naš
----*
f $
Slovenski kalendar
na
navadno leto
1922.
I. letni tečaj.
Cena 5 dinarov.
I* *
* <*
*
<0 *
*

ETERNIT SKRILEVKE
vapno, cement, deske i šteinkol
i
ma vsigdar v zalogi
KOHN LEOPOLD v M. Soboti
Haš
Slovenski kalendar
na
navadno leto
1922.
E=j|pEl
m
I. letni tečaj.
Urednik i lastnik: Kolo,šil Jožef i Talanyi Frane Murska Sobota.
Cena 5 dinarov.
l-gajeden8v. 27 min. dugi; do konca meseca zraste z 59 minutami
Den		Rim.kat.kaldr.	Ev. kalendar	Hodi lzhod| Zahod			Izhod	Zahod
				(D	sunca		meseca	
1. Gda bi se spunilo osem dni. Sv. Lukač II. 21.								
1 2 8 4 B 6 7	Nedela Pondelek Tork Sreda četrtek Petek Sobota	Novo leto Ime Jezusovo Genovefa Titus Telesfor p. Sr. Trije krali Lucian mantr.	Novo leto Abel Benjamin Leona Simon Trije krali Attila	tik À & &	7 50 49 49 49 49 49 49	4 17 18 19 20 21 22 23	9 26 9 53 10 18 1049 11 5 11 29 11 56	751 8	52 9	54 1055 11 57 predp. 1 1
	2. Gda bi Jezuš bio dvanajst let star. Sv. Lukač II. 4					ì—52.		
8 9 10 11 12 13 14	Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota	1. po trej kral. Julian mtr., Vilmoš pk. Higin p. Arkad mtr. Veronika Hilar pk.	Sörenj Marcel Melanij a Agota Ernö Vidor Bodog	(SP-irf1 tfr JI «sfii!? m	49 48 48 48 47 47 47	24 25 27 28 30 31 32	12 26 1 2 1	45 2	37 3	59 4	49 6 5	2	5 3	11 4	17 531 621 '7 14 8 0
2. Svatba je včinjena v Galileanskoj Kani. Sv. Janoš II. 1—11.								
15 16 17 18 19 20 21	Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota	2. po trej kral. Marcel mtr. Anton püsc. Priroška Kanut, kral Fab.iSebestjan Agneš	Lorant Augustin Anton Piroška Šara Fab. i Sebest. Agneš	m & t A ih em	46 45 44 43 43 42 31	33 35 36 37 38 39	7	24 8	43 10 1 1 1 16 predp. 12 29 1 39	8	39 913 9	44 1014 1044 11 15 11 48
	4. Gda bi doli šo Jezuš z gore. Sv. Mataj VIII. 1—					13.		
22 23 24 25 26 27 "28	Nedela Pondelek Tork Sreda četrtek Petek Sobota	3. po trej kral. Raimund Timotej p. Pavla spreob. Polikarp, p. Zlatov. Sv. Jan. M avi an	Artur Zelma Tade Pavla spreob. Vanda Lotar Karol	« M-Mt m A A	40 39 38 37 36 35 34	43 45 46 47 49 51 52	2	46 3	48 4	45 5	35 6	18 6	56 7	28	1225 1 7 1	54- 2	46 3	42 441 1541
	5. Gda bi Jezuš stopo vladjico. Sv. Mataj VIII. 23-					27.		
29] Nedela 30	Pondelek 31	Tork		4. po trej kral. Martonka Noi. Peter	Adel Martonka Virgi li a	A n n	33 32 31	54 55 57	7	57 8	23 8 47	6	42 7	43 842
JANUAR
Spremeni meseca.
^ Prvi krajec 6. ob 11. v. 24. min. predp.
(5=) Punovo 13. ob 3. v. 37. min. pop.
(P Zadnji krajec 20. ob 7. v. 0. min. predp.
@ Mlad 28. ob 12. v. 48. min. predp.
Izraelski kalendar.
1	Tebet 5682 Jan. 1
2	Szeth Khan.	2' 7 Vajigas	7
10 Jerus ost. bjt.	10
15Vajekki.	15
21 S. Somot	21
28 S. Vaera	28
1 Sel»at. R. Khd.	30
Kak s e vreme nam proro-
kiije 100-letni kalendar?
Začetek meseca spremenil vi;
6 — 13-ga viherno, mrzlo vreme ;
13—20-ga ugodno, mlačno;
20—28-ga vetrovno, mrzlo vreme ;
28—31-ga mraz.
(gospodarski dneonik Kaše.
Ma 28 dni
Februar
1-gaj e den 9 v. 28 min. dugi; do konca meseca zraste z 1 v. 26. min.
Den	Rim.kat.kaldr.	Er. kalendar	Hod C	Izhod Zahod	Izhod 1 Zahod	
				sunca	meseca	
1	Sreda 2	Četrtek 3	Petek ' 4	Sobota	Ignac, p, Srečnica Balažv p. Korz. Andraš	Ignac Karolin Balaž Kachel	&	7 30 4 58 28 59 27,5 1 26 3	9 10 9	34 10	0 10 28	9 46 1048 predp. 11 51
6. Spodobno je včinjeno kralestvo nebeško. Sv. Matnj XIII. 24^30.
5	Nedela	5. po trej -Ural.	Agata	ftp »	24	5	11 00	1254
6	Pondelek	Dorotja	Dorotja		22	6	11 38	1 58
7	Tork	Romuald	Todor	n	21	7	1223	3 1
8	; Sreda	Janoš	Aranka	tk	20	9	1 18	4 2
9 Četrtek		Ciril, Alx.	Abigail		19	11	2 22	4 58
10, Petek		Školastika	Elvira		17	13	3 35	5 47
11	Sobota	Marija Lourd.	Bertold	m	15	14	4 53	6 30
	7. Spodobno je kralestvo nebeško k hiš. gosp. Sv. Mataj XX. 1-						-16.	
12	Nedela	1. predpostna	Lidia	m	14	15	6 14	7 8
13	Pondelek	Benignus	Eia	&	12	17	7 45	7 42
14	Tork	.H alin fc	Balint	&	10	18	8 54	8 14
15	Sreda	Faustin	Faustin	ah	9	20	10 11	8 45
16	četrtek	Julij an a	Julijana	A	7	22	11 25	9 16
17	Petek	Donat	Donat		5	23	predp.	1 02
18	Sobota	Šimon	Konrad	em	4	25	13-35	9 650
	8. Gda bi se velika vnožina vkup spravila. Sv. Lukač Vili. 4 —						15.	
19	Nedela	S. predpostna	Zuža		2	26	1 40	11 7
20	Pondelek	Eleuterij, p.	Alm oš	sr	0	28	2 39	11 53
21	Tork	Severian	Eleonora		6 59	30	3 32	1243
22	Sreda	Stol. sv. Petra	Geršon		57	32	4 17	1 37
23	Četrtek	Dam. Peter	Alfred		55	33	4 56	2 35
24	Petek	Matj aš	Matj aš	A	53	34	5 30	3 34
25	Sobota	Geza	Geza		52	36	6 0	4 34
	9. Gda bi Jezuš z sebov vzeo 12 Vučenikov. Sv. Lukač XVIII. 31						—43	
26	Nedela	S. predpostna	Sandör		50	37	6 27	5 35
27	Pondelek	Leander	Akoš		48	39	6 52	6 37
28	Tork	Roman	Elemer		46	40	7 16	7 38

j FEBRUAR s	■
Spremeni meseca.
£ Prvi krajec 5. ob 5. v. 52. min. predp.
(g Punovo 12. tb 2. v. 18 min. predp.
(T; Zadnji krajec 18. ob 7. v. 18. min. pop.
@ Mlad 26. ob 7. vöri 48. min. pop.
Izraelski kalen dar.
6 S. Bo. 1.	Febr. 4
3 Bcsalakli	11
15 Svetek drevja	• 13
20 S. Jithro	18
27 S. Mispatiui	25
30 Ros Khodes	28
Kakše vreme nam prorotti je' 100-letni k aleuti ar?
Začetek meseca trdi mraz; 5—18 veiki snežni viherje; konec meseca spremenlivi.
gospodarski dneonik kaše.
Den	PREDMET	Dohodki K | v		Stroški K | v	
-					
					
					
					
					
					
					
					
	•				
					
					
					
					
1. je den 10 v. 57 min. dugi: do 31-ga zraste z 1 vörov 45 min.

	Hpti	Hi m t a,t. k a,l (lr		Hod	Izhod iZahod		Izhod	Zahod
	u en			(D				
					sunca		meseca	
1	Sreda	Pepelnica	Albin	&	6 44	541	7 40	8 40
2	Četrtek	Simplicij. pp.	Lujza	# J \HP	42	43	8 5	6 42
a	Petek	Kunigunda	Kornelia		40	45	8 32	1045
4	Sobota	Kazimir	Kazimir	ftp	38	46	9 2	11 47
10. Pelani je Jezuš v püstino od Diiha. Sv. Mataj IV. 1—10.								
5	Nedela	1. postna	Adorjan	twF1	36	48	937	predp.
6	Pondelek	Perpet. i F.	Gottlieb	•Wf	34	49	10 18	1249
7	Tork	Tomaž, Akv.	Tomaž		32	51	11 7	1 49
8	Sreda	Jan. od Boga ff	Zoltan		30	52	12 4	2 45
9	Četrtek	Franc. rim.	Frančiška		28	54	1 10	3 36
10	Petek	40 mantr. ff	Olimpia		26	55	2 23	4 20
11	Sobota	Konštantin ff	Aladar		24	57	341	4 59
12. K sebi vzemši Jezuš Petra, Jakoba i Janoša Sv. Mataj. XVII. 1—9.								
12	Nedela	2. postila	Gergel	&	22	59	5 2	5 35
13	Pondelek	Sabinus	Kristian	&	20	6 00	6 23	6 8
14	Tork	Matilda	Matilda	uh	18	1	7 43	6 40
15	Sreda	Longin	Krištof	A	16	2	9 1	7 12
16	Četrtek	Heribert	Henrieta	em	14	4	10 16	7 46
17	Petek	Patrik	Gertrud		12	6	11 26	8 23
18	Sobota	Ciril Jerus	Šandor	M-	10	7	predp.	9 3
		12. Zganjao je Jezuš vraga. Sv. Lukač XI.			14—28.			
19	Nedela	3. postna	Jožef		8	8	1229	9 48
20	Pondelek	Joakim	Hubert		6	10	2 25	1038
21	Tork	Benedek	Bonedek	č-%	4	12	2 14	11 32
22	Sreda	Oktavian	Oktavian		2	13	2 56	1229
23	četrtek	Fidelis	Frumenc	afa	0	14	3 32	1 27
24	Petek	Gabor nadang.	Gabor		5 58	16	4 3	2 27
25	Sobota	Oznan.B. M. D.	Ozn, B. M. D.	iS*	56	17	431	3 28
	19. Odišao je Jezuš prek morja Galilaeanskoga. Sv. Janoš VI. 1 —						-15.	
26	Nedela	4. postna	Mano		54	18	4 56	4 29
27	Pondelek	Janoš D.	Hajnalka		52	20	5 20	5 30
28	.Tork	Janoš Kr.	Gedeon		50	22	5 44	6 32
29	Sreda	Ciril, p. m.	Eustaz	K	48	23	6 9	7 35
30 Četrtek		Kvirin	Izidor		46	24	6 36	8 38
31	Petek	Amos o	Amos	HwP1	44	26	7 5	9 41

Spremeni meseca.
Prvi krajec 6. ob 8. v 22. min. pop.
(g) Punovo 13. ob 12. v. 14. min. pop.
Zadnji krajec 20. ob 9. v. 43. min. predp.
@ Mlad 28. ob 2. v. 3 min. pop.
MARC
Izraelski kalendar.
1 Adar R. Kh.	Marc 1
4 S. Theruma	4
11 S. Thezave	11
13	Ester post	13
14	Pnrim	14
15	Snsan Purim	15 18 S. Ki Thiza	18 25 S. Vaj. Pek.	25
1 Niz an	30
Kakše vreme nam proro-kiije 100 letni kalendar?
Začetek meseca spremon-livi ;
13—20 dosta deždža i snega ;
20—28 spremenlivo;
konec meseca je lepi, mlačen.
(gospodarski dneonik kase.
Den	P E E D M E T	Dohodki		Stroški	
		K	v	K	v
					
					
					
					
		-			
					
					
					
•					
					
					
	•				
	■ ■				
Den		Rim.kat.kaldr	Ev. Kalendar	Hod	Izhod |Zaho		II Izhod	Zahod
				(D	sunca		| meseca	
1| Sobota		Hugo	Hugo		5 42,6 27		I 7 38110 43	
	14. Pravo je Jezuš vnožini židovskoj. Sv. Janoš VIII. 46-4-9.							
i	Nedela	5. postna	Aron		4(1	28	8 17	1142
	Pondelek	Rikard	Kerestel	Eft	38	29	9 2	predp.
4	Tork	Izidor	Izidor		3 fi	31	9 55	12 38
5	Sreda	Vince Per. ep.	Vinci		34	33	10 56	1 29
6	četrtek	Celestin	Celestin		32	34	12 4	2 15
7	Petek	Mar. 7 žalost.	Herman		30	35	1 17	2 55
8	Sobota	Deneš	Lidia	&	28	37	2 34	331
	15.	Grda bi se bližao Jezuš k Jeružalemi. Sv. Mataj XXI. 1—					9.	
9	Nedela	6. postna	Erhard f	&	26	38	3 53	4 4
10	Pondelek	Ezekhiel	Žolt	&	24	39	5 12	4 35
11	Tork	I. Leon, Papa	Leon	A	22	41	6 31	5 7
12	Sreda	Gyula	Gyula		20	43	7 49	5 10
l'ò	četrtek	ff Yel. četrtek	Ida		18	44	9 3	6 15
14	Petek	ff Yel. petek	Velki petek	Mr	16	45	10 12	6 55
15	Sobota	ff Yel. sobota	Atala		14	46	11 13	7 39
16 Marija Magdalena i Marija Jakopova. Sv. Marko XVI. 1—7.								
16	Nedela	Vüzem	Vüzem	Ajr	12	48	predp.	8 28
17	Pondelek	Viizm. pond.	Vüzm. pond.	ém	10	49	12 7	9 22
18	Tork	Apolonij, m.	Hma		9	51	1253	1019
19	Sreda	Timon	Kncard	äk	7	52	1 31	11 18
20	četrtek	Tivadar	Tivadar	äk	5	54	2 4	12 18
21	Petek	Anzelm	Anzelm		3	55	2 33	1 18
22|	Sobota	Soter i Kajeta	Soter		1	57	2 59	2 19
		17. Gda bi večer bi o. Sv. Janoš XX. 19-			-31.			
n	Nedela	1. po yflzmi	Bela		4 59	58	3 24	3 20
24	Pondelek	Grj üri	G j üri		58	00	3 48	4 22
25	Tork	Marko	Marko	w	56	7 1	4 12	5 25
26	Sreda	Klet. Marcel	Erwin		54	2	4 38	6 28
27	Četrtek	Zita	Aristid	&	53	41	5 7	7 32
28	Petek	Pavel od križa	Valeria	bhP	51	6	5 39	8 36
29	Sobota	Peter, m.	Albertina	n	49	7	6 16	9 37
18. Jes sem dober paster! Sv. Janoš X. 11—16.								
30|	Nedela |	2. po viizmi | Jakob			48 j	8 I	7 öj 10 35	
N
Spremeni meseca.
^ Prvi krajec 5. ob 6. v. 46 min. pred 11. .
(g Punovo 11. ob 9. v. 44 min. pop.
(jp) Zadnji krajce 19. ob 1. v. 54. min. predp.
(g Mlad 27. oh 6 v; 4 min. predp.
APRIL
Izraelski kalendar.
April
3 S. Vajikra 10 S. Zav. 15 Passzah 1. n. 10 Passzah 2. ii. 17 Sali.
21	Passzah 7. n.
22	Passzah 8. u.
24 S. Sem. 1. Perek 30 R. Kh. 1 Ijar S. Thasz. 2. P.
1
8 13 -14 15
19
20 22 28 29
Kakše vreme nam proro-kiije 100-letni kalendar?
Začetek meseca lepi, mlačen;
5—11 vetrovno, hladno;
11—19 spremenil vo ;
19—27 ugodno, lepo vreme ;
konec meseca je vetroven, deždževen.
gospodarski dneonik kase.
Den	PREDMET	Dohodki		Stroški	
		K | v		K	y
					
					
					
					
					
					
					
					
	-				
		•			
					
					
					
ihr
%
Ma
31
dni

Maj
1. je den 14 v. 24 min. dugi ; do konca meseca zraste z 1 v. 18 min.
Den		Rim. kat. kal dr	Ev. k al en d ar	Hod	Izhod	Zahoc	Izhod	Zahod
				€	sunca		meseca	
i	Pondelek	Filip i Jakop	Filip		4 46	7 10	7 51	11 27
a	Tork	Atanaz	Žiga		44	11	8 49	predp.
3	Sreda	Naj d sv. križa	Irma		42	12	9 54	12 14
4	četrtek	Florij an	Florij an	sap	41	13	11 4	1255
5	Petek	Pij V., papa	Gotthard	k	40	14	12 18	1 31
6	Sobota	Jan.volijižežg.	Frida		38	16	1 33	2 4
19. Edno malo i že me nete vidili. Sv. Janoš XVI. 16—22.								
7	Nedela	3. po viizmi	Napoleon		36	17	2 49	2 35
8	Pondelek	Prik. Mit.	Gezela		34	18	4 6	3 5
9	Tork	Naz. Gergel	Gergel	A	33	20	5 23	3 36
10	Sreda	Antonin, p.	Armin		32	22	6 39	4 9
11	Četrtek	Mamert, p.	Mamert		30	23	7 51	4 46
12	Petek	Pongrac	Pongrac	M- tir	28	24	8 57	5 28
18	Sobota	Servac	Servac		' 27	25	9 55	6 15
20. Idem k onomi, ki me je postao. Sv. Janoš XVI. 5—10.								
14	Nedela	4. po viizmi	Bonifac		26	27	10 46	7 7
15	Pondelek	S. Ivan	Žofia		25	28	11 28	8 4
16	Tork	Janoš Nep.	Mozeš		24	29	predp.	9 4
17	Sreda	Paskal, sp.	Paskal	&	23	30	12 4	10 5
18	četrtek	Yenancy, m.	Erik		22	31	12 35	11 6
19	Petek	Oelestin, papa	Ivo		21	33	1 3	12 7
20	Sobota	Bernardin	Bernardin	*	19	34	1 28	3 8
	21. Zaistino, zaistino velim vam. Sv. Janoä XVI. 23-					-30.		
21	Nedela	5. po viizmi	Konstant.		18	35	1 52	2 10
22	Pondelek	Julija	Julija	&	17	36	2 16	3 12
28	Tork	Dežo	Dežo	& IHP	16	37	241	4 15
24	Sreda	Žuža	Ester		15	38	3 8	5 19
25	Četrtek	Krist. vneboh.	Krist. vnebh.	llwr1	14	39	3 38	6 24
26	Petek	Filip N.	Aladar	n	13	41	4 14	7 27
27	Sobota	Beda, sp.	Beda	n	12	42	4 55	8 28
	22. Gda pride Oveseliteo. Sv. Janoš XV. 26			—27.	i XVI.	1-4.		
	Nedela	6. po viizmi	Emil	n	11	43	5 44	9 24
29	Pondelek	Magdalena P.	Maxim		11	44	6 42	1014
80	Tork	Nandor	Nandor		10	45	7 46	1057
81	Sreda	Angela	Petronela	kff	9	46	8 55	11 35
Spremeni meseca.
Prvi krajec 4. ob 1. v. 56. min. pop.
(SS) Puuovo 11. ob 7. v.
6.	min. predp.
Zadnji krajec 18. ob
7.	v. 17. min. pop.
Mlad 26. ob 4. min. predp.
7. v.
M AJ
Izraelski kalendar. 8 S. Akh. M. S. Maj 6
10 Senpost		8
13 Khamispost		11
15 S. Emor 4.	P.	13
17 Senpost		15
18 Lag beomer		16
22 S. Beh ar 5.	P.	20
29 S. Bani. 6.	P.	27
1 Szivan R. Kh.		28
3 Selosah		30
4 Jeme hag. "		31
Kakše vreme nam proro-kiije 100-letni kalendar?
Začetek meseca vetroveD, vltžen ;
4—11 dosta deždža;
11—31 spremenlivo.
(gospodarski dneonik kase.
Den
P E E D M E T
Dohodki
Stroški

Ma 30 dni
Junij
1. je den 1B v, 39 min. dugi ; do 20-ga zraste z'18 min., potem se pa skrajša z 3 m.
	Hoti			Hod	Izhod 'Zahod		Izhod	Z.hod
	U CTI			€				
					suiica		meseca	
1	Četrtek	Klotilda	Pampil		4 8	7 47	10 7	predp
2	Petek	Pampil	Ana		' 7	48	11 21	12 8
3	Sobota	Erazmus ff	Klotild	k	7	49	1236	1238
	23. Cisto lübi mene, reč mojo bode zdržavao.			Sv. Janoä XIV. 23			—31.	
4	Nedela	Risali	Risali		6	50	1 51	1 8
5	Pondelek	Risaoski pond.	Ris. pond.	A	5	51	3 6	1 38
6	Tork	Norbert, p.	Norbert		5	51	5 20	2 9
7	Sreda	Robert ff	Robert	fm	5	51	5 32	2 43
8	Četrtek	Medard	Medard	%	4	52	6 40	321
9	Petek	Primož f-j-	Feliks		4	53	7 42	4 5
10	Sobota	Marijeta ff	Marjeta	M-	4	54	8 37	4 55
	24. Dana je meni vsa		oblast. Sv. Mataj XXVIIf. 18-			-20.		
11	Nedela	1. po risalaj	Sv. Trojstvo		3	55	.9 24	5 50
12	Pondelek	Janoš F.	Klaudius		3	56	10 3	6 49
13	Tork	Anton Pad.	Tobiaš		3	56	1036	7 50
14	Sreda	Vel. Vazul	Vazul	A	3	57	11 5	8 52
15	Četrtek	Telovo	Vid		3	57	11 32	9 53
16	Petek	Franc Reg.	Justin		3	58	11 56	1055
17	Sobota	Rainer	Laura	«sBK	3	59	predp.	11 56
		25. Niki človik je pripravo. Sv. Lukač		XIV.	16—24.			
18	Nedela	2. po risalaj	Arnold		3	59	12 20	1258
19	Pondelek	Gjarfaš	Gjarfaš	&	3	59	12 44	2 0
20	Tork	Silver, m. p.	Rafael		3	0	1 9	3 4
21	Sreda	Alojz Gönz.	Alojz		3	0	1 38	4 8
22	četrtek	Pavlin	Pavlin	ILHF1	3	0	211	5 12
23	Petek	Srce Jezus.	Zoltan		3	0	2 49	6 15
24	Sobota	Rojstvo Iv.Krst.	Ivan	n	3	0	3 35	7 14
26. Približavali so se k Jezuäi Publik. Sv. Lukač X\0l—10								
25	Nedela	B. po risalaj	Vilmoš		4	0	4 30	8 8
26	Pondelek	Ivan i Pavel	Jvan i Pavel	o2!®	4	0	5 32	855
27	Tork	Ladislav .	Ladislav		4	0	641	9 36
28	Sreda	Vidov dan	Vidov dan		5	0	7 55	10 12
29	Četrtek	Peter i Pavel.	Peter i Pavel		' 5	0	9 10	1044
30	Petek	Sp. sv. Pavla	Pavel		6	0	10 26	11 14
Spremeni meseca.
Prvj, krajec 2. ob' 7. v. 10. min. pop.
(g Punovo 9. ( b 4. v. 58 min. pop.
Zadnji krajec 17. ob 1. v. 3. min. pop.
^ Mlad 25. ob 5. vöri 20. min. predp.
JUNIJ
Izraelski kalendar.
5 S. j. 1).	Junij 1
G Sabaoth 1. n.	2
7 Sabaoth 2. n.	3
14 S. Nàssza 1. P.	10
21 S. Behal. 2. P.	17
28 S. Slakh. 3. P.	24
30 Ros Khodes	26
1 Tham. R. Kh.	27
Kakše vreme nam proro-kiije 100-letni kalendar?
Začetek meseca spremen-livi;
9—17 lepo vreme;
17—25. trno deždževno vreme;
konèc meseca vetrovno i Illudilo.
(gospodarski dneonik kase.
Den	P E E D M E T	Dohodki		Stroški	
		K | v		K	v
					
					
					
					
					
	• - - ..— ;				
					
					
					
					
				s	
				,	
	. vi '. ;				

1. je den 15 v. 53 min. dugi; do konca meseca se z 52 min. skrajša.
m
Den	Rim. kat. kal dr.	Ev. Kalendar	Hod ©	Izhod Zahod	Izhod Zahod
				sunca	] meseca
1| Sobota	Presv. Reš. Krv.	Tibold	A	4 7 80	; 11 4111143
27. Gda bi se vnožina sünola na Jezuša Sv. Lukač V. 1—11.
2	Nedela	4. po risalaj	Ottokar	A	7	7 59	1256	predp.
3	Pondelek	Heliodor	Kornel		8	59	2 9	12 13
4	Tork	Ulrik	Ulrik	rm	8	59	3 20	1245
5	Sreda	Ciril i Metod	Ciril i Metod	Ajr	9	58	4 28	1 21
6	Četrtek	lzaiaš	Esaiaš		9	58	531	2 1
7	Petek 1	Vilibald	Vilibald		10	57	6 28	2 47
8	Sobota	Elizabeta	Treza	iM	11	57	7 18	3 39
	28. če ne bode obiln. pravica naša. Sv. Mataj V. 20					-24.		
9	Nedela	5. po risalaj	Lukrec		11	57	8 0	4 36
10	Pondelek	Amalija	Amalija		12	56	8 36	5 36
11	Tork	Pius V., papa	Lili		13	55	9 7	6 38
12	Sreda	Janoš Guai.	Izabela		14	55	9 35	7 40
13	Četrtek	Anaklet	Jenö		15	54	10 0	8 42
14	Petek	Bonaventura	Eörs		16	55	1024	9 44
15	Sobota	Henrik c.	Henrik	&	17	53	1048	10 45
	29. Gda bi velika vnožina bila z Jezušom. Sv. Marko VIII. 1—						9.	
16	Nedela	6. po risalaj	Valter	&	18	53	11 12	1146
17	Pondelek	Elek	Elek	&	19	52	11 39	1248
18	Tork	Eridi	Eridi	&	20	50	predp.	1 51
19	Sreda	Vince Pavi.	Emilia	n	21	49	12 9	2 54
20	Četrtek	Heš	Heš		22	48	12 44	3 57
21	Petek	Daniel	Daniel	"Ö	23	47	1 26	4 58
22	Sobota	M. Magdalena	M. Magd.		24	46	216	5 55
	30. Varite se od kriv		Prorokov. Sv. Mataj XII. 15-			-21.		
23	Nedela	7. po risalaj	Lenke		25	45	3 14	6 46
24	Pondelek	Kristina	Kristina		27	44	421	731
25	Tork	Jakob, ap.	Jakob		28	43	5 34	811
26	Sreda	Ana, m.	Ana		29	42	651	8 46
27	četrtek	Pantaljon	Olga		30	40	8 9	9 17
28	Petek	luce, p.	Lice	k A	32	39	9 27	9 47
29	Sobota	Marta	Marta		33	38	1044	10 17
		31. Büo je neki bogat človik. Sv. Lukač XVI. 1—				9.		
30	Nedela	8. po risalaj	Judit	À	34	37	Il 59	1049
31	Pondelek	Loy. Ignac	Oskar	tJi'frc	35	36	1 11	11 24
Spremeni meseca.
3 Prvi krajec l.ob 11. v, 52. min. pop.
(|=) Punovo 9. ob 4. v. 7. min. predp.
(T) Zadnji krajec 17. ob 6. v. 11. min. predp.
£ Mlad 24. ob 1. v.. 4 min. pop.
^ Prvi krajec 31. ob 5. v. 22 min. predp.
JULIJ
Izraelski kalendar. 5 S. Korakli Jul. 1
12 S. Klink. 5. P.	8
17 Tempi, elfogl. böjt	13
19 S. Pinkh. 6. P.	15
26 S. Matotli. 1. P.	22
1 Ab. R. Kh.	26
4 S. Debar. 2. P.	29 Zas. Cerkvi, post.
Kakse vreme nam proro-kiije 100 letni kalendar?
Začetek meseca lepi, ugoden;
9—17; deždž;
17—24, vetrovno, vlažno vreme ;
na konci meseca viherovje.
(gospodarski dneonik kaše.
Den	PREDMET	Dohodki		Stroški	
		K	v	K	V
					
					
				/	
					
					
	; jti				
					
	•				
					
	I				
	Er:.................... ; ------------v.............................................-				
					
					
3 E
Ma 31 dni
x:
Avgust
m
1, je den 14 v. 58 min. dugi; do 31-ga se z 1 v. 31. min. skrajša.
m
m
	Tipn	Rim.kat.kaldr.	TVv. K al end nr	Hod	Izhod	Zahoc	Izhod	Zahod
	UCII			(D	sunca		meseca	
1	Tork	Verige Petra	Verige Petra	?m	4 36	7 34	2 20	predp.
2	Sreda	Alfonz Lig.	Gustav	%	37	33	3 24	12 2
3	Četrtek	Stefan, m.	Hermina	k?	39	31	4 23	1246
4	Petek	Domenik	Domenik		40	30	5 14	1 35
	Sobota	M. Dev. Snežna	Ozvald		42	29	5 58	2 29
32. Gda bi se Jezuä približavao k Jeruzalemi. Sv. Lukač XIX. 41—47								
6	Nedela	9. po risalaj	Berta	M	43	27	6 36	3 27
7	Pondelek	Kajetan	Ibola		44	25	7 9	4 28
8	Tork	Civjek	Ladislav	A	46	24	7 38	5 29
9	Sreda	Roman	Emöce		47	22	8 4	6 31
10	četrtek	Lovrenc	Lovrenc	st:	48	20	| 8 29	7 33
11	Petek	Žužana	Tibor		49	19	| 8 52	8 34
12	Sobota	Klara	Klara		50	17	9 16	9 35
33. Dva Človeka sta gori Sla v cerkev. Sv. Lukač XVIII. 9—14.								
13	Nedela	10. po risalaj	Ipolj		52	16	9 42	1036
14	Pondelek	Ožebeta ff	Ožebeta	HiHp	53	14	10 10	11 38
15	Tork	Vneb. D. M.	Marija	ÌHP w	54	12	1042	1240
16	Sreda	Joakin	Abraham		56	11	11 20	1 42
17	četrtek	Liberat	Anastaz	n	57	9	predp.	2 42
18	Petek	Ilona	Hona	n	58	7	12 4	3 40
19	Sobota	Ludvik L	Iluba	«cg	5 00	5	12 57	4 33
	34. VSidoči Jezuš z krajin Tiruša. Sv. Marko VII. 31					-37.		
20; Nedela		11. po risalaj	otefan, kr.		2	4	1 59	521
21	Pondelek	Bernat	Šamu	m	3	2	3 9	6 3
22	Tork	Timotej	Menhert	m &	4	00	4 24	941
23	Sreda	Filip, B.	Farkaš		6	6 59	5 43	7 15
24	četrtek	Brtalan, ap.	Brtalan	&	7	57	7 3	7 47
25	Petek	Ludvik, kr.	Ludvik	À	8	55	8 23	8 18
26	Sobota	ZefirinL, pap.	Ižo	A	10	53	9 42	8 50
35. Blažene oči štere vidijo, ka vi vidite. Sv. Lukač X. 23—37.								
27	Nedela	12. po risalaj	Gebhard		11	51	1058	9 25
28	Pondelek	August, p.	August	«	12	49	12 9	10 3
29	Tork	Obgl. Ivan Krst.	Ernestin	te t*	14	47	1 46	1045
30	Sreda	Roža Lim.	Roza		15	45	2 17	11 33
31	Četrtek	Raimund, sp.	Erika		16	43	3 11	predp.
		| AVGUST	■ ■ ■	■ f, - '
Spremeni meseca.		■		
				Kakše vreme nam proro-
(g Punovo 7. ob 5.	v.	Izraelski kalendar.		kiije 100-letni kalendar?
19 min. pop.				
(T) Zadnji krajec 15. 9. v. 46 min. pop.	ob	9 Poriiš. Jeružal. b, Aug. 3 11 S. Voet. 3. P. * 5		V prvoj polovici mes. lepo toplo vreme;
g!) Mlad 22. ob 9.	v.	18 S. EkeVi 4. P.	12	15,—29. spremenlrvo;
- 31 min. pop.		25 S. Reäh, 5. P.	19	konec meseca trno dežd-
^ Prvi krajec 29. ob 12 55 min. pop.	v.	30 Ros Khodes	24	ževen.
		1	Elul R s Kh. 2	S. Softim 6. P.	25 26	
(gospodarski dneonik kase.
Den	PREDMET	Dohodki		Stroški	
		K ' | v		K 'j v	
					
					
					
					
		-			
	; ~ 'i				
					
					
					
				•	
					
			........		
					

Ma 30 dni
September
1. je den 13 v. 23 min. dugi; do 30-ga se z 1 v. 38 min. skrajša.
	npn	Rim.kat. kal dr	Ev. kaleudar	Hod	Izhod	Zahoc	Izhod	| Zahod
				(C				
1					sunca		meseca	
1	Petek	Farkaš	Egjed	m	5 18	1641	3 57	1225
i	Sobota	Justus	Rebeka	iS»	19	1 39	4 37	1 22
	36	. Gda bi šo Jezuš v	Jeružalem. Sv. Lukač XVII. 11—19.					
3	Nedela	13. po risalaj	Hilda		20	37	5 11	221
4	Pondelek	Rozalija	Bozalija		22	35	541	3 22
5	Tork	Lörino	Viktor		23	33	6 8	4 23
6	Sreda	Z« kari as	Zakariaš		24	31	6 33	5 24
7	četrtek	Kaš. mantr.	Regina		26	29	6 57	6 26
H	Petek	Rojstvo Mar. D.	Marija	&	27	27	721	7 27
9	Sobota	Peter KI.	Adam		28	25	7 46	8 28
	37. Nišče nemre dvema gospodoma služiti. Sv. Ma				taj VI.	24—33.		
10	Nedela	14. po risalaj	Erik	Hrt?1	30	23	8 13	9'29
11	Pondelek	Hijacint	Teodora	llnHP1	31	21	8 43	10 30
12	Tork	Ime M. Dev.	Guido		32	19	9 18	11 31
13	Sreda	Amat, pk.	Ludovika		34	17	9 58	1231
14	četrtek	Pov. sv. Križa	Serenke	n	35	15	1046	1 28
15	Petek	Nikomed, m.	Nikod.		36	13	11 42	221
16	Sobota	Edita	Edit		38	11	predp.	3 10
	38. Šo	je Jezuš v varaš, ki	se zove Naim. Sv. Lukač XIV. 11—				16.	
17 Nedela		15. po risalaj	Ludmil		39	9	12 46	3 54
18 Pondelek		Jošef Kup.	Titus	&	40	7	1 57	4 33
19	Tork	Januarij m.,	Villielmina		42	5	3 14	5 9
20	Sreda	Eustak ff	Friderika	&	43	3	4 33	5 42
21	četrtek	Mataj, ap.	Mataj		44	1	5 54	6 14
22	Petek	Morie tf	Morie		46	59	7 15	6 47
23	Sobota	Tekla d. ff	Tekla	Ä	47	57	8 34	721
39. Gda bi notri šo Jezuš v hiSo ednoga Farizeuša. Sv. Lukač XIV. 1—11. '								
24	Nedela	16. po risalaj	Gelert	«m	49	54	951	7 59
25	Pondelek	Gelert	Kleofaš	ar	50	52	! 1 3	841
26	Tork	Ciprian	Justina		52	50	12- 8	9 28
27	Sreda	Adolf	Adalbert		53	48	1 6	1020
28	četrtek	Vencel, m.	Vencel	ß-%	54	46	1 55	11 16
29	Petek	Mihal, nadangel	Mikal	m	56	44	2 37	predp.
30, Sobota		Jeromoš, sp.	Jeromoš	A	57	42	3 13	12 14
Spremeni meseca.
(=g) Punovo 6. ob 8. v. 47 min. predp.
^ Zadnji krajec 14. ob 11. v. 20 min. predp.
@ Tfllad 21. ob 5. v. 38 min. predp.	'
Prvi krajec 27. ob 11. v. 40 min. pop.
■	SEPTEMBER i
■	■
Izraelski kalendar.
9 S. Ki The. 1.2.P.Sep. 2
16 S. Ki The. 3.4. P.	9
23 S. Nezav. 5. 6. P.	16
1	Thisri 5683	23
2	ITjév 2. nap j a	24
3	Gedaljah post	25 8 S. Haaszina	30
Kakše vreme nam proro-kttje 100 letni kalendar?
V začetki mes.dostadeždža; 6.—14. spremenlivo; 14.—24. dosta deždža; konec meseca lepi.
(gospodarski dneonik kase.
Den	PREDMET •	Dohodki		Stroški	
		K	v	K	y
					
			*		
					
	.				
					
					
■					
					
					
					
					
					
					
	Den	Rim. kat.kaldr.	Ev.Kal fiiirlar	Hod	Izhod iZahod		Izhod	| Zahod|
				©	sunca		meseca	
40. Pristopili so k Jezuš			i Farizeuške. Sv. Mataj XXII. 34-46.					
1	| Nedela	17. po risalaj	M al vin	&	5 5915 40		3 44	1 15
2	Pondelek	Angeli ouvari	Petra		6 00	38	4 12	2 16
3	Tork	Evald, muc.	Helga	f^s.	1	36	4 38	3 17
4	Sreda	Ferenc Ass.	Ferenc	SrllS	2	34	5 2	4 18
5	četrtek	Plaoid	Aurel		4	32	5 26	5 19
6	Petek	Bruno	Bruno		5	30	5 50	621
7	Sobota	Rožno v. D. M.	Amalij a	fe-tf1	6	28	6 17	7 22
		41. Stopivši JezuS	v-ladjico. Sv. Mataj IX. 1—8.					
8	Nedela	18. po risalaj	Etelka	HiHF1	8	26	6 46	8 23
9	Pondelek	Deneš, p.	Deneš		10	24	7 19	9 24
10	Tork	Francis. Bor.	G-edeon		11	22	7 57	1024
11	Sreda	Placidia	Brigita		12	20	841	11 22
12	četrtek	Mikša, p. m.	Mikša		14	18	9 33	12 16
13	Petek	Koloman	Kaiman		15	16	1032	1 5
14	Sobota	Kalist, papa	Helena	«	17	14	11 38	1 49
	42. Spodobno je včinjeno kralestvo Nebeško. Sv. Mataj. XXII. 1-						-14.	
15	Nedela	19. po risalaj	Treza		18	12	predp.	2 28
16	Pondelek	G-alus	Gralus		19	10	12 50	3 4
17	Tork	Hedwig	Hedvig	È	21	9	2 5	3 37
18	Sreda	Lukac	Lukač	&	23	7	3 23	4 9
19	četrtek	Peter Alk.	Lucius		24	5	4 43	441
20	Petek	Vendei	Irene		25	3	6 4	5 14
21	Sobota	Orša, d. m.	Orša		27	1	7 23	5 51
		43. Büo je eden Kralič. Sv. Janoš IV. 46			-53.			
22	Nedela	20. po risalaj	Elöd	em	29	0	8 39	6 32
23	Pondelek	Ignac, patr.	Gjöngjike	%	.30	4 58	9 50	7 18
24	Tork	Rafael, nadang.	Salam on	%	32	56	1054	8 9
25	Sreda	Margit Al.	Blanka		33	54	1149	9 5
26	Četrtek	Dömötör	Dömötör		35	52	1235	10 4
27	Petek	Sabina	Sabina	išk	37	51	1 14	11 5
28	Sobota	Šimon i J.	Šimon i Judaš		39	49	1 47	predp.
44. Prispodobno je včinjeno. Sv. Mataj XVIII. 23—35.								
29	Nedela	21. po risalaj	Drž. svetek	J&	40	47	2 16	12 7
30	Pondelek	Alfonz	Kolos		41	46	2 42	1 8
31	Tork	Farkas. piišp. ff	Farkaš		42	44	3 6	2 9
Spremeni meseca.
^.Punovo 6. 'b 1. v. 58 min. predp.
(T) Zadnji krajec 13. ob 10. v. 55 min. pop.
@ Mlad 20. ob 2. vöri 40 min. pop.
^ Prvi krajec 27. ob 2. v. 26 min. pop.
\ OKTOBER j ■ ■
Izraelski kalendar. 10 Jörn Kippur Okt. 2
15- Szukk. 1. ii.	7
16 Szukk. 2. ii.	8
21 Hos. rabb;i Ii	13
22 Semini az.	14
23 Szimkhath tli.	15
29 S. Beresitli	21
30 Ros Kliodes	22
1 Markli. R.K.	23
6 S. Noakli.	38
8 Sen post	30
Kakše vreme nam proro-kiijc 100-Ietni kalendar?
1.—6. lepo, ugodno;
6.—13. čisto, jasno vreme;
13.—20. lepo mlačno ;
tudi konec meseca je lepi, ugoden.
(gospodarski dneonik kase.
Den	PREDMET	Dohodki		Stroški	
		K	v	K ] v	
					
					
					
					
					
					
					
					
					
a					
					
					
					
Ma 30 dni
November
1. je den 9 v. 59 min. dugi; do konca meseca se z 1. v. 14 m. skrajša.
m
				Hod	Izhod |Zahod		Izhod	Zahod
	LJen	it Uit. K ili. K «UtlT.		(D				
					sunca		meseca	
1	Sreda	Vsisvetcovo	Mariana		6 43	4 42	3 30	3 10
2	Četrtek	Diišni den	Achil		45	41	3 54	4 12
3	Petek	Pirmin	Gjözö	#	47	39	4 20	5 14
4[ Sobota		Karol B.	Karol		48	38	4 48	6 15
	45. Idoči FarizeuSje so držali danač. Sv. Mataj XXII. 15—21							
5	Nedela	22. po risalaj	Imri	n	50	36	5 20	7 17
6	Pondelek	Lenart, ap.	Lenart		51	35	5 56	8 18
7	Tork	Engelbert, p.	Režo	n	53	34	6 39	9 17
8	Sreda	Gottfried, p.	Gottfried	n	55	32	7 28	1012
9	Četrtek	Tivadar, m.	Tivadar		56	31	8 25	11 3
10	Petek	Andraš Av.	Luter Marton		57	29	928	11 49
11	Sobota	Martin, p.	Marton	m	59	28	1036	1229
	46. Gda bi gučao Jezuš vnožini. Sv. Matsj IX. 18—					26.		
li	Nedela	20. po risalaj	Jonaš	m	7 00	27	11 47	1 5
13	Pondelek	Sanislo k.	Sanislo	&	2	26	predp.	1 37
14	Tork	Josafat, m.	Klementina	&	3	25	1 2	2 8
15	Sreda	Lipot	Lipot	A	5	24	2 18	2 38
16	Četrtek	Ödön	Otmar	A	6	23	2 36	3 9
17	Petek	Gergel öüd.	Hortenzij a	«	8	21	4 54	3 43
18	Sobota	Odon apat.	Odön	ìCWiV	9	20	6 12	421
	47. Spodobno je kraleslvo Nebeško k rauštarskomi zrni. Sv. Mataj XIII. 31—							85.
19	Nedela	24. po risalaj	Eržebet	S*	10	19	7 26	5 4
20	Pondelek	Bodog	Jolan	ar	12	18	8 35	5 54
21	Tork	Dariiv. M. D.	Oliver		14	17	9 36	6 49
22	Sreda	Cecilij a	Cecilija		15	16	10 28	7 48
23 Četrtek		Klement	Klement	m	16	15	1111	8 50
24	Petek	Janoš Križ.	Ema	&	18	14	11 47	9 53
25 Sobota		Katarina, m.	Katarina	A	19	14	12 18	10 56
	48. Gda bodete videli odürnosl. Sv. Mataj. XXIV. 15					—36.		
26	Nedela	25. po risalaj	Miloš		21	13	1245	11 58
27	Pondelek	Virgil, p.	Virgil	as	22	12	1 10	predp.
28	Tork	Eufus	Štefanija	aSfc	24	11	1 34	1259
29	Sreda	Saturnin	Noe	& &	25	11	1 58	2 0
30	Četrtek	Andraš, ap.	Andraš		26		2 23	3 2
Spremeni meseca.
(J=) Punovo 4. ob 7. v. 36 min. pop.
(f} Zadnji krajec 12. ob 8. v. 53 min. predp.
@ Mlad 19. ob 1. v. 6 m. predp.
^ Prvi krajec 26. ob 9. v. 15 min. predp.
NÖVEMBER j
Izraelski kalendar.
11 Khamisi b. Nov. 2
18. S. Lekh-Lekh.	4
15 Sen post	6
20 S. Vajere	11
27 S. Kli a. S/.arah	18
1 Kiszlev R. Kh.	21
5 S. Toldotli	25
Kakše vreme nam proro-kiije 100-letni kalendar?
Začetek meseca lepi; 4.—19. spremenlivo ; 19,—26. trdi mraz; 26.—30. spremenlivo.
gospodarski dneonik kaše.
Den
P E ED MET
Dohodki K
Stroški K Tv
v

Ma 31 dni
December
l-ga je den 8 v. 43 min. dugi ; do 21-ga se z 21 min. skrajna; do Lonca meseca po 24 m. zraste.
3E=
Den
Rim.kat.kaldr.
Ev. kalendar
Hod
(D
Izhod Zahod
snnca
Izhod Zahod
meseca
Petek Sobota
Elig, m. Bibijana, m.
Elza Aurelij a
7 27 4 10 28 10
2	50
3	20
4	4
5	6
49. Bodo znamenja v sunci. Sv. Lukač XXI. 2B—33.
Nedela
Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota
1. adventska
Bara Sava, ap. Mikloš, p. Ambruš Nevtep. p. D. M. Peter Four.
Olivia Bara Vilma Mikloš Ambruš Marija Natalija
IH3

29
30
31
32
33
35
36
355 435
5	23
6	18
7	20
8	27
9	37
50. Gda bi Ivan čiio v vozi dela Kristusova. Sv. Mataj XI. 2—10.
6	9
7	10
8	8 9 1 9 49
1032 11 9
10
11 12
13
14
15
16
Nedela Pondelek Tork -Sreda Četrtek Petek Sobota
2. adventska
Damaz, p. Synes, muč. LUCH~-Nikaz, pk. Valerian. Albina
Judit Arpad Gabriela Luca-Silardka Jobana Etelka
t?ntv
37
38
39
40
41
42
43
11	50
predp.
12	4
1	19
2	34
3	49 5 4
11	42
12	12 1241
1 11
1	42
2	16 2 55
51. Poslali so židovje z Jeruzalema duhovne. Sv. Janoš 1. 19—28.
17
18
19
20 21 22 23
Nedela
Pondelek
Tork
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
3. adventska
Gracijan Orban p. A. i Teofil ff-Tarnaš
Zeno, muč. f+ Viktorija d. ft
Lazar
Augusta
Viola
Teofil
Tamoš
Zeno
Viktorija
Mt
44
45
45
46
47
47
48
8 8 8
9 9 9
10
6	15
7	19 816 9 5 9 46
1019 1048
341
4	33
5	30
6	32
7	35
8	39
9	43
52. V pednajstom leti ladanja Tiberius Casara. Sv. Lukaè III. 1—6.
24
25
26
27 28,
29
30
Nedela
Pondelek
Tork
Sreda Četrtek Petek Sobota
4. adventska Božič Štefan, m.
Janoš Ev. Drobna decaj Tomaž David
Adam i Eva
Božič
Štefan
Janoš
Kamila
David
Zoard
Q &
& & &
48
48
49 49 49
49
50
11 11 12 13
13
14
15
11 14
11	39
12	2 12 36 1252
1 20 1 53
1045
11	47
predp
12	48 1 49 251 3 53
63. Jožefi Marija sta se čfldivala. Sv. Lukač II. 33—40.__
31| Nedela | pcTBožiči | Süvester	| 50 16 ji 2 30 4 55
DECEMBER
Spremeni meseca.
@ Punovo 4. ob 12. v. 24 min. pop.
^ Zadnji krajec 11. ob 5. v. 41 min. pop.
@ Mlad 18. ob 1. v. 20 m. pop.
3 Prvi krajec E6. ob 6. v. 53 min. predp.
Izraelski kalendar.
12 S. Vajeze Dee. 2 19 S. Vajislakh	9
25	Khanuk. Začetek 15
26	S. Vajesev	16 1 Teheth K. Kh 20
3	Khanuk. konec 22
4	S. Mikez	23
10	Jerus. ostj. post 29
11	S. Vajigas	30
Kakše vreme nam proro-kiije 100 letni kalendar?
Začetek meseca spremen-livi;
4,—11. sneg i deždž; 11.—18. l*po vreme; 18,—26. snežni zapoji; 26.—31. viherno.
(gospodarski dneonik kase.
Den	PREDMET	Dohodki		Stroški	
		K	v	K	v
					
					
					
		i			
			-		
					
					
					
				•	
					
	#				
					
					
Co 1922. leio
je navadno leto, fo je, ka ma 365 dni. 3ačne pa tüdi dokonča se
z nedelov.
i. Začetek leta 1922.
Občno i državno leto se začne l.-ga januara; cerkveno leto pa z 1. adventskov nedelov.
2. Letni čas.
Sprotoletje se začne marca 21-oga ob 10. vöri 49 min. predpoldnevom.
Noč i den sta toga časa ednako dugiva. Leto se začne junija 22-oga ob 6. vöri 27 min. predpoldnevom.
Prinas je toga časa najdukši den. Jesen se začne septembra 23-oga ob 9. vöri 10 min. popoldnevi.
Noč i den sta zdaj znova ednako dugiva. Zima se začne decembra 22-oga ob 3. vöri 57 min. popoldnevi. Prinas je toga časa najkračiši den.
3. Prestopni svetki.
Septuagesima 12-oga februara;	Pepelnica 1-oga marca;
Vüzem 16-oga aprila;	Vnebohod 25-oga maja;
Risalska nedela 4-oga junija;	Telovo 15-oga junija;
1. adventska nedela 3-ega decembra.
4. Kvaterni posti.
1.	kvatre sprotolešnje ali postne 8., 10. i 11. marca;
2.	kvatre risaoske ali letne 7., 9. i 10. junija;
3.	kvatre jesenske 20., 22. i 23. septembra;
4.	kvatre zimske ali adventne 20., 22. i 23. decembra. Kvaterni i vigilski posti so z dvema križoma (ff) zaznamovani.
5. Premenjavanje meseca se znamentije:
© mlad, (2) prvi krajec, © pun © zadnji krajec.
6. Nebeška znamenja.
oven,	bik,	divojčeti, s^gg: rak, ^ oroslan,
& divojka, vage, Skorpion, J^- strelec, gjg, kozel, ^ vodar, ^ ribe.
Prava troja znamenja so sprotoletna, drüga troja letna, tretja troja jesenska i štrta troja zimska.
7. Potemnenja sunca i meseca leta 1922.
Leta 1922. potemni srnice dvakrat; prvo potemnenje se bo vidilo tüdi
prinas, drügo pa ne. Prvo potemnenje se začne 28. marca 1922 ob 11. vöri 11 min.; konec
potemnenja ob 5. vöri 9 min. Drügo pa, ki se bo vidilo jedino v Afriki, Arabiji, Indiji i Australiji, se začne 21. septembra 1922, ob 3. vöri 5 min. popolnoči; konec ob 8. vöri 16 min. Leta 1922 mesec ne potemni.
8. Sunce z svojimi planetarni.
Na sredi svoji planet je naše sunce.
Prednje planete so: Merkur; skoron 8 milijon mil od sunca; 1 leto na
njem trpi 88 dni. Venus; 16 milijon mil od sunca; leto na njoj trpi 225 dni.
CT.-.1-. M -'V.	M . 1	1 .	'*" * '-L-aflC-L-:-
Mars; 32 milijon mil od sunoa; leto na njem trpi 687 dni. 938 mali planet do 1921. leta; ali zvezdoslovci ji ešče vsako leto naj-deje več na tistom tali podnebja.
Jupiter; 107 milijon mil od sunca; okolik sunca opravi svojo pot v 12 letaj ednok, zato na njem 12 naši let trpi edno leto.
Saturnus; 194 milijon mil od sunca; svojo pot okoli sunoa opravi v 29 letaj i 116 dnevaj, zato na njem edno leto tak dugo trpi.
Neptun; 621 milijon mil od sunca; okoli pride ednok v 164 letaj i 216 dnevaj; leto na njem zato tüdi tak dugo trpi.
Planet-planete, štere se naimre okoli vekši planet vrtijo i z vekšimi vred pa okoli sunca, se za meseca zovejo. Zemla ma 1, Mars 2, Jupiter 9, Saturnus 10, Uranus 4 i Neptun 1.
8. Vladajoča planeta je letos ® (mesec) 9. Narodni svetki.
24. maja; Ciril i Metod;
28. junija: Vidov dan;
1. decembra: Osvetek narodnogo zjedinjenjaSrbov, Hrvatov i Slovencov;
17. decembra: Rojstni den Nj egovoga Veličanstva Krala Alexandra.
10. Vladarska hiša kralevine SHS.
Njegovo Veličanstvo Kral Alexander. Rojen v Oetinji dne 4. decembra 1888. Vladati začeo 16. avgusta 1921.
Sestra: Princesa Jelena, rojena na Reki (Fioma) 23. oktobra 1884; zdana
21.	avgusta 1911, z Konštantinom Konštantinovičom, kotrigov bivše rusoske casarske rodbine.
Brat: Princ Juri, rojen v Cetinji 27. avgusta 1887.
11. Rodovnica dinastije Karadjordjevičov.
Peter spadno, v bojih s Tiirkami 1783—1784, njegova žena Marica, vmrla 1811.
Sin: Karadjordje Juri Petrovič, rojen leta 1752 v Viševci. Vmorjen v noči 12. na 13. junija 1817 v Radovanji pri Smederevi vrhovni srbski vojskovodja od februarja 1801 do septembra 1813; — žena Jelena, hči kneza Nikole Jovanoviča iz Masloševa, rojena leta 1765, umrla 11. februarja 1842 v Belgradi.
Toga sia: Aleksander K a r a dj ord je vič, rojen 29. septembra 1806 v Topoli. Njegov prvi vučiteo je bio Dositej Obradovič. Leta 1814 je So z očom v Austrijo, odkec je v jesen istoga leta odišao v Rusijo, gde se je izobrazo. Leta 1839 se je vrno v Srbijo, leta 1S40. je postal član beogradske okrožne sodnije, leta 1841 ad-jutant kneza Mihajla, leta 1842 pa je bil izbran za kneza Srbije. Leta 1858 je po zaključki Narodne skupščine odstopo, Sel v Avstrijo in živo do smrti.
22.	aprila 1885 v Temešvari. Pokopan je v Beči. Njegova žena Persida, hči Jevrema Nenadoviča, rojena 1813. v Valjevem, umrla 29. marca 1873 na Dunaju.
Njegov sin: Peter, rojen 29. junija 1844 v Belgradi, od 2. junija 1903 kral Srbije, od 1. decembra 1918 kral Srbov, Hrvatov in Slovencev, vmro 16. avgusta 1921. Njegova žena Zorka, hči črnogorskega kneza Nikole I., rojena 11. decembra 1864 na Cetinji, vmrla 4. marca' 1890 ravnotam.
Deca: Jelena, rojena 23. oktobra 1884 na Reki, poročena z ruskim velikim knezom Jo-vanom Konstantinovičem Romanovim, vmorjenim leta 1918 od bolševikov; sin Vsevolod Jovanovič, rojen 1814 v Petrogradi.
Gjorgje, rojen 27. avgusta 1887, se odpovedal prestolonasledništvi 27. marpa 1909.
Aleksander, rojen 4. decembra 1888 v Cetinji, prestolonaslednik od 27. marca 1909, regent od 11. julija 1914 i kral od 16. avgusta 1921.
Jelena, žena bivSega srbskega poslanika na Dunaju Gjorgja Simiča.
Arsen,- rojen 4. aprila 1859 v Temešvari, poročen z Auroro, kneginjo Demidovo di S. Donato, razporočena 1896, vmrla 1905. Sin, princ Pavel, rojen 15. aprila 1893 v Petrogradi.


ßarodna himna.
Bože praode,1) Ti, što spase2) Od propasti do sad3 nas, Čuj i od sad naše glase J od sad nam budi spas4)!
ITločnom rukotn oodi, brani Budučnosti naše brod5)! Bože', spasi, Bože, hrani llašeg kralja i naš rod!
Složi našu bračuG) dragu Fla soak dičan, slaoan rad7)! Sloga biče8) poraz oragu9) fl najjači suima grad.
Ilek10) na našoj blista11) grani12) Bratske sloge zlatan plod! Bože, spaši, Bože, hrani flašeg kralja i naš rod!
flek na naše oedro čelo Toog n-e padne gneoa grom! Blagosloüi naše selo, Polje, njiou, grad i dom!
Kad nastupe13) borbe dani, K pobedi nam Dodi hod! Bože, spasi, Bože, hrani našeg kralja i naš rod!
Iz mračnoga sinu14) groba naše krune nooi sjaj. nastalo je nooo doba, noou sreču, Bože, daj!
Kraljeoinu našu brani, Petoekovne15) borbe plod! ' Kralja Petra, Bože, hrani, mòli se ti sao16) naš rod!
i) Bog praoice. — 2) Ki si rešil. — s) Zdaj. — Rešiteo. — 5) Cadjo.
e) Brate. — ') Delo. — 8) Bode. — ») Sooražniku. — w>) naj. — ») Blešči. — i2) Veji,
is) nastopijo. — 14) Zasueti. — i») Petstoletne. - 16) Ves.
f
Njegovo Veličanstvo kral Peteri.
16. avgusta* 1921 je zaspao na veke prvi kral Srbov, Hrvatov i Slovencov.
Kak znamo, je že duže časa trpo za volo betegov, štere si je nakopao pri požrtnovalnom deli za Slovence juga;
te beteg ga je spravo pred cajtoin v grob. Kral Peter I.?je biio I. Jugoslovenski vladar. Siromaška i prosta kmetska hiša je dala Srbom njihovoga osvoboditelja, Čarnoga Jfirja, preddedeka Petrovoga. V dühi svojega predzačetnika je delao tiidi kral Peter I. i dovršo ono, ka je Čaren Jiiri začno. Pa ne samo ono, nego ešče več je dosegno, ar je ne samo vse Srbe zdriižo v edno državo, nego tiidi Hrvatom i Slo-
Kral Peter I. na odru.
Tencom je prinesao narodno svobodo i je prikapčo k krvnim bratom, Srbom.
Kral Peter I. je 1903. leta začno vladati. Lüdstvo ga je zavolo njegove drobnosrčnosti trnok liibilo.
Ar je že v mladosti hodo dosta po sveti, je biio vsled toga trno izkušani človik i je okoli sebe vsigdar najbolše sinove svojega naroda znao zbrati.
Kak vladar je biio Peter I. ostro parlamentaren ; nigdar je ne odločal sam nikaj, potrdo pa vsigdar, ka je večina poslancov želela. On je ne šteo meti takse oblasti, kak driigi kralovje, ar je sam pravo, ka se samo za nekšega predsednika svobodni državlanov drži.
Biio je goreči vojak svobode. Bojüvao so je proti Torkom, proti Nemcom na strani Francozov i ešče ednok proti Torkom v Balkanskoj bojni, gda je v zvezi z Bolgarami ztro na veke törsko _moč v Evropi.
V svetovnoj bojni je pa preživo najvekše diiševne pa tüdi telesne moke, štere so nam že itak vsem znane. Yse-edno je pa ne spadno v dvojnost, ar se je viipao v onom, ki kaštiga hiida i Iona dobra; viipao se je v liibeznosti naroda do sebe i nazadnje se je viipao v bodočnosti! Njegova vera ga je ne vkanila; včakao se je po strašni mokaj i trpljenjaj dneva, da je že lejko vido i vživao sad svojega dela, dneva ujedinjenja Srbov, Hrvatov i Slovencov edno močno, velko i bogato državo, štere prvi kral je postal on.
Vseedno je pa ne mogao dugo vživati sada svojega dela, veselje i naklonjenost svojega trojedinega naroda, ar ga je beteg neprestanoma inantrao i nazadnje v mrzel, kiničen grob spravo.
Večen spomin f krali Petri!
Lepa naša domovina.
Lepa naša domovina, Oj junaška zemlja mila, Stare slave dedovina, Da bi vedno častna bila! Mila, kakor si nam slavna, Mila si nam ti edina, Mila, koder si nam ravna, Mila, koder si planina!
Vedro nebo, vedro čelo, Blaga prsa, blage noči, Toplo leto, toplo delo, Bistre vode, bistre oči. Vele gore, veli ljudi, Rujna lica, rujna vina, Silni gromi, silni udi: To je naša domovina 1
Teči, Sava, Drava, teči, Dunav, sile ti ne gubi, Koder tečeš, svetu reči, Da Slovan svoj narod ljubi; Dokler njive solnce greje, Dokler hraste burja vije, Dokler mrtve grob mu krije, Dokler živo srce bije.
Blagoslov se naj razliva
V	tvojih poljih in lesovih! Bog ljubezni naj prebiva,
V	tvojih selih in domovih!
V	božjem dihu, v božjem varstvu Tvoja ladja mirno plava.
Mir s teboj po vsem vladarstvu! Tvojim sinom večna slava! . . .
Najvekši aeroplan na svejti.
Vrbnjakov ffiajči.
Yrbnjakov Majči je eden najsirmaš-kejši človik v vesi. Nika drügo nema, kak eno ženo in troje dece, štere more z dnino v (napszàm) hraniti. Siromak ali poštenjak je! Što ga ednok na delo zve, on ga nemre prehvaliti, kak dober delavec j e. On ne man-j ari nigdar, kak ovi driigi dninarje, ar pravi, ka nema blagoslova on penez, šte-roga pošteno ne zasliiži. Vsaki večer je
.redno, fčasi po končanom deli, domo prišao, a eden večer pa, glih gda je k Mašetarovim odišao žet, ga pa strašno dugo ne bilo. Žena ga je nemirno čakala, njega pa li ne bilo, či gli, ka je že edna vöra minola po polnoči. Ar se ga je pa žena že nikak ne mogla fčakati, i jo je že strašno mantrao sen, sije dollegla. Ne je minolo ešče frtao vöre i je že globoko spala. Po-glednimo, gde je büo i kaj je delao tak dugo njeni mož, Majči.
Yecer, gda so henjali žnjeti, se je šo kopat v Lendavo, štera je pet minut daleč tekla od njive, na šteroj so delali; vsi ovi drügi žnjeci so pa odišli domo. Gda se je pa že skopao i oblekao, je zapazo eden sivo-rumeni plamen na njivi, na šteroj so pred ednov vörov želi.
To pa penezi cvetejo! — je za-kricao od veselja i bežao proti mesti, kje je vido plahotati plamen. Gda je ta prišeo, je edno čislo vrgao na ono mesto; v onom megnjenije plamen vgasno. V zemlji je pa nekaj prepadnolo i tak scin-kalo, kak da bi što edno vreče penez presipavao. Tamužikasemu je tak dopadnola, ka se je fčasi na mesti odločo, da vö skopa te peneze.
Bežao je zato do najbližanje hiše i tam sproso motiko, z šterov de praj klao krta na gredaj. Gda se je bližao z motiko v k mesti, gde so cveli penezi, ga je obišeo strah; vseedno je pa začeo kopati.
Komaj pol vöre dugo je kopao i že je zapazo eden velki kufreni koteo, šteri je pun bio z zlatimi i srebrnimi penezami; telko penez je bilo v njem, ka ga je sam niti vözdignoti ne mogao. Že se je okoli pol vöre mantrao, gda je naednok samo vsebina kotla scinkala i se razsipala po zemli; koteo sejeod-kotao par metrov na stran ; v liiknji, iz štere je nevidna moč tak zlehka lucila vö pun koteo penez, je pa zapazo Majči vraga. Zdaj je že Majči znao ka za skrivne moči je vrglo koteo tak lehko iz zemle!
No Majči, — je spregovoro te čaren, .— j es sam ti pomagao te grozoviten kinč iz zemle spraviti, šteri se sicer mene dostaja ali vseedno, naj bo tvoj, za te dar bi pa j es nekaj rad proso od tebe; mislim, da se pogodiva. — Oh gospod, j es sem takši siromak, ka nindri nika nemam; či pa mogoče ščete polovico teh penez, prosim, izvolite, ar Vam morem priznati, ka brez
a	-š
V
ci	^
d	qp
•—s	>ao
C-
i	-
:C	®
2	S
^	ns
*	S
ca	» M
™	S
s	ss «
S5	e8
»e'	ä h
O	®
1
Vaše intervencije nigdar ne bi mo-gao j es sam teb penez iz zemle zdignoti.
Ne, ne mi trbej teh penez, nego najmlajšega sina mi daj za inaša pa sva kvit!
Ne, to Vam ne dam, ar j es deco ober vsega zemelskoga kinča lübim.
Ka pa toga srednjega mi daš?
Ne, niti ednoga ne!
No, toga najstarejšega bi mi pa za istino lejko dao, ar je to nouč ne tvoj pravi sin, ka lehko sam vidiš, ar j e nika ne k tebi spodoben.
Te slednje reči vraga so trno za srce zgrabile Majčija ali ar je znao, ka je vse to laž, ka ga vrag z tem samo zapelati šče, njemi je etak odgovoro razburjeno:
Či bi glih istina bila, ka si mi ìagao, nane te ti ga ne bi dao, ar toga najbole lübim; on tüdi mene!
No, či mi pa ti ne daš to, ka te j es prosim, te te peneze, z šterimi bi ti lehko velki gospod postao, püsti primeri! Öi boš je pa povsoj sili šteo nesti, tak je vdarila tvoja poslednja vöra!
Siromak si je premišlavao, ka ka naj čini? Peneze bi rad .meo, ah deteta pa za nikoj ta ne da! Ka ešče ; vragej dete, krščansko dete! Ka naj cinirn? — si je tro glavo.
Aha, — je zakričao skoro na glas — žegnjena voda mi bo pomagala !
I resan je bežao domo, gde je komaj zbüdo ženo, šteroj je na krači razložo celo stvar i potem bežao z žegnjenov vodov proti pe-nezam, na šteri je ešče te sedo vrag. Grda se je Majči na sedem stopajov približao k vragej, je toga nekaj začelo strašno pečti ali geno se je zato h ne. Ali gda je Majči začeo okoli sebe škropiti z žegnjenov vodov, te je zörjao vrag, kak da bi aroslan ztrobo i je v onom megnjeni premino. Ne ga je več vido Majči, ali reči njegove, štere so se etak glasile :
„To bodo penezi nesreče; tej penezi tebe v temnico spravijo!" — je ešče slišao.
Se zna, ka se je Majči na te reči malo zadrezno; vseedno je pa vzeo koteo na ramo i šo žnjim proti domi, gde ga j e žena že zdaj z takšim veseljom i tak žmetno čakala.
Srečno je prišeo domo, gde je celo vsebino kotla pod posteo skrio i si na njo legao. Žena je pa začela Boga moliti i Njemi hvalo davati za te velki dar, šteroga njim je dnes dao najti. Ne je pa ešče zaspao Majči, žena pa niti ne končala svojo molitev, že je nekak potrkao po okni. Žandarje so bili. Glih ono noč so najmre ropaije bili pri Mašetarovi, odkod so nekaj dosta penez odnesli. Tej žandarje, naganjajoči ropare, so pa zapazili, ka pri Vrbnjakovi gori luč. Ar je. lüö v peti minutaj znova vgasnola, je bilo sumlivo; zato so prišli gledat ti „pernati", ka da je. Majči se je pa malo zasagao od njih, či gli, kak znamo, da njemi je dušna-vest čista bila i je na pitanje, da zakaj je tak kesno, oziroma rano svejto, je neznao kaj odgovoriti, ar je istina nej šteo nikomi tak hitro na nos obesiti, lagati je pa nej znao.
Ar so pa žandarje vidili, da ne guči istine, da samo kroži — namreč gda je malo k sebi prišao, je pravo, ka je zato sveto, ka je ženi božno prišlo — i da je ves prestrašen so sum vrgli na njega, da je tüdi on tao meo pri ropanji; zvezali so ga zato i z sebov vzeli.
Gda so ga že začeli vezati, te je že povedao po pravici, zakaj je sveto, ar je mislo, ka se z tem reši; nasprotno pa, ne ka bi se rešo nego je dosegno to, ka so tüdi peneze z saboj vzeli, štere so že za „Mašetarove" zaceli zvati, ž njim vred. Trditev, da je nedužen, i joč žene je ne pomagao nika. Zaprli so ga. Birovija ga je obsodila na 20 letno temnico.
Od njega so skoro nika ne pitali, ar so ga na podlagi Mašetarove izjave, da so praj njegovi fkradnjeni penezi tüdi čisti zlat i srebro bili, obsodili. Mašetar pa je lagao, ar so njegovi penezi večinoma v ban-kaj bili fkradnjeni. Hja, vrag, ki se je zagrozo Majčiji je nahecao Mašetara, naj laže, ki ga je tüdi rad bogao, ar bi za telko penez, kelko zdaj dobi, gdakoli odao svojo düso. Grda se je Majči zazavao na grabo i človeka, ki njemi je motiko posodo, so njemi pravli, ka je on samo zato kopao ono grabo, ka naj z tem oslepi drüge ludi, či ga zgrabijo. Za tovaja so ga meli i zaprli, pa vsé to zavolo onih penez. Istino je meo vrag, gda je pravo,
ka ga tej penezi v temnico spravijo. * *
Že dve leti je trpo Majči v temuici — nedužno, gda je samo uaednok prišeo stražnik temnice i odpro dveri, štere so vsigdar z dvema klučoma bile zaprejte i ga vöpiisto rekoč :
„Ite domo; oproščeni ste!"
Majči se je ešče odkloniti pozabo od stražnika, tak veseli je gratao slišavši te reči.
„ ... domo ; .. . oproščeni! . .
Od veselja je bežao, da naj čim prie vidi svoje, štere je že dve leti ne vido.
Še vekše je postalo njegovo veselje, gda je vido, ka so vsi zdravi in živi.
Izpiistili so ■ ga pa zato, ar se je posvedočilo, ka je nedužen. Po-
svedočilo se je pa po jako čiidnoj poti :
Mali rihtar, ki je na smrtnoj posteli ležao, se je šteo z Bogom zmiriti. Ar ga je nedužno trpljenje Majčija trnok peklo, je povedao pred svedokami, ka je on oropao Mašetara, z dvema prijateloma, šteriva je tüdi ovado, i ka je Vrbnjakov Majči nikšega tala ne meo pri ropanji, niti ne znao nika od kaj takšega.
Na to izjavo vmirajočega, so izpüstili Majčija in njemi povrnoli vse one peneze, štere je on najšeo, i štere je stari Mašetar po krivoj poti šteo pod sebe spraviti i naslednje: za volo šterih je telko časa nedužno trpeti mogao v temnici. Ar se je pa i to posvedočilo, ka je Mašetar lagao, gda je pravo, ka so njegovi fkradnjeni penezi čisti zlat i srebro bili i z tem tüdi to, ka je on znao, ka so to ne njegovi penezi, i je h pod sebe skopao, namesto toga, .ka bi povedao pravo pravico i z tem rešo telšega ne-dužnoga trplenja ednoga iz med svojih bližnji, so ga zaprli na Majčijovo mesto v sosedstvo o viva dva zločinca, šteriva sta ga v drü-štvi pokojnoga inaloga rihtara rešiti štela od toga, ka bi si vsako večer do edenajste vöre tro glavo z čtenjom penez . . .
Vse to se je pa zato tak zgodilo, ar je Bog že duže gvüsno ne mogeo gledati, ka bi telko nedužni trpelo za drugo grehe. Nigdar ne pozabi zato, oh človik, ka te zasltižena kaštiga prvle ali sledkar ali dosegne te!
Dvojni dobiček ina vsaki küpec, ki mesto kakšega bazarskoga liika, včasi eno pošteno švicarsko vöro küpi od priznanoga strokovnjaka. Te kiipec si prišpara ob prvim peneze za gosta popravila, ka pa edna božna vöra vsigdar nüca, ob drugim si pa prišpara cernere in zamude časa, ka pa božna vöra vsigdar povzroča.
Slo zaistipo zna preceniti vrednost edne zaistino dobroidoče i zaneslive vöre, on se naj, sklicujoč na „Naš slovenski kalendar", obrne na svetovno poznano fabriko vor: „A. Suttner v Ljubljani št. 989", šteroga blago se v vnogi zahvalni pismaj hvali — i naj zahteva brezplačno i poštnine prosto eden ilustrovani katalog. Karta z polnim naslovom je zadosta.
Katalog vsebuje tüdi velko" izbiro laueekov, prstanov i vsakovrstna darila po vsakoj ceni. Pri naročitvi se naj vsaki na te kalendar sklicuje, to njemi na hasek bo!
Veter i sunce.
Enkrat sta se gorko sunce Ino veter stavila, Šteri bi praj prvle vrgao Plašč iz en'ga potnika.
Strašno se je mlato vöter. Šiimo, vderjao se'no tam, Tiidi s plaščom je plabotao Ali dönok vse zaman!
Ar čim bol'je vöter divjal Plašč je tem bol' zvesten bil; Je obino telo verta, Ki se celi v njega skril!
Kdaj to vidi staro sunce, Svoje trake razprestre In pomali ali gvüsno Vse oblake razžene.
Kaj pa začne zdaj naš potnik? Plašč si sleče dol z sebe In se pašči v edno senco, Da si na njem počine.
Tak obvladalo je sunce Vse junake vötrove; „Sila redko, pamet vedno!" Pravijo nam skušnje vse.
Iz madj. prestavil: [vanski.
,Liibi očo svojega.....!"
Živo J e negda eden starec. Oči so njemi oslabnole, kolena trepetala i istotak roke. Za volo toga sta ga sin in sneha ne piistila k stoli, ar njim praj spoleje celi stolnjak, nego je moral pri peči jesti iz ed-noga lončenoga tanj era. Ar je pa te tanj er ednok starci iz trepeče roke spadno, se zna, ka se je na male falate spotro. Ka se naj kaj takšega ne pripeti v prihodnjem, so njemi küpili eden mali leseni tanj er.
Vse to pa je vidlo dete, dete brezsrčnoga očo.
To dete je začnolo dubsti edno kopanj o. Da je to vido oča deteta,
je pitao: „Kaj pa delaš, moje dete?«
„Dubem kopanj o — je odgovorilo dete — iz štere bodete Vi jeli, kda obstarnete!"
Te reči so tak genole toga brezsrčnoga očo, ka je od tistoga mao več nigdar ne gono svojega očo k peči jest, nego je postavo na prvo mesto eden mehki stolec v šteroga se je zvün starca nišče ne smeo sesti in je vsigdar na tom bio, ka naj kak največ ide po voli svojemi oči, ar ga je njegovo lastno dete spotilo, ka kak što postopa z svojimi starišami, istotakše postopanje ga čaka od svoje lastne dece.
Kolera, kak najbolše sredstvo proti Repnim tolvajom.
Lanskoga leta septembra 15 oga sem seo na vlak i se pelao proti Italiji, gde sem se vüpao svoje, za volo prenapornoga dela zgübleno zdravje nazaj dobiti. Komaj se je pa geno vlak iz H . ; . . .-a, že je ednoj gospej sfalila ročna torbica, v šteroj je bilo okoli 30.000 lir. Za par minut je pa začnola jajvkatf edna drüga, šteroj je zmankala denarnica z okoli 10.000 koronami i
ednim diamantom, šteri je okoli 50.000 koron bio vreden. Vse to se je zgodilo v ednom fertali vöre.
Kak blisk se je razširio glas po čelom vlaki na to:
„Tolvaj, nevaren tolvaj potüje med namil"
Dosta sem že čteo o takši, elegantno oblečeni in aristokratično izgledaj oči elementov, posebno
žensk, ki se samo zato tak elegantno oblačijo, ar si z tem olajšajo svoje delo okoli izpraznenja lüdskili žepov, žepno tolvajstvo. Takše ženske praj niti to ne povej o nigdar, da kam potüjejo, ar se navadno po uspešnoj izvršitvi svojega namena vsigdar zgübijo. Jes sem tildi srečen bio z ednov tak izgleda-jočov gospov potüvati od B . . .-a naprej.
Bila je lepa; prste je mela izvrstno drobne in duge, obraz lepi beli in čisti, oblečena je pa bila tak elegantno, kak kakša grofica.
Ar sva sama bila v ednom oddelki i sem precej velko šumo pe-nez meo pri sebi, se zna ka sem se nej najbolše čiito. Najbole me je pa to vznemirjalo, ka je glih par minut po tistom, ka sta bilej okradnjenivi onivi dve gospej, prišla v moj oddelek. S tem je potrdila moj sum. I kak se to sledkar pokaže, sem se je resan meo zrok bojati. Ar pa, kak sem že omeno, sem skozinskoz büo že prepričani, da je ona žepni tolvaj, semsipre-mišlavao, kak bi se je mogao rešiti. V strašnoj nevoli mi je nika če-dnoga ne prišlo na pamet. Na mojo nesrečo se je pa bližao že večer. No — sem si mislo — či va še 2—3 vöre vküper potüvala, te sam gviišna žrtev, ar so moji živci tak slabi bili, ka bi se nikak ne bi mogao obraniti sna i tak tüdi ne od žepnoga tolvaj a, ki je na eden stopaj od mene sedela.
či glih. ka me je malo strali bilo od nje, sem jo li pitao:
„Ne zamerite gospa, boste še daleč moja potna tovarišica?"
„Hja, to ne vem, ali to znam, ka je moja pot gviišno dukša kak Vaša, moj gospod" — mi je odgovorila. Z tem sem že vse znao, ka mi je trbelo znati. Ar je ona ne trnok hrepenela za tem, ka bi se midva dugo razgovarjala, —
gviišno zatogavolo, ar si je mislila, ka me ležej okradne či mo spao, — pa tüdi jes sem ne meo vole si z takšov smetjov pogovarjati, zato sem se potegno v eden kot i zapro oči, kak da bi spao. Tüdi ona se je tak redila, da bi spala ah z ednim o kom j e zato zmerom na moj em obrazi visila. Gda bi pa že skoro resan zaspao, je prišeo konduktor — na mojo srečo! —lampašvužigat. Nato sva si obadva gorsela. Ne sem pa sedo pol vöre, že sem tak snen postao, ka so mi oči posili vküp šle. Kak šteč sem si pa tro glavo, nikaj takšega mi je nej prišlo v glavo, kak bi se je naj rešo. Mislo sem si zato, či sedečki zaspim, mi dosta ležej vzeme peneze iz žepa, ka či se na žep ležem, zato sem znova spregovoro:
„Oprostite gospa, jes si morem malo dollečti, ar sem zavolo pre-stanoga betega strašno oslabo."
„Ka za betega ste imeli" ? — me je pitala z socütnim glasom i z rabim smehom, ar si je gviišno mislila: „Tvoji penezi so tüdi moji!"
„Kolero sem meo i zdaj se tak čutim, ka sem znova v njo spadno ; prosim Vas zato, ne zamerite mi, či tak, ka bi mi resan božno prišlo; či bi pa vtegno vmreti, prosim Vas, zglasite stvar na najbližanjem kolodvori. „Ka je pripovest i ne resnica bila cela stvar od kolere, to — mislim mi niti praviti ne trbej. Ali vseedno, ta miseo štera mi je že zaistino najskradnjega časa prišla v pamet, mi je rešila moje peneze. Moja tovarišica se je naj mre zosagala od moje izmišljene kolere i je zapüstila oddelek naednok rekoč: „Bližam se k svojemi čili; z Bogom! „Z tem je ona, se zna, to štela praviti, ka zapüsti vlak v bližajočem se mesti K . . .-i.
Da je pa ne zapüstila našega vlaka, nego se samo odsedila v drügi oddelek zavolo moje kolere
i ka je rasali ona bila žepni tolvaj, se je posvedočilo z tem, ar sem je ob prvim ne vido v K . . .-i med odhajajočimi potniki, ki ji je bilo vse vküper samo pet; ob drugim ka je ešče edno velko tolvajstvo
zvršila in ob tretjim, ar jo je eden detektiv prijao i vse fkradnjene reči pri njej najšeo.
Jes sem si pa zdaj mimo legao v mehki fotel i spao do V. . . e . . .
Ivan.
Sunce ide za goro, Noč se razprestera; Svetle'zvezde miglajo Okrog' svog' pastera.
Vse na zemli, ka žive, Vse je že pri meru, Samo še naš novi zvon Doni v krasnem tonu.
Jes pa genjen do srca, Padem na kolena, Da imamo novi zvon: Mladoga „Ivana."
Ivanski.
3akaj je tak nevarno lipovo drevo?
Gospod Miha in njegov najbolši prijateo Toni, sta eden večer vküper sedela v veškoj krčmi i popivala sladko vince. Naednok samo spregovori Miha: „Nevarnejšega dreva od lipovoga pa nega na čelom svejti!"
„Kak pa viipaš ti tak gučati od našega najlepšega slovenskoga dreva?" ga pita Toni.
Povem ti, prijateo. Lanskega leta, tak okoli avgusta me je za-dobišao eden velki dež in viher; jes sem pa zapazo edno lepo, šiirko lipo i sam bežao pod njo misleč, da pod njov dobim zavitje.
„Aha, zdaj že razmim — se je strašo Toni — v tisto lipo je te gviišno vdarilo i zatoga volo se tebi tak za nevarno vidi!"
Ne, ne je zadela strela toga dreva, — se je zasmejao Miha, — pod tistim drevom je bila tüdi edna ženska, štora je pred viherom tüdi tam iskala zavitja in ta ženska je bila, sedajšnja moja — žena.
Zato je pred menov lipa tak nevarna, ar či te ne bi šo pod njo, ne bi poznao nigdar sedajšnje moje žene i tak tüdi ne njenih müh!"
Edna genliva zgodbica
(za deco>.
Deca, esi posliišajte; edno malo ali istinsko zgodbico vam ščem pripovedavati :
Vse to, ka bom vam pripo-vedavao, se je zgodilo onoga časa, gda sem jes ešče mali bio, kak zdaj vi, ki prvo leto hodite v šolo. Med šolari smo bili dobri pa tüdi lagoji poj bi .
Dokeč so se ti lagoji potačkali, lucali po cestaj i trli z tem glaže siromaških prebivalcev, razderali gnezda koristni ftic po goščaj ali pa se bojnali, gda so eden ovoga do krvavoga zbili i eden z ovoga gvant dolščesali, smo se mi bolši — štirje smo bili: Peter, Paveo, Ferko i jes — v küp zebrali i šli ri bi t
na Moro. Istina, ka je Mora od nas skoro na dve vöre hoda daleč tekla ali vseedno, smo šli mi štirje vö vsaki četrtek, gda smo se že navčili, ka so nam gospod školnik prejšnji den gordali. Tüdi to je istina, ka so nas nigdar ne ribe vlekle k Mori, nego stari mlinar — Bojnecov Miška, ki je že osemdeset let bio star i je trnok lepo znao prip ovedavati.
Kak sem že omeno. smo mi ne hodili za rib volo k Mori, nego za volo staroga mlinara, oziroma za volo lepi starodavni pripovesti, štere nam je on pripovedavao vselej, kelkokrat smo ga li pohodili.
Pohodili smo ga pa vsakši četrtek pa tüdi včasi v nedelo, či je samo ne bilo lagoje vreme.
Pred viizmom na cvetno nedelo je pa jako lepo vremen bilo, sunce je tak toplo sijalo, kak v žetvo. Mi štirje pajdašje smo se zato odločili, da obiščemo staroga Miška, ki smo ga že celo zimo ne videli.
Stari mlinar nas je z velkim veseljom sprejao, vsakomi je dao falajček beloga krüha, edno jabolko in kupico vode.
Gda smo mi deca začeli jesti, te nam je on začno pripovedavati sledeče :
„Celo zimo sem vas ne vido, moja deca, i ne je dosta falilo, ka bi vas več nigdar ne! Ne je dosta falilo, ka bi odišeo krte, oziroma ribe past, to je: ka bi se vtopo; zgodilo se je pa to etak:
Moj mlin, ar je te najbolši med vsemi morskimi, so napunili z mlen-jom. Ar je mlin ne veliki se zna, ka je ne folgao mleti i tak so napunili z vrečami tüdi hüto, štera stoji na bregi poleg mlina.
To silje je pa bilo zavüpano na mojega vsigdar vernoga psa: Tiso. Ta küsa je pa glih tistoga hipa
mlade mela i je zatogavolo zanemarjala svojo dužnost, to je, ka je ne tak vörno pazila na zrnje, kak inda i so mi tak fkradnoli iz hüte več vreč pšenice. Na to sem Tiso na smrt obsodo. Naj samo ti mali ščenci malo zrastejo ! . . . sem se njoj preproto.
Te cajt je tüdi prišao; mladi ščenci so že precej velki bili. Okoli devete vöre ednoga lepoga jesen-skoga dneva sem si zato seo z Tisov v eden čun, da jo zapravim. Dhšna vest mi je pravla, da naj ne bantüjen toga psa, šteri je vsigdar veren bio; ka je pa svoje ščence od moje pšenice bole lübila to je pa ne grej !
Ali jes sem si pamislo, ka dober vert ne more i ne sme zobstom hraniti nikše stvari. Zdigno sem zato lopato, da pobijem Tiso, a v tom megnjeni se je čun prevrgao i jes v mrzlo vodo spadno.
Gda sem k sebi prišao, sem bio na bregi Möre, poleg mene je pa ležala Tisa, štera je z milim pogledom čakala, gda odprem jes svoje zaprte oči. Tisa, štero sem jes na smrt obsodo, je rešila mene, moje življenje; ar, ka me je ne nišče drügi spravo iz vode na breg, kak Tisa, to je jasno!
Znate moj a deca, 48 ga leta sem jes trdi husar bio i skuz nigdar ne poznao ali ne me je pa sram ovaditi, ka me je vernost stare Tise te do skuz genola: obino semjoitak jokao, kak malo dete. Gda sem si pa začno premišlavati, kak se je vse to zgodilo, me je sram gratalo pred küsov, štere življenje sem jes oničiti šteo in štera mi je zato ne-zahvalnost rešila moje. Ešče dugo časa sem ležao na onom mesti i se jokao pa premišlavao, kak je to, da je pes bole zahvalen i zna več poštenja, kak človik? . . .
Najvekši človek svejta, div van Albert iz Holandije, ki meri 2-68 m.
Gospa Sreča i Gospod Penez.
■Nigdasveta sta živela gospa Sreča i gospod Penez. Teva dva sta se tak močno liibila, ka je enega brez ovoga ne bilo mogoče viditi. Kak senca sledi telo, tak je sledo gospod Penez g. Srečo. Zatogavolo so lüdje dosta gučali od njeva, njeva sta se pa oženila.
Gospod Penez je bio debeli i mali; glavo je meo iz zlata, telo iz srebra, noge iz kufra, punčuke pa iz bankovcev iz edne madridske penez-fabrike. Gospa Sreča je bila lažliva, nestalna in nezvesta. Slabe
vole je bila vsigdar i tiidi slabo vidla pigli, kaj e mela zdrave oči. Komaj je pa minolo gostiivanje in že sta se posvadila. Žena je štela zapovedovati, to se je pa ni kak ne dopadlo g. Penezi, ki je bil strašno čeme-rasti in nagle nature. Moj pokojni oca (naj njemi bo zemla lehka) je pravo, ka bi se ešče moije pobol-šalo, či bi se oženilo. Ali ar je gosp. Penez ešče od morj a bole nagle nature bio, je nigdar nika ne podpüsto.
Eden bi šteo vekši biti kak driigi, a popiištiti pa nieden ne.
Zatogavolo sta se odločila, da sprobata, šteri iz med njeva de močneši.
Gledaj — pravi žena moževi. — Vidiš onoga človeka tam v dolini? Probajva, šteri ga iz med naj bole obveselL Mož privoli. Šla sta zato do toga človeka i tam stanola. Pe-nez jez takšov silov leto proti čili, ka se je komaj stavo, nasprotno pa sreča.
Te človik je bio eden iz med oni, ki so v svojem žitki nigdar ne vidli nanČ ednoga qd teva dva (neSreče i ne Penez). Zato je strašno na debelo glèdao, gda je vido obadva tam stati.
Bog ti naj pomaga! — je pravo gospod. Penez.
Enako i Vam, gospod — pravi siromak.
Ka me pa ti ne poznaš?
Ne poznam Vas gospod, od-piistitemi!
Mogoče si ti še nigdar ne vido mene ?
Nigdar v čelom mojem žitki.
In te . . .: Si ti lehko takši siromak, ka nindri nika nemaš?
Mam, gospod, šest tak goli sinov, kak je mati porodila, vrednosti pa telko, kelko pojem, gda kaj mam.
I zakaj ne delaš?
Zato, ar nemam dela. Strašno sam nesrečen, ar je vse moje delo brezuspehšno. Od časa, ka sam se oženo, se mi tak vidi, kak da bi me sreča popolnoma ostavila. Samo ednok nas je najao eden gospod, da njemi naj skopamo eden stü-denec. Velko plačo nam je obečao, či njemi skopamo te stüdenec! Naprej smo pa niti filerà ne dobili, ar smo se tak pogodili, ka te dobimo plačo, gda stiidenec skopamo.
Prav je meo — pravi gospod Penez, — ar poslovica pravi: „Ki plačo naprej dobi, on se z delom ne žuri!"
Pripovedavajte mi samo dale.
Mi smo se hapili delati z naj-vekšov močjov, ar či tak nevolno vögledam, sam zato na mesto Človik!
Perse, to tak znam, — pravi gospod Penez.
So, gospod, lüdje štiri vrst: so lüdje, ki so močni, so slabi in so nadale onemogli in manjaki, ki si nezaslüzijo niti kaple vode. Mi smo kopali, ali do vode smo ne mogli priti. Tak se nam je vidlo, kak da bi vse vretine posehnole. Na slednje smo naj šli enogašujstrainikaj drügo.
V sredini zemle — zakriči gospod Penez čemerevši se, gda je cüo, ka kakšega soseda ma.
Ne, gospod, — odgovori siromak — ne v sredini, nego na drügom kraji zemle med tujim narodom.
Med kakšim'narodom?
Med Antipodisti, gospod.
Ščem ti pomagati, prijateo — pravi gospod Penez in da siromaki edno duro.
Tomi se je pa to tak čiidno vidlo, kak kakša senja i je začeo skakati i bežati od velkoga veselja.
Gda je pa prišeo do edne pe-karije, gde je nameravao krüh kupiti, je vžep segnovši britko kon-štatirao, da zvün edne velke lüknje, skoz štere njemi izpadnola dura, nema nika v žepi.
Tužen siromak je znova začno bežati, ali ka njemi je to hasnilo ? ! Ka je komi obsojeno, to se njemi pripeti. Ne je pa samo duro zgübo, nego tüdi dosta časa in tüdi zado-volnost i je zatogavola začeo preklinjati srečo. Gospa Sreča je pa komaj zadržavala smeh, tak jo je mantrao. Lice gospoda Peneza je postalo ešče bole žuto, ali kaj drü-goga si je ne znao, odpro je denarnico, i dao siromaki edno uncijo. Siromaki so se od veselja zaleske-tale blede oči. Zdaj se je pa ne k peki, nego v edno trgovino podao, gde j e gvant šteo küpiti, da obleče ženo in deco. Ali gda j 6 šteo plačati, se trgovec raztresne i kriči,
da je penez hamičen (ponarejen) in da bo onoga gospoda, ki je njemi te peneze dao, tožo, kak ponarejevalca penez>
Slišavši to siromak, se je strašno zosagao, lice njemi je pa gorelo od sramote i nesreče. Gda je vö prišeo iz štacuna, je celo stvar jočeč pri-povedavao gospodi Penezi.
Gda je to čiila gospa Sreča, seje na ves glas začela smehati a gospod Penez se je pa še bole razsrdo.
Vzemi, — pravi siromaki — i njemi da 2000 realov; — slabe si sreče, ali jas ti ščem pomagati, či je li mogoče.
Siromak je pa od velkoga veselja niti bližajoče se ropare ne vzeo v pamet, ki so ga do gologa oropali.
Gospa sreča se je zdaj začela norcadelati z moža, a on se je pa neizmerno čemeriio.
Zdaj pa pridem jas na red — pravi Sreča — naj vidimo, so .li lače ali janke zmožnejše.
Ide k siromaki, ki se je na zemlo vdaro i si trgao vlase iz glave i se nagne ober njega.
V tom megnjeni najde te ono duro, Stero je vzgübo. -Li pa more biti tü nikak — pravi on.
Idem i kiipim krtih mojoj deci, M že tri dni stradajo, i so njim žalodoi že gviišno prazni. Gda je prišeo do dver štacuna, v šterom
je Steo gvant küpiti, ga zove sta-cunar v hišo i ga prosi za od-piiščenje, ka je z njim tak grdo postopao, ar se je njemi samo tak vidlo, ka je penez ponarejen; ar je pa slučajno prišeo k njemi eden uradnik iz ednoga peneznoga zavoda, ki ga je prepričao, da je uncija popolnoma dobra, še žmet-nejša, kak bi mogla biti. Štacunar je pa zdaj uncijo pa tüdi vse blago ka si je siromak odebrao, šenkao njemi. Vse to pa zato, ar ga je prvle tak neduino zbantüvao.
Siromak pa trnok zadovolen vzeme vse to, a gda je prišeo do trga, je vido, ka so že žandarje gonili one zločince, ki so ga oropali. Sodeč, kije prav pravičen mož bio, je prisilo te zločince, da so njemi mogli nazaj dati njegovi 2000 realov. Siromak je pa zdaj vse svoje peneze položo v echio zajednico z ednim svojim prijatelom, na nikši rudnik (bànya) i ešče ne so skopali 3 lakti globoko, gda so že najšli edno žilo zlata, drügo srebra, tretjo železa. V kratkem časi je postao: „Gospod" potem: „Vaše gospodstvo" i na zadnje: „Milostiven gospod".
Z tem je gospa Sreča obvladala . svojega moža, a ona sama je pa ešče htiša postala. Svojo milost tori brezpametno od dneva do dneva, brez toga, ka bi se brigala za posledice.. . ,
Pernan Caballero.
Prekmurje.
Severno od bistre Möre	Oh, kak velka je lübezen
Je en mali kos zemle,	Štero mam do te zemle,
Štere mi je vsaka grüda	Ki je meni rojstna zemla
Znana ino vsi lüdje.	1 se za Prekmurje zve!
Ivanski.
Rak se je napekao naš krčmar?
Dva lumpa prideta v krčmo našega dobropoznanoga krčmara, gde sta se začela samo eden ovoga na-gučavati: „Stavi se, či vupaš!"
Krčmar misleč, da tii dober kšeft napravi, je pravo:
„Gospoda, jas bi Vam nekaj predlagao; dnes sem dobo friško carno pivo i jas Vam prinesem eden lagev te pive, ki zgübi on jo naj plača." Iresan je prinesao eden lagvič, šteroga sta pijanca v ednoj vöri izpraznila. Kda je pa prišlo do plačila, pravi krčmar : „Gospoda, povejte mi, ka je bila predmet Va-
šega stavljanja, ar Vam povedati ščem, što je zgübo i tak plača pivo."
Te prvi pravi:
„Jas sam se stavo, da törem naše kapele, gda se bo poderao, spadne na levo, moj pajdaš je pa trdo, da bo spano glij na nasprotno stran; to je na pravo. Prosiva Vas zato g. krčmar, počakajte naj tak dugo z plačilom, ka doženete, šteri je zgübo."
Da sta se pijanca pokala od veselja, krčmar pa od čemerov moremo misliti!
3 v e r i n a.
Poznao sam enoga človeka, ki je okoli ženskoga spola izvrstno srečo meo. Te gospod je bio moj najboljši priateo.
Edno nedelo, kak se že to dobrim prijatelom šika, sva šla v edno malo krčmo, da ponoviva z par kupicami vina naj no staro prijateljstvo. Za kratek čas sva se pa pobrala iz krčme in šla na šetališče; tam sva si na edno brezovo stolico dolsedla in začela kritizirati vse mimoidoče brez izjema. gledoČ na spol. Ar se je pa moj prijateo mnogo obračao okoli ženskoga spola, je tiidi skoro vse njihove skrivnosti, ešče intimne poznao. Nej je šla edna ženska mimo nas, od štere bi Mirko — to je bilo najmre ime mojega srečnega prija-tela — nebi znao kaj povedati. Kda sva približno že edno vöro sedela, sem opazo edno žensko, ki je bila lepa i elegantno oblečena; sprehajala se je sama.
Što je pa ta gospa? —. pitam od Mirka, gda sam vido, ka tüdi njega zanima trnok ta prikazen.
Niti ne pitaj — je odgovoro skoro ves razburjen, to je edna — zverina !
Na moje pitanje, da zakaj jo imeniije za zverino, mi je dao sledeči odgovor: „Ta ženska je že dva moža zapravila i zdaj si išče ed-noga tretjega. Či ščeš, tilejko na tenci povem, kak i zakaj se je to zgodilo."
„Radoveden sem!" — Sem njemi odgovoro, či gli, ka se mi je vse to, ka mi je žb dozdaj povedao, za nemogoče vidlo, ar ob prvim je ešče mlada za to, ka bi že dva moža mela, ob driigim pa što ma tak nedužne sive oči i tak mehki pogled, kak ona, on nikak nemre biti takši zločinec. Vseedno sem ga pa posliišao.
„Njeni prvi mož je biio sodnik. Za volo njegove odkrito — srčnosti i pravičnosti si je dosta pri-jatelov spravo med svojimi poz-nanci pa tiidi med kmetskim liid-stvom, štero ga je za najpoštenej-šega človeka i najpravičnejšega sodnika držalo. On je praj nikdar nej obsodo nikoga brez toga, ka bi opitao svojo diišnovest, ka bi se obrno k svojemi srci za tanač. Vse one pa, na štere se je posve-dočilo, ka so rejsan krivci, je pa primerno, držeč se obstoječi zako-
nov, pokaštigao. I glih ta njegova dobra svojstva so bila zrok prerane smrti, štera ga je v starosti 80. leta pokosila!
Zgodilo se je namreč, ka je eden uradnik za volo nikši 20.000 koron, od štere šume j 9 nej znao računa dati, prišeo pred sodnij o, štere glava je biio naš sodnik, ki ga je obsodo na povrnitev vseh 20.000 koron in na 5 letno temnico in to zato, ar je on vkradno peneze.
Te človik je pa bio v nekoj skrivnoj zvezi z tov gospov i za toga volo je ona prosila moža, naj spremeni kaštigo temnice v penezni štrof, ka je pa on ne šteo včiniti.
Na driigi den so ga naj šli v posteli mrtvoga.
Doktorje so sicer srčno kap kon-štatirali, ali jas sem bio in sam še zdaj prepričani, ka gaje ona bujla z kakšim čemerom. Vseedno, zdravniki so jo rešili posledic, štere so jo čakale za njeno grozno delo!
Driigi mož je bio fiškališ. — Te je pa samo zatogavolo mogao iti z sveta, ar je razžalio ednoga gospoda, ki je ž njegovov ženov, s tov gospov v intimnoj zvezi bio.
Toga je pa strlila ž njegovov lastnov revolvov, štero je njemi potem v roko stisnola, da naj z tem obrne ,od sebe sum morstva i da celoj svari izgled samomorstva. I to se je njoj znovo posrečilo.
To je na krači njeni življenjepis od časa prve omožitve, i zdaj šče ešče ednoga tretjega moža zgrabiti, z šterim bi po mojem mnenji, samo nadaljevala i ne končala to svojo grozno meštrijo. Habaj se je zato,
ar je strašno nevaren pogled njenih oči! Z tem se je končao najni guč. Odslovila i podala sva
se vsakši na svoj dom.
* *
*
Ne so pa minola 3 leta i jes sem se odločo, da obiščem svojega
staroga prij atela, kijevB.......i
meo edno veliko fabriko za konce.
Kak sem stopo v sobo, štera je sliižila za pisarno mojemi Mirki, sem vido, kaj e edna ženska smiiknola iz pisarne skoz ednih driigih dver, štere so se odperale v sosedno sobo.
Kdo je pa bila ta ženska? — ga pitam.
Žena moja — mi je odgovoro skoro sramežljivo.
Meni se tak vidi, ka sem jes že to tvojo gospo nindri vido, — sem nadaljavao.
Mogoče — j e zmrmro on ves repeči.
Malo sem si začno glavo treti, či gli ka sem že znao, kak stoji stvar, potem sem ga pa z negviišnim glasom pitao:
„Je ne to ona gospa, od štere si Ti meni, kak od „Zverine" telko znao pripovedavati?
Koga? — jes tebi . . . zverina? se je prestrašeno brano Mirko.
No, no — sem ga batrivaojes, ve sem jes že te znao, ka ti samo no-riivleš, s tem paka si jo za ženo vzeo, si pa ešče bole razjasno celo stvar.
„Istino maš" — mi je odgovoro Mirko, cela pripovest je bila iz-mišlena, ar sem one gospe ešče te niti poznao ne pošteno, ali vseedno, žal mi je, ka je vse ono ne bilo istina, ar bi si je te dönok nebi vzeo !......
Bogato ilnstrovani cenik je najšeo med našimi čtevci prav velko odobravanje. Te vsebiije mnogo različni daril, štera se v vsakoj krščanskoj hiši vidijo rada iu to so: firmanska cevca, križeci, .amuleti, škapuleri, lepo izdelana krstna i firmanska darila, potem vöre najbolšega izdelka po vsakoj ceni, za gospe i za gospode, vekerce i lanceki za žepni vöre. Nadale vsebiije te cenik vsefele potrebne predmete na pr. škarje, nože, britve, ma-šine za vlase rezati i briti, diamante za glažojne rezati, šker, doze za tobak, denarnice (bankaže, buglaroše), nažigače itd.
Ki se na to naše priporočilo sklicuje, on dobi cenik k šenki in poštnine prosto, či pošle svoj atres na : „Razpošiljalnico A. SUTTNER v Ljubljani št. 989."
Kniga (cenik) Vam ostane vsigdar dober tanačnik. Pri vsakoj naročitvi se skli-cujte na te kalendar, ar bo Vam to na hasekl_
Sen]a proščenja y Prekmurji.
Beltinci jan. 20., febr. 24., april 25., junij 27., julij I5., nov. 5.
Bogojina maj 19., september 4.
Cankova mare 19. v pondelek po svetnoj i sv. Trojstva nedeli, na Rupertovo v sept. i nov. 11.
Črensovci maj 3., sept. 14. i v pondelek po teh dnevah.
Dobrovnik v pondelek po Telovom, jul. 25.
Dokležovje junij 18., avgust 21.
Dolenci junij 16., december 6.
Dolnja Lendava jan. 25., po 2. postnoj nedeli v četrtek, na velki četrtek, v pondelek po Risalih, jul. 28., avg. 28., okt. 28., nov. 25., v četrtek pred Božičom.
Grad (G. Lendava) mare 28., jun. 20., avg. 16., sept. 29, nOv. 30.
Hodoš mare 10., jul. 5., avg. ig., okt. 4.
Križavci apr. 16., jun. 4.
Krog maj 4.
Kiizdoblan na Križni četrtek.
Martjanci maj 6., avg. 6., nov. 11.
Petrovci jun. 4., jul. 4., sept. 8., okt. 28
Prosenjakovci mare 15., junij 18., sept 7., nov. 28.
Pužavci jul. 13.
Piiconci maj 28., jul. 10., sept. 10., nov. 10.
Rakičan mare 26., v tork pred risali, jul 2., avg. 16., okt. 8.
Selo prvo nedelo po Srpnoj Mariji i Miklošovom.
Sobota v tork pred fašenkom, v pondelek po čarnoj nedeli, na mesec po risalskom pondelki, junij 24., avgust 24., okt i5., dee. 6.
Sv. Bedenek pred pepelnicov, po postni kvatraj, po cvetnoj nedeli, po jesenskih kvatraj, i pred božičom, vsikdar v pondelek.
Sv. Jelena avg. 18.
Sv. Jiiri apr. 24.
Tišina febr 25., jun. 5., sept. 8—9.
TorniŠČe drtigi tork po vüzmi, v četrtek pred risalami, na Antonijovo, v četrtek pred velkov mešov, drtigi den po maloj meši, v četrtek njenogo tjedna, okt. 4. i vsaki četrtek svinjsko senje.
48
Stalna tabla
rfOONtDO'tIXXNüOOO I O O O O I O O O O i-. CM CM CM CO CO "«f CD 00 I CM -31 CO 00 I rt* 00 CM CO
a
N
o
©
-«t
o Qu
o -p
®
M
I I I I I I I I I I I---
CN ^ O <N
NTfOOOONf®WOOQOOpOO I O O O O
k ^ S — ^ —	I cm co co
4 -p
<x>
o Ph
«
— CM O
O
(D ®
®
MSococooicooocoaiocoocomgjcDgjMOOT^o^cD
I I
I I
, co to
o -p
<D
o m
t^ ò
o
lO
o in
o io
o m
o m
~ — i- CM
UJ U J	U J U.J	J
^«iHinNof-inNONinoinoinoo
rqcMcocomt^ooocM-^mt^^-'tfoo — mm
rt
N
o
o «
1—' PO
o Qu
M
i—' CO t—
«3
-P ©
O
PhI
SloS ^inčj t> m <n ^mÌN ^ m m m
m m t^ m cm
m m t- m cm
m m t^ m N
m
t» m
M
I I I I I I I I I I I Milili
— 00
O ©
©
Sm<»^^i^ocooa}cooocMr^cMO~mm^cocM~<»cpcp
M
—i (N ■«*
O ©
rr,coo>cMmoo-^t>.omomomomoooop
«
I I
. — »-.CMCMCMCOmOO
— co m
rt
00
O Qu
c3 -p
®
O P*
OOOOOOOOO inmmmmmmipin
v i.^wr-cstnn^incttit^oiooKoinin
Il I M I I 1111111111-
—. t- m m
o ®
co ®
a
m o m cm m r-òòó
m o m cm m t-
m o m cm m t-
m o m cm m
.^^^cMMČacomcbf-cbo
m o cm m
o m
o m
«cMinb-ocMinmoo ,^^,_cMCM!MCMinin
M
II I II II II II II II I II II ! II
— CM CM
Tsumg
M
-^coTrmcot>coo©momomomooooooo<
»Hi-iCMCMCOfO^f^mcDt^OOOJ«
•-> m i
r-■ m
49
interesa
rt
N
in
o CU
o m
o m
o m
o m
o
m
o
m
o m
o
m
o m
in-"<DNNnootoimNCMnNOMnoinoinoo '--NCMnrT<}i'5finoorHco(oo)CM'<tt>m«)Tto)if)in
I I
I I
ilMINOlCOnTf ^nMf)if)
cm m
_ CM
mom mom mom mom mo o o t^- m cm h- m cm t^- in cm niooj t«- m m m cMmcé^cócDÓJCM^c^^inoòcMcbocnt^mcMot^mmoo
111111111111111-'
-^.-CMCMCMCOC-t:
»—i CM CO
rt
N
o
o IO
O
a.
50wgoMa2m—b-coooooc-tommcocM»-oqpi>mcot'~cot--
— — — CMCMCMC0C0-<tfT}>CMm01
«
M II II I II M M II II II II I
I CM -tf Ol
I	IN
momoinomomom — cMCMcoco-^t-^mt^
mom cm m t^
m o cm m
o m
o m
I I I
K
I I
I I
'CMCMCMcoco-^-^mmoo
cm m m

rt N
O CU
, « ®
O Ph
«
«
«
OOOOOOOO mmmmmmmm (NinšCNinhONnšONinN ^i—~»-CMCMCMcOin<01>-00
o m
i cm m o m I «—i cm m
m o o
cm m m
Il II il I M II II I I"
<^CMCMCMCMmm — IM CM
£2^i£5£;9SQ£Jcomr^incocMooor~-mcocMt^coot--cot--co ■^f oo cm co pmoJcpt^-T-cMco-^mmcor-ooO'-'comcDcococo
__—• — — —' .-i CM CM CM CO CO ri" O »-> 00
I I
I I I II M II I M I II II I I
CM Tf o CM
O m
o m
o o o o o o o m m m m »n »o in ^aicooocMh-^coómi^ocMmi^ocMinomomoo ^-^"CMCMcoco^t-^fcDoi — comooorao^-cDomm
I j i i i i i i j , j----cMCMCMcoco^gjmm
CM
m o m CM m h-
CM Tf CO 05
•o o m cm m p-
mom
OJ1CN
mom m o o o cm m «j- cm m m m coihooo^comcbt^ooo^cMmi^-ocMmmoo ---Noi corfiocot-oo — comooocMCMmm
— — <—'-«^CMCM — CMCM — CM —
■Bums
M
oomcoocomco oomcoooomco oomom moo cp t-, ip oo cm cp cpscpincpM« oot^mcM t>-mm
oo^^^cMcMcotócómt^ài^cómcbOTCMcbocoi^t^mm
—' — — — »-CMCMCOCOCOOOt^t-
**> co oo
I I M II I i II II M II
— cMco^mcoh-oooiomomomomooooooooo
__-^Sg
To je tüdi predstava.
Dva^ gospoda se trnok paščita eden proti drü-gotai i se vküp vdarita, ar je že malo krneče.
„Mula!" zmrmra eden.
„Jes sem pa Majzi iz Gornje B." pravi te drügi.
Je tak tüdi mogoče?
Abel spadne pred hišov svojega prijatela, Kobija i kriči:
„Kobi, hodi me gor pomori!"
Kobi: „Hja, či ščeč kaj od mene, te hodi esi, ar jes ta iti "nemam časa!" v
Vö ga je plačao!
Gost: „Vaša piva je danes tak božna, da jo skoro piti ne morem."
Gostilničar: „Zaprite si samo oči vküp či je nači ne morete piti, te de Vam že šlo!"
Gost: „Plačam!" i da na mesto 9 kron samo 8 krone za edno pivo.
„Gostilničar: „Prijatelj, to je ne zadosta!"
Gost: „Gospod krčmar, tüdi vi si sedaj zaprite oči i tak denite strani moje peneze; či sem jaz z
zaprtimi očmi pio vašo pivo, te Vi tüdi morete z zaprtimi očmi čteti peneze!"
Z tem se odklono i odišeo brez toga, ka bi njemi osramočeni gostilničar samo edno reč odgovoro.
Decinska pamet.
Števek: „Mama, resan ka Vi znate grmlajco napraviti?"
Mati: „Ti norček; što te pa pravo ?"
Števek: „Včeraj večer sam öüo, ka so oča pripovedavali Balekovomi Andraši, ka gda prej oni malo duže ostanejo v krčmi, te prej Vi doma takse treskanje napravite, ka se vse trosi; ka pa brezi gnnlajoe ne treska, telko pa že jas tüdi znam!"
Dobro zna računati.
Školnik : „Povej mi Ferko, či na Vašoj grüSki vesi osem griišek in
ti iz tej osem tri dojstepeš i pri-neseš z seboj v šolo za južino; kelko jih ostane na dr e vi?"
Ferko: „Nanč-ena."
Školnik : „Ob ti Ferkec, dnes pa nikaj neveš!"
Ferko: „Znam, znam g. školnik."
Školnik: „Öi znaš, kak pa te moreš to praviti, či ti samo tristepeš doj, ka bi nikaj ne ostalo gori iz osmih?"
Ferko: Perse ka nika neostane gori, ar o vi pet pa brat Tinek stepe doj, ar či jes kaj začnem, on tisto včasi nadaljava.
Naopak se je začno.
Eden vandrarski de-tič je šteo dvajsti kü-hani belic pojesti za edno jüzino, ka se njemi je pa ne posrečilo, ar je že dvanajsto komaj v sebe spravo. Grda je vido, ka več nikak nede mo-gao jesti, si je etak zdejno: „Oh, jas nesrečen človik, či bi jas to naprej znao, bi prvle tej osem pojo, štere zdaj že ne morem!"
Kam je pristojen?
Eden tepeš se je priklato v občino S . . ., kje ga je policija, seveda, zgrabila i gaje štela „per šub" odegnati v njegovo pristojno občino.
Pita ga zato eden iz med uradnikov: „Kam ste pristojni?"
„Nevera, — je odgovoru tepeš; meni se tak vidi, ka sam najbole v K......pristojen."
Uradnik: „Ne razumim Vas, ka je to, ka meni se tak vidi i najbole; gučite razumlivo!"
Tepeš: „Hja to je tak: jes sem že od petoga leta moje starosti ne bio doma v mojoj rojstnoj občini
Z..... Gda sem pa pet let bio
star, sem vagao 20 kg. Toraj, 20 kg.
me je v Z .... pristojnoga. Med mojim vandranjem sem pa polovico moje sedajšnje telesne žmeče v K .... i pridobo, gde sem se še naj duže zdržavao. Zatogavolo mislim da sem najbole ta pristojen !"
Nevarnost !
G. Kabeler pride v edno krčmo i si naroči edno porcijo šunke. Natakar njemi jo resan prinese, ali tak malo in tak natenko je bila narezana, ka je skoz nje vido človik. Kak je g. Kabeler to zapazo, je začao strašno kričati:
„Natakar, natakar, zaprite hitro okna, ar se mi šče kehnoti i sem straj, kaj bi mi šunka na od toga skoz okna odletela.
V gimnaziji.
Profesor: „Gr. Leberbuč, meni se tak vidi, ka ste se Vi na danes ne pripravili!"
Dijak Leberbuč: „Na vse drügo, j edino na to ne, ka te me že dnes pa znova tisto pitanje pitali, štero sem Vam že itak včeraj na tenko razložo; čiidno, ka ste tak strašno bozablivi!"
To je tüdi vzrok!
Dva gosta, eden kat. pop in eden židovski rabinar, sedita pri ednom okroglom stoli v dvorišči edne veške oStarijé. Predmet nj ilio voga guča je nikši strašno zanimiv mogo biti, ar sta skoro niti vidla, niti čiila, ka
se okoli njeva godi ali guČi. Ali ednok se pa li zgledne katoličanski pop proti pivnici, gde je glih oštar-jaš „krsto" naročeno vino. Naprej je vzeo zato krčmara, ki se je etak brano :
„Znajo gospod plebanoš, jas sem mislo, da eden krščenik ne sme piti nekrščenega vina in zato sem je krsto; či bi slučajno gospod rabinar tüdi vino pili in ne pivo, njihovo že ne bi! Ah da se malo pomirite, povem Vam gospod plebanoš, da sem Vas nikaj nej bole znoro kak gospoda rabinara, ar na kelko sem Vaš žep z „krstom" poš-kodovao, na telko sem znoro gospoda rabinara pri pečenj aj z „obre-zavanjem".
Dobro se je izgovarjao.
Stari. Brtalan : „Prešmentani delaš tü na mojoj grüSki?"
Martinek: „Sinioam pomagam goganice po-berati."
Stari Brtalan: „Pa boš mi ešče lagao?! Misliš, da ne vidim, ka pune žepke griišek maš? Naednok doli!"
Martinek: „Ne; če kaj ščete. z menov, te ite z očom gučat, ar sem jes ešče maloleten."

Ki pravico vö povejo..."
Zdravnik: „No Ferko, je že kaj bolše materi?"
Ferko: „Hja g. doktor j es to
ne vem."
Zdravnik: „Vej -pa znankar čiiješ kaj, ka si gučita oca pa mati?"
Ferko: „Ja, to sam čilo, ka so oča pravli, ka. či te Vi ešče dugo k nam hodili, ka te praj vrag celo verstvo vzeme....."
„Za moje peneze".
Eden tepeš je prišao v krčmo „čaren pes" i je proso obed za svoje peneze.
Krčmar njemi je redno podvoro; gda je pa prišlo do plačanja, je tepeš samo 2 koroni plačao za obed, rek-ši, da so to bili ves njegovi penezi a on je pa samo za svoje peneze proso obed.
Gda je krčmar prevido li-sičjost tepeša, ga je prijao za goler i z rečmi: to pa za moje peneze! — v na kepi vidoči položaj postavo.

dro se. cintora. mrtveci
On pa
Še le u
-Što prinese iz cintora edno razpetje, njemi plačam 10 litr. vina!" — Te reči je Adamov Andraš spre-govoro v krčmi eden večer v družbi več prijatelov.
Abrišov Toni, po poklici šujster, se je na ednok odločo, ka on včini to. . Šo je zato domo i si je k sebi vzeo svoj šujsterski hamer, z šte-rim de praj doltrgao Kristusa. Na nesrečo njegovo je pa križ strašno slab büo, ar se ga je komaj do-tekno i že hop — po-misleč, da že mrtvi gor stanujejo, je komaj vujšeo z v krčmi je zapazo, da so njemi edno Kapučo „vzeli
Batriven šujster.
Težave starosti se vnogim starim lüdem vidij o za neodstranlive. Mi pa poznamo dosta stari lüdi, ki so ešče v najvekšoj starosti friški, močni i zdravi. To je posledica čednoga negovanja tela i zato priporočamo prilüblene i po zmerom prihajajoči zahvalni pismaj priznane prave ELZA-izdelke; k tem pripadajo v prvoj vrsti:
FELLEROY lepo dešeči zeliščni esenčni fluid, Elza-Pilule, Elza-pomada za lice i kožo, izvrstna Elza lilij na mlečna žajfa i tekoče lilijno mleko, Elza toaletne pastile za pranje, prilübleni Hega-puder za lice, Elza voda za viista, Hega zobni prah z kisikom, Elza tano-hina pomada za vlase, E1ZA kolinska voda, Elza švedski liker, prilübleni prsni cuker proti kašli i Elza sirup, Elza cuker za gliste, Elza Kino železno vino, tečni ribji oli, Elza mentolni črtnik, Elza posipalni praj, Elza sredstva proti kiirečim očam, štera sredstva vsaki hvali, M je že gda nücao; dobijo se pri: E» V. Feiler, lekarnar, Donja Siubica 838 (Hrvatsko).
Kakše fajte kokoši naj gojimo?
Či si ščemo dober hasek zagvüSati od kokoši, te moremo na to gledati, da mo takso, fajto gojili, štera nam naj bole plača trüde i stroške, štere mamo okoli kokoši. Zatogavolo je trnok važna strokovna znanost.
Med kokošami je dosta fajt, kak med drügimi stvarmi. Edna fajta je bole sposobna za to, driiga pa za ono. Zato je trnok važno premisliti prvle, kak začnemo gojiti perotnino, za kakši namen je ščemo gojiti: ali za belic ali pa za mesa volo.
To zna vsaka vertinja, da štere kokoši dosta nesejo, tiste nemajo dosta i tüdi nej dobroga mesa.
Naše vertinje bi pa rade mele takše kokoši, štere bi büe fest mesnate i bi zvüntoga test nesle.
Popolnoma se to nemre dosegnoti ali deloma pa, če križamo fajto za meso sposobnešo z fajtov za belice sposobnešov. Če pa to križano rejo ščemo tirati, te moremo na vsaki način poznati kokoši i njihova svojstva, to je poznati, štere so sposobnejše za meso i štere za belice. Popis fajt, štera je za koj bole sposobna, je sledeči:
Orpington: Ta Fajta je že prinas tüdi poznana; trno dobra je za meso, ar je belo i dobroga teka; nese posrednjem. •Te bele i čarne farbe.
Plymonth-Roks : Edna
trno hasnovita fajta; rada nese i ma dobro meso. So bele i papelove farbe.
Sangšan: Za meso so sposobne, ali itak nemajo tak dobroga, kak Orpington, ar je ne tak belo i ne tak tečno. Večinoma so carne färbe.
Vyandott: Ne dugo so iz Amerike v Evropo prinesene; za volo mesa so trno priporočljive; nesejo posredujem. So bele, zlate i srebrne farbe.
Faveroll: Iz francoskoga so prinesene; so trno mesnate; meso dobro maj o. Nesejo slabo. Trno hitro rastejo.
Italijanske: Drovna fajta; med vsemi fajtami najraj nesejo; jestvino si rade iščejo same i zatogavolo malo krme niicajo. Mesa maj o malo i slabo. So bele, jerebine farbe i čarne z belimi piknjicami.
Andaluzijanske: Ravno takša forma, kak italijanska; tüdi nesejo rade i iščejo jestvino; mesa maj o malo i božno. Sive farbe so.
Gole: Ta fajta je iz Erdelskoga prinešena. Ta fajta je skoro najsposobnejša za one, ki ščejo na belice i na meso gospodariti, ar ta fajta rada nese i tüdi zadosta mesa ma. Za šopati so trno sposobne.
Minork-a: Mala fajta; rade nesejo; mesa so božnoga i ga malo maj o. So bele i čarne farbe.
Z toga se zdaj že vsaki lejko odloči, štera fajta je za njega sposobnejša, štera njemi najbole paše v gospodarstvi. Pri nas v Prek-murji se najbole izplača gojiti fajte, štere raj nesejo, ar belice ležej spravimo v peneze, kak meso, ar smo od velki varašov daleč vkraj. Za fajtogordržati moremo vsako jesen takse j are vöodebrati, štere so najbole voodraščene i so brez vsake telesne hibe. Za to najbole sposobni so v februari i marciuši zleženi piščanci.
Stalna tabla, gda nam živina skoti.
eS >o >tD 5J P< a <D fi	Skoti nam:			Den piišoanja	Skoti nam:		
	kobila ||	krava	svinja		kobila	krava	oŠ "S* "i
Januar	Dee.	Okt.	April	Februar	Jan.	Nov.	Maj
1	6	12	30	1	6	12	31
			Maj				Jun.
2	7	13	1	2	7	13	1
3	8	14	2	3	8	14	2
4	9	15	3	4	9	15	3
5	10	16	4	5	10	16	4
6	11	17	5	6	11	17	5
7	12	18	6	7	12	18	6
8	13	19"	7	8	13	19	7
9	14	20	8	9	14	20	8
10	15	21	9	10	15	21	9
11	16	22	10	11	16	22	10
12	17	23	11	12	17	23	11
13	18	24	12	13	18	24	12
14	19	25	13	14	19	25	13
15	20	26	14	15	20	26	14
16	21	27	15	16	21	27	15
17	22	28	16	17	22	28	16
18	23	29	17	18	23	29	17
19	24	30	18	19	24	30	18
20	25	31	19			Dee.	
		Nov.		20	25	1	19
21	26	1	20	21	26	2	20
22	27	2	21	22	27	3	21
23	28	3	22	23	28	4	22
M	29	4	23	24	29	5	23
25	30	5	24	25	30	6	24
26	31	" 6	25	26	31	7	25
27	Jan.		26		Febr.		
	1	7		27	1	8	26
28	2	8	27	28	2	9	27
29	3	9	28				
30	4	10	29				
31	5	11	30				
	Deri piiščanja	Skoti nain:			«S I >o £ d ® fi	Skoti nam:		
		kobila	j krava	svinja		kobila	krava	svinja
	Marc	Febr.	Dee.	Jun.	April	Marc	Jaü.	Jui.
	1	3	10	28	1	6	10	29
	2	4	11	29	2	7	11	30
	3	5	12	30	3	8	12	31
	4	6	13	Jul. 1	4	9	13	Avg. 1
	5	7	14	2	5	10	14	2
	6	8	15	3	6	11	15	3
	7	9	16	4	7	12	16	4
	8	10	17	5	8	13	17	5
	9	11	18	6	9	14	18	6
	10	12	19	7	10	15	19	7
	11	13	20	8	11	16	20	8
	12	14	21	9	12	17	21	9
	13	15	22	10	13	18	22	10
	14	16	23	11	14	19	23	11
	15	17	24	12	15	20	24	12
	16	18	25	13	16	21	25	13
	1?	19	26	14	17	22	26	14
	18	20	27	15	18	23	27	15
	19	21	28	16	19	24	28	16
	20	22	29	17	20	25	29	17
	21	23	30	18	21	26	30	18
	22	24	31 Jan.	19	22	27	31 Febr.	19
	23	25	1	20	23	28	1	20
	24	26	2	21	24	29	2	21
	25	27	3	22	25	30	3	22
	26	28	4	23	26	31	4	23
	27	Marc 1	5	24	27	April 1	5	24
	28	2	6	25	28	2	6	25
	29	3	7	26	29	3	7	26
	30	4	8	27	30	4	8	27
	31	5	9	28				
Den piiščanja	Skoti nam:			oä ¥	Skoti nam:		
	kobila |	krava	svinja	>o £ g fi	kobila	krava	svinja
Maj	April	Febr.	Avg.	Junij	Maj	Marc	Sept.
1	5	9	28	1	6	12	28
2	6	10	29	2	7	13	29
3	7	11	30	3	8	14	30
4	8	12	31				Okt.
			Sept.	4	9	15	1
5	. 9	13	1	5	10	16	2
6	10	14	2	6	11	17	3
7	11	15	3	7	12	18	4
8	12	16	4	8	13	19	5
9	13	17	5	9	14	20	6
10	14	18	6	10	15	21	7
11	15	19	7	11	16 '	22	8
12	16	20	8	12	17	23	9
13	17	21	9	13	18	24	10
14	18	22	10	14	19	25	11
15	19	23	11	15	20	26	12 1
16	20	24	12	16	21	27	13
17	21	25	13	17	22	28	14
18	22	26	14	18	23	29	15
19	23	27	15	19	24	30	16
20	24	28	16	20	25	31	17
		Marc				April	
21	25	1	17	21	26	1	18
22	26	2	18	22	27	2	19
23	27	3	19	23	28	3	20
24	28	4	20	24	29	4	21
25	29	5	21	25	30	5	22
26	30	6	22	26	31	6	23
	Maj				Jun.		
27	1	7	23	27	1	7	24
28	2	8	24	28	2	8	' 25
29	3	9	25	29	3	9	26
30	4	10	26	30	4	10	27
31	5	11	27				
ti ¥ >o PH g fi	Skoti nam:			' 03 I	Skoti nam:		
	kobila	krava	svinja	>o PH rt <c fi	kobila	krava	svinja
Julij	Jun.	April	Okt.	Avgust	Jul.	Maj	Nov.
1	5	11	28	1	6	12	28
2	, 6	12	29	2	7	13	29
3	7	13	30	3	8	14	30
4	8	14	31				Dee.
			Nov.	4	9	15	1
5	9	15	1	5	10	16	2
6	10	16	2	6	11	17	3
7	11	17	3	7	12	18	4
8	12	18	4	8	13	19	5
9	13	19	5	9	14	20	6
10	14	'20	6	10	15	21	7
11	15	21	7	11	16	22	8
12	16	22	8	12	17	23	9
13	17	23	9	13	18	24	10
14	18	24	10	14	19	25	11
15	19	25	11	15	20	26	12
16	20	26	12	16	21	27	13
17	21	27	13	17	22	28	14
18	22	28	14	18	23	29	15
19	23	29	15	19	24	30	16
20	24	30	16	20	25	31	17
		Maj				Jun.	
21	25	1	17	21	26	1	18
22	26	2	18	22	27	2	19
23	27	3	19	23	28	3	20
24	28	4	20	24	29	4	21
25	29	5	21	25	30	5	22
26	30	6	22	26	31	6	23
	Jtd.				Avg.		
27	1	7	23	27	1	7	24
28	2	8	24	28	2	8	25
29	3	9	25	29	3	9	26
30	4	10	26	30	4	10	27
31	5	11	27	31	5	11	28
Den puščanj a	Skoti nam:			c3 T >o >a> =2 rt ® P	Skoti nam:			
	kobila	krava	svinja		kobila	krava	svinja	
Sept.	Avg.	Jun.	Dee.	Oktober	Sept.	Jul.	Jan.	
1	6	12	29	1	5	12	28	
2	7	13	30	2	6	13	29	
3	8	14	31	3	7	14	30	
			Jan.	4	8	15	31	
4	9	15	1				Febr.	
5	10	16	2	5	9	16	1	
6	11	17	3	6	10	17	2	
7	12	18	4	7	11	18	3	
8	13	19	5	8	12	19	4	
9	14	20	6	9	13	20	5	
10	15	21	7	10	14	21	6	
11	16	22	8	11	15	22	7	
12	17	23	9	12	16	23	8	
13	18	24	10	13	17	24	9	
14	19	25	11	14	18	25	10	
15	20	26	12	15	19	26	11	
16	21	27	13	16	20	27	12	
17	22	28	14	17	21	28	13	
18	23	29	15	18	22	29	14	
19	24	30	16	. 19	23	30	15	
		Jul.		20	24	31	16	
20	25	1	17			Avg.		
21	26	2	18	21	25	1	17	
22	27	3	19	22	26	2	18	
23	28	4	20	23	27	3	19	
24	29	5	21	24	28	4	20	
25	30	6	22	25	29	5	21	
26	31	7	23	26	30	6	22	
	Sept.				Okt.			
27	1	8	24	27	1	7	23	
28	2	9	25	28	2	8	24	
29	3	10	26	29	3	9	25	
30	4	11	27	30	4	10	26	
				31	5	11	27	
! Den piiščanja	Skoti nam:			Den puščanja	Skoti nam		
	kobila	krava	svinja		kobila	krava	svinja
November	Okt.	Avg.	Febr.	Dee.	Nov.	Sept.	Marc
1	6	12	28	1	5	11	30
			Marc	• 2	6	12	31
2	7	13	1				April
3	8	14	2	3	7	13	1
4	9	15	3	4	8	14	2
5	10	16	4	5	9	15	3
6	11	17	5	6	10	16	4
7	12	18	6	7	11	17	5
8	13	19	7	8	' 12	18	6
9	14	20	8	9	13	19	7
10	15	21	9	10	14	20	8
11	16	22	10	11	15	21	9
12	17	23	11	12	16	22	10
13	18	24	12	13	17	23	11
14	19	25	13	14	18	24	12
15	20	26	14	15	19	25	13
16	21	27	Ì5	16	20	26	14
17	22	28	16	17	21	27 ,	' 15
18	23	29	17	18	22	28	16
19	24	30	18	19	23	29	17
20	25	31	19	20	24	30	18
		Sept.				Okt.	
21	26	1	20	21	25	1	19
22	27	2	21	22	26	2	20
23	28	3	22	23	27	3	21
24	29	4	23	24	28	4	22
25	30	5	24	25	29	5	23
26	31	6	25	26	30	6	24
	Nov.				Dee.		
27	1	7	26	27	1	7	25
28	2	8	27	28	2	8	26
29	3	9	28	29	3	9	27
30	4	10	29	30	4	10	28
\				31	5	11	29
Poštne Pristojbine
Pisemska pošia
(navadne pristojbine)
-p >tn		Pristojbinske	Pristojbine v				
	Predmeti						Opazka
Š4		stopnje	tuzemstvo		inozemstvo		
c3 N	!		Din.	Kr.	Din.	Kr.	
		do 30 g ... .	0-50	2-—	1-—	4-	
	Pisma	za nadaijnih					
1		20 g več . .. . brez omejitve	0-25	!•—	0-50	2 —	
2	Dopisnice	posamezne . . . dvojne ....	0-25 050	1 — 2-—	0-50 l'-	3-— 4-—	uradna izdaja ali zasebnega izvoda iste oblike
		do 50 g . . . .	0'10	0-40	OSO	0-80	Tiskani predmeti ali razmnoženi spisi
3	Tiskovine	za nadaijnih 50 g več	010	040	0-20	0-80	
		do 2000 g za vsakih 500 g .					v smislu po-
	Tiskovine za		010	0-40			štnih pravil
	slepce						
		do 100 g ...	0-20	0-80	0-40	1-60	
4	Blagovni vzorci	za nadaijnih					brez prodajne
		50 g več . . .	010	040	0-20	0-80	vrednosti
		do 500 g					
			0-50	2 •—			brez značaja
		do 250 g . . .			1 —	4-—	osebnega do-
	Poslovni papirji	za nadaijnih					pisovanja (ra-
5		50 g več . . . do 2000 g	010	0-40	0-20	0'80	čuni, javne li-
							stine, rokopisi itd.)
		Ce bo priloženi	)				
		vzorci .....	1 Po	tarifu 4			
		do 500 g Ce so priloženi	)				Skupno oviti
6	Mešane pošiljke		i				predmeti št. 3—5.
		poslovni papirji .	Po	tarifu E			
		do 2000 g					
		do 100 g ...	002	0-08			Samo za časo-
•		do 200 g ... do 300 g . •• .	0-04	016			pise ožjega po-
7	Časopisi		006	0-24			mena v smislu poštnih pravil,
		i. t. d. posamezne teže vsakega izvoda.					pii predaji za-stran časopis podjetij.
8	časopisne pri-	Do 30 g posamezne teže za					časopisom priložene tiskovine,
	loge	vsakih 100 komadov ....		4"—			ki ne tvorijo njih bistveni del.
Nefrankirane ali nezadostno frankirane pisemske pošiljke se obremenijo pri predaji z dvojnim zneskom manjkajoče pristojbine. Z najmanj-nino 60 par = 2-40 K se obremenijo take pošiljke iz dežel, ki so pristopile tozadevnemu dogovoru (Madrid 1920).
Pošiljke pod št. 3—6 morajo biti vsaj deloma frankirane, sicer se ne odpravijo.
Pisemska pošta
(slučajne pristojbine)
>vo	•	Pristojbine v				•
£	Predmet	tuzemstvo		inozemstvo		Opazka
NI		Din.	Kr.	Din.	Kr.	
9 10	Priporoka....... Povratnica.......	1-1 —	4 — i —	1 — 1 —	4 — 4 —	j Če se zahteva po od-/ pravi pošiljske, dvojna ) pristojbina.
11	Poizvedovalnica .... (reklamacija)	1—	4-—	2-—	8-	Za vsako pošiljko posebej, tudi za navadne.
12	Izpremenitev naslova, povzetja, ali slične zahteve (preklic pošiljke)	1-50	6 —	2-—	8 —	Tem zahtevam se ustre-že, če jih stavijo upravičenci, v kolikor to dopušča poštni red in prometne okolnosti.
13	Povzetnina ....... (pokaznina)	0-20	0-80			
14	Ekspres........	1-—	4 —	2-—	8"—	
15	Izkaznice o istovestnosti	2'—	8-—			Veljavne v državah, ki so dotičnemu dogovoru pristopile
16	Predalninä....... (mesečno)	2-_ 3 —	8-— 12-—			Za predal brez ključ». Za predal s ključem.
17	Za posredovanje poštne torbe mesečno ....	2-—	8-—			Samo po rednih postnih zvezah in velja tudi za predajo.
18	Listki za odgovor iz inozemstva se zamenjajo za frank, znamko po .	1-—	4 —			Naša uprava sedaj takih listkov (couponsrepons) ne izdaja.
Poštne nakaznice
tu3emstyo)
•43 >m P		Pristojbine				
	pr t xdnriet	nakazniške		zizplaonino		Opazka
iS NI		Din.	Kr.	Din.	Kr.	
' 19 j	Za nakazani zn. ese'£ 2o — din. = WO K 50-- „ = . 200 , 100-- „ = 4L 10 . 300— „ = 1200 » 500'— „ - 2000 1000-— „ = 40Ó0 „.	0-50 0-80 V- 1-50 2'— 3-—	2'- 3-20 4--6'— 8-— 12 —	0-70 1-— 1-50 2'- 2-50 3'50	2-80 4 — 6 — 8-— 10'— 14-—	če pride po pregledu dostavne službe (glej V. del) izplačnina v po-štev, se ista računa za vse nakaznice raz ven na državne urade in oblasti naslovljene ter na vojake in „poštno ležeče". Tudi za nakaznice, naslovljene na ček. urad, v dobropis imetniku računa se dvigne izplačnina.
20	'Ekspres . . . . r. . . .		4 —			
21	Povratnica ... ^ ... .		4—			
22	Izplačilno potrdilo \. . .	■ 3-4—	4'—			
23	Poizvednica . r.	1 —	4'—;			
24	Izplačilno poo blastilo . . (dvojnik nakaznic*)		8-—	|		Dotično prošnjo treba kolekovati z 2'— Din.
25	Predalnina mesečno- {. .	3— 4-—	12"— 16 —			Za predal brez ključa. Za predal s ključem.
26	Za podalj Sanje i: tplačil-nega ro'ua zaseb nih nakaznic (Izplačini rok je- mesec dni rac' unavši r id i/, ki sledi vplačilne mu mesecu)	2-—	8-—	•		Prošnjo je kolekovati posebej z 2'— Din.
27	Naknadn o sprej emna potrdilo <dvojni fc). . .	0-50	2-_			Velja za vse vrste vpisanih pošiljk.
Blagovna pošta
(paketne pošiljke v tuzemstvo)
-ti ■>m	Predmet	Pristojbine		Opazka
N		Din.	Kr.	
28	Težna pristojbina: do 5 kg ........ » io , ........ .16......... . 20 , ........ (Omejeno)	6-10 — 15-20-—	20-— 40'— 60--80--	Za ločenke (obsežne pošiljke in take, ki zahtevajo pri prevaži posebno pozornost) se računa dvojna težna pristojbina.
29	Vrednosta pristojbina: do 100 D = 400 K . . , , 500 „= 2000 , . . „ 1000 „ = 4000 , . . (Omejeno)	050 I — 2-—	2-— 4 — 8'—	Paketi z označeno vrednostjo preko 600" D = 2400 K morajo biti zavarovani z zadostnim številom pečatov. • i
30	Dostavnina........ Obvestnina........	S'OSO	8"— 0'80	) Se računa ena obeh pristojbin > z ozirom na dostavno službo ) naslovnega urada (glej V. del).
31	Pri povzetnih pošiljkah . . . (dopustljivo do 1000 D = 4000 K)		•	Se računa razven pristojbin pod zap. št. 28—30 še pristojbina za poštno nakaznico po zap. št. 19.
32	Ekspres . . . '.......	3-—	12-—	Brez dostavnine in brez obvestnine.
		1 —	4 —	Glej zap. št. 10!
33				
	Poizvednica . ".......	1 —	4-—	Od vsakega komada posebej.
	(reklamacija)			
34	Ležarina . . .....	0-50	2-—	Za vsak paket in za vsak pripadajoči dan tudi „poštno ležeče".
35	Izpremenitev naslova, povzetja, preklic pošiljke ali slične zahteve......	* 1-50	6-—	Glej zap. št. 12. Proti plačilu brzojavnih prist. poreduje pošta tudi brzojavno.
36	Predalnina . . "...... (mesečno)	3	— 4	—	12-— 16 —	j Glej zap. št. 25;
37	Obvestilo v nedostavljivosti zahtev.........	0-25	1 —	Plača odpošiljatelj in ima pravico razpolagati z nedostavljivo pošiljko v smislu poštnega reda
Denarna vrednostna pisma v tuzemstvo
>00	Predmet	Pristojbine		Opazka
N		Din.	| Kr.	
38	Težna pristojbina do 20 g za vsakih nadaljnih 20 g	1-50	6 —	
	več...........	0-25	1 —	
	kakor priporočena pisma			
	iste teže.			
39	Vrednostna pristojbina ;			
	do 100 D = 400 K , 500 „ = 2000 „ „ 1000 , = 4000 „ „ 2000 , = 8000 „	0-50 1-— 2 •— 3-—	2-— 4 — frig-	Od 3000 D = 12 K se izračuna vred. prist. v dinarjih, če se vzame število tisočakov označene vrednosti v dinarjih in prišteje 1. — Ostanki na tisočake štejejo na celega.
	, 3000 „ = 12000 ,	4"—	ie-—	
	za vsakih nadaljnih			
	1000 D = 4000 K še po	1 —	4-—	
	Dostavnina........	1 —	4-—	j
40	Obvestnina........	0-20	080	| Glej zap. št. 30.
41	Ekspres.......... *	1—	4-—	
Vse druge pristojbine, v kolikor se nanašajo na denarna pisma: kakor pri pisemskih in paketnih pošiljkah.
„Imperator" najvekša ladja Evrope. To ladjo so nemci mogli antauti prekdati. „Imperator* je vozila na liniji Hamburg-Amerika; je morski kolos z 52.000 reg. tonami.
Nerazsodni lUdje mislijo, da je negovanje vlasih in kože samo gizda. Pre-mišleni liidje pa spoznajo, da lepa, čista in zdrava koža pospešuje tiidi zdravje tela. Negovanje kože pospeäüje dihanje kože in tüdi cirkulacijo krvi ino včini celoga človeka za menje občiitlivoga za prehlajenje.
Čedno negovanje kože, vüst in vlasi, včini človeka za zdravoga, bole zmožnoga za delo i za močnejšega.
Za pravo negovanje tela priporočamo: Fellerov lepo dišeči Fluid zeliščnih esenc, Pellerovo „Elza-pomado za lice i kožo", izvrstno lilijno mlečno žajfo in tekoče lilijno mleko, Elza toaletne pastile za pranje, Elza kolinsko vodo, Elza tanoliina — pomado za vlase, Elza vodo za viista, Elza posipalni praj proti Švici, Hega praj za zobe, Elza mentolnik črtnih, Elza sredstva proti kiirečim očam, Elza po jaliči dešeči parfin in dobroznani Hega-pnder za lice, šteri se pravi in dobre vrste dobijo pri: E. V. Feller-i, lekarnar, Donja Stubica 838 (Hrvatsko).
Drjjavna trošarina, takse in Pristojbine,
Začasni zakon z dne 27. junija 1921. Uradni list 259 21.
Od I. septembra 1921 veljaj« sledeči predpisi:
Zakon o državni trošarini z, dne 11. novembra 1909 razun ocld! VIII še razširja na vso kraljevino (čl. 1, 2 & 25).
Ukinja se trošarina na meso m proizvodni davek na vino (čl. 3).
Minister za finance predpiše obliko, velikost in sestavo	priprav za kukanje žganja (čl. 4).
I. del. A Trošarina.
Član 6.
Trošarina znaša:
1.	a) na sladkor izdelan iz pese, trsa za 100 kg . K	1600-— b) „ „ „ „ škroba, sadja, grozdja
za 100 kg................„	320-—
2.	Na kavo za 100 kg.............„	800-—
3.	Na kavne nadomestke (cikorija itd.) za 100 kg . „	240-—
4.	Na riž za 100 kg..............;	86-—
5.	Na pivo za hI stopnjo izvlečka . . ......„	16-—
6.	Na vina:
a)	na fina vina (šampanjec od 15—22'5 alkohola,
ali o% ali več sladk. izvlečka) za 100 1 . . . „	2400'—
b)	na vsa druga vina, vinski mošt in vinske drožiza hI „	140'—
V zaprtih steklenicah do 0-7 1 po.......„	2-—
Trošarina se ne pobira na vino, ki ga uporabljajo
vinogradniki za domačo potrebo.
7.	Na izvlečke (esence), eterična olja za 100 kg . . „	3200'—
8.	Na liker, konjak in rum za hI stopnjo alkohola . „	140-—
9.	Na sveče (razen lojevih in voščenih), za 100 kg . „	160'—
10.	Na električno razsvetljavo:
a)	od žarnic nad 10 do 32 normalnih sveč . . . „	20-—
b)	„ „ „ 32'sveč za vsako normalno svečo „	— '80 r) na vsako obločnico mesečno........„	40'—
11.	Na svetilni plin za vsak m3.........„	'1*60
Mestna razsvetljava v lastni režiji je prosta.
12.	Na kalcijev karbid za 100 kg.....•....„	240-—
13.	Na kresila:
I. a) žepna, preprosta z vrvico.........„	2'—
b) 1. z zapalnimi tekočinami do 25 g......„	8-—
2- „ . „ „ čez 25 g.....„	16.—
II. na namizna in stenska za vsako........„	48-—
14.	Na alkohol (špirit) za hI stopnjo.......„	80"—
15.	Na žganje „ „ „ .......„	8<>—
(Kdor kuha žganje iz lastnega proizvoda, se mu dovoli izjemoma do 31. maja 1922 25% popüsta.)
Trošarina se ne pobira na ono žganje, ki ga kuhajo posamezniki iz lastnih proizvodov za svojo osebno potrebo in za člane rodbine stare nad 12 let in sicer, kadar se kuha žganje:
a)	iz koščičastega sadja, vina, droži, mošta i grozdja,
b)	iz jabolk, hrušk in drugega sadja ter vin. tropin,
c)	iz iztisnjenega pečkastega sadja in buč, ako ima družina s služabništvom vred:
I. do 4 člane kuhati iz predmetov pod a) .. .	... 72	ur
b). . .	... 144	n
c). . .	... 216	n
II. nad „ „ do8članovizpredmetovpodi) . . .	. . . 144	«
	... 288	n
' c). . .	... 432	T)
IH- D 8 Ji n n n n n n a) ■ ■ ■	... 216	n
b). . .	. . .432	r»
c). . .	... 648	T)
IV. „ 12 „ „ „ „«)...	. . .252	n
b). . .	... 504	n
c) . . .	... 756	71
To velja za preproste kotle, ki ne drže več kot 40 litrov,, sicer se čas določi sorazmerno s prostornino kotla.
Iz lastnih proizvodov se sme kuhati žganje dvakrat na leto.
16.	Na kisovo kislino 1% jakosti..........K 16-—
17.	Na bencin 100 kg...............„ 40-—
(V industrijske svrhe ni plačati trošarine.)
Član 7.
Nadalje se še pobira po veljavnih zakonih:
1.	Pristojbine za točenje pijač,
2.	Kontrolna pristojbina za denaturiranje špirita za en liter alkohola . i........................K —-40
3.	Trošarina na vžigalice.
II. del.
B. Takse.
Član (0.
Zakon o taksah z dne 30. marca 1911 velja kolikor se tiče nastopnih tarifnih postavk, na vsem ozemlju naše kraljevine.
Tar. post..l. Za vse opozorila, vloge in prošnje . . K 8-—
Pripomba 1. Ako se mora na podstavi prošnje izdati potrdilo, odobrilo i. t. d. se mora za to položiti posebna predpisana taksa in sicer najmanj po tar. post. 5, razun če ni posebno oproščena.
P. 2. Za prošnje (vloge) v sodnih poslih ostanejo v veljavi stari zakoni.
T. p. 2. Za vse priloge, ako niso obremenjene z večjo takso, niti niso oproščene...................K 2-—
P. 2. Ako so originalne listine manje kolekovane, se pobere razliko do 2 K.
T. p. B. in 4. Za izpričevala in potrdila ■.....K 20—
Potrdila, ki opravičijo izostanek iz šole, ali službe, pričevala o službi in vedenju v službi, za potne in poselske listine, uradoma izdana spričevala so oproščena te takse. Na vseh teh potrdilih se mora označiti namen izdaje.
T. p. 5. Za odločbe, odloke in obvestila administrativnih obla-stij, kakor tudi razsodbe na podstavi specialnih zakonov . . K 20-— Za odločbe se smatrajo vsa obvestila etc., ki obsegajo navedbo pravice do pritožbe.
T p. 6. Za pritožbe zoper odločbe nižjega administrativnega
državnega ali avtonomnega oblastva...........K 20•—
T. p. 8. Za vse objave materijalne koristi:
1.	Na oknih, vratih zidovih za izvod .......K 20'—
ako se nosijo po mestu „ „ ........„ 2-—
2.	Za stalne objave ali reklame:
a) izpod 7s m2 velikosti na leto......„ 160-—
t) od V, m2 do 1 m2 „ „ „ ......„ 320-—
c) preko 1 m2	„ „ „ .....■ . „ 600-—
P. 1. Posmrtnice, objave političnega značaja, so proste. P. 2. Takse je plačati vsako leto najkasneje do 15. januarja. Kazen je desetkratna taksa poleg redne takse.
T. p. 10. Za pogodbe 2 ali več oseb, da se združijo radi skupnega posla;
1)	brez koristi posameznika............K 40-—
2)	zaradi „	„	. . ..........„ 90-—
3)	če vlože svojo imovino zaradi koristi in sicer:
a) ako se glase na ime, od nominale vrednosti . ... 2°/0 l) „ „ „ „ prinosnika
n n • ■ ■ • 4 % c) pri vseh drugih pogodbah po vrednosti......1 °/0
P. 1 Za prenos se pobira polovica te takse pod 3) a).
P. 3. Od kuponov in dividendo se plačuje......0*50%
T. p. 12. Za kupne in prodajalne pogodbe se plačuje taksa po vrednosti in sicer:
za nakup ali prodajo premičnin...........1 °/0
n. . n n » nepremičnin.......... 5 %
Ukinjajo se vse ugodnost sorodstva, (samoobdelovanja) zakon z dne 18. junija'1901 drž. 74.
Na to takso se ne pobira noben državni pribitek.
T. p. 13. Za borzne sklepe.............K —-80
T. p. 14. Za zakupne pogodbe po vrednosti......1 °/0
T. p. 17. Za pogodbe o zameni se plačuje taksa po t. p. 12. Povodom arondiranja v kmetijskem interesu se plača taksa st.mo za potrdilo oziroma listino.
T. p. 25. Za ponudbo na ofertalnih licitacijah .... K 80-— T. p. 31. Od vseh vrst menic
do K 1.200=K 2-40 preko K 1.200 „ „ 2.400= „ 4-80 „ „ 2.400 „ „ 4.800=,, 8--„ „ 4.800 „ „ 8.000=,, 16.-„ „ 8.000 „ „ 12.800= „ 24-80
preko	K
v	n
n	n
n	n
n	■ n
n	n
n	n
r>	n
D	n
n	n
. n	T)
55 «
» » 55	55
12.800 do		K	20.000 — K	39-20
27.000	V n n	f!	27.000= „	52-80
27.000		n	41.000=	76-—
41.000		n	56.000= „	100-—
56.000	n	n	80.000=,,	136-—
80.000	rt T)	TJ'	104.000= „	172-—
104.000		lì	128.000= „	208-—
128.000	D T)	n	152.000= „	244-—
152.000		n	176.000= „	280-—
176.000	TI	%	200.000= „	316-—
200.000	»	n	240.000= „	376-—
240.000	n	n	280.000= „	436-—
280.000	n	n	320.000= „	496-—
320.000	»	n	360.000= „	556-—
360.000	»	»	400.000= „	616-—
400.000	»	>r	500.000=,,	768-—
500.000	11	51	' 600.000=,,	920-—
600.000	11	5)	700.000= „	1072-—
700.000	11	55	800.000=,,	1224-—
800.000	11	55	1,000.000 = ,,	1528-—
1,000.000	11	55	1,200.000=,,	1832- -
1,200.000	D	n	1,400.000= „	2136—
1,400.000		55	1,600.000=,,	2440-—
1,600.000		- 55	2,000.000=,,	3040-—
2,000.000 od vsakih K 4000 še po K 4-— Za inozemske menice brez sodelovanja oblasti je 20 K plačati takse.
T. p. 33. Potrdila in priznanice (izvzemši onih'tekočih računov
in otvorjenih računov = t. p. 36).............. Vg%
od vrednosti (dosedaj lestvica II.)
Izvzeta so potrdila državnih nameščencev, potrdila za miloščino, podporo, invalidnino, državne terjatve, prejem dnevnic in podobno ter ona potrdila pod 40 koronami.
T. p. 34. Na račune, note, poročila do . . . .K 400 = K —'40
„ preko . . „ 400= „ 1-20 • P. 1. Eačuni za državno blagajno po t. p. 33. P. 2. Na trgovske knjižice za oddajo blaga ... K —"80 T, p. 36. Na čeke, bone in na potrdila na tekoče in otvorjene
račune........................ K —-80
T. p. 41. Prošnja za preizkuševanje aktov, rac. knjig „ 16'— T. p. 42. Za prepise aktov, izpiske, (razun matrikelj) :
d) akoizvršiprepisprivatnaosebaodpolovičnepole K \ 8-— b) „ „ „ oblastvo „ „ „ „ „ 20- — Uradni izpisi so oproščeni takse. T. p. 48. Za potrdila ali overnitev listin:
a) od ene pole................K 20* —
preko ene pole za vsako nadaljno polo še . . . „ 8*— Ako se potrjuje več izvodov iste vsebine je en zavezan tej taksi,
ostali pa ne glede na število pol, po..........K 20' —
T. p. 44. Za prevajanja aktov po oblastih . . . . „ 80'— T. p. 51. Prošnja za izjemni vstop v podaništvo . „ 400'— Ako se sprejme, se plača še taksa po t. p. 58.
T. p. 52 in 5ä. Za pritožbe na državni svet
40" 40.000-
T. p. 54. Proglasitev vasi za trg ali mesto T. p. 55. Za izdajanje izvenmejnih potnih listov:
a) do vštevši 6 mescev . . ......... 40'—.
V) preko 6 „ . ,......... „ 60-— •
c)	za vsako nadalnjo leto še po..... . „ . 80'—
d)	za izseljeniški potni list v prekmorske kraje
(v Ameriko itd.) ..............„ 1.000-—
P. 1. Za vidiranje .............. 12"—
2.	Isti se sme izdati največ za 3 leta.
3.	Ako se jim izselitev zabrani, ali ako se povrne v 10 mescih v domovino, se.ta taksa po odbitku takse pod a) oz. 6) nazaj plača.
T. p. 56. Za mali potni list ali izkaznico.....K 8-—
T. p. 57. Za poselsko listino ..........„ 8"—
T. p. 58. Za dekret za podaništvo......... 1.600" —
T. p. 59. Za odpust iz podaništva ....... . „ 2.400-—
T. p. 61. Za gostilniško pravico v določenem poslopju:
a) v Ljublani, Mariboru (v večjih mestih) . ... K 12.000"— h) v drugih (manjših) mestih .........„ 10-000"—
c)	v trgih.............'.....„ 8.000'—
d)	v vaseh..............,...'„ 6.000 —
T. p. 62. Za kavarniško pravico v določenem poslopju:
a)	v Ljubljani, v Mariboru (v večjih mestih) . . K 14.000"—
b)	v drugih (manjših) mestih.........„ 12.000'—
c)	v trgih..................„ 10.000-—
d)	v vaseh.................„ 8.000 —
T. p. 63. Za osebno gostilniško ali kavarniško pravico „ 8.000"— T. p. 64 in 65. Za pravico točenja pod milim nebom in v baraki za vsakega pol leta ..'...............K 1.000-—
T, p. Za dovplitev, izseljeniške agenture.....„ 20.000*—
T. p. 71. Za potrditev trgovskega spričevala . „ „ mojstrskega „ „ „ pomočniškega „ T. p. 72. Za dovolitev, da se izpremeni priimek
T. p. 98. Za prijavo biljarda........
poleg tega še na leto po .............
T. p. 99. Za dovolitev, da se sme prirediti veselico, koncert in
sploh vse prireditve in zabave za vsak dan......K 20-—
Kdor ne zahteva tega dovolila 24 ur prej in ne plača takse, se kaznuje z K 200-— poleg redne takse. T. p. 99 a) Na vse Vstopnice:
1)	Za gledališča in umetniške koncerte . . ......10 °/0
2)	Za zabave in sploh vse prireditve, kjer se ljudje zbirajo
radi zabave ................ ........ 20 %
od vrednosti vstopnice.
P. 1. Pri prostovolnem „prispevku" je plačati od skupnega zneska isto takso. V ta namen se mora voditi seznam vseh plačanih prispevkov, Kazen K 2000-— do K 8000-—. P. 2. Isto velja za „pavšalni" vstop.
Ako je vstop „prost", se določi taksa pavšalno za en dan sorazmerno z zneski, ki se povprečno pobirajo kot taksa od vstopnic v istem kraju.
60"-
20-— 4-— 80-— 80-— 200-—
P. 3. Teh taks ni nihče oproščen.
P. 4. Zabave na vaških, cerkvenih in narodnih slavnostih (svečanostih!) so proste te takse, ako se prirejajo na za to določenih krajih. Koncerti in zabave šolske mladine v šolskih prostorih so prosti takse. Isto tako poučna predavanja, razstave, večeri in vaje sokolsMh (orlovske) in gimn. športnih društev, ako niso zvezane s plesno veselico, t?r pro-stovolnih gasilnih društev za nabavo požarnih priprav.
P. 5. Zoper odločbo odmeritve takse je dopustnapritožbav3 dneh. T. p. 99 b) Za stave pri športnih tekmah od vloge . . 20 % T. p. Za prijavo, da ima kdo:
a)	avtomobile, fijakerske vozove za vsakega ... K 800-—
b)	za bicikle .................„ 20*—
Poleg tega se plačuje na leto za uporabo, ako se uporabljajo
za osebno potrebo, od 1. januarja 1922 naprej:
1)	za avtomobile ................K 4800—
2)	a) za fijakerski voz z 2 konjema........„ 800"—
t) za „ „ „ 1 „ ......... 400—
T. p. 101 n) Za lovsko karto :
a)	ako lovi sam brez psa na leto .......„ 120-—
b)	„ „ v zl Psom « n........n 160'—
e) » » v z 2 psom „ „........„ 200—
d)	„ „ „ z 3 ali več „ „ . . ...... 240—
e)	za tujega lovca brez psa na dan.......„ 20'—
/) v n n . s psi .. n V ■ ......; n	49'7T
Oproščeni so: lovski in poljski čuvaji, gozdarski uslužbenci in	pastirji.
Ker se pojavljajo nevarne zveri (volk, medved), jih sme ubijati lastnik zemljišča brez lovske karte.
Kazen je desetkratna taksa.
T.- p. 110. Za živinske potne liste :
1)	Za male živali, ovce, koze ali prašiče.....K	—*80
2)	Za konje rogato žival pod 2 letoma, osla mezga „	2'—
3)	Konja aH rogato žival preko 2 let.........4-—
4)	Za prenos lastninske pravice na kupca za vsako malo
žival ......... .............. . K	—'80
za vsako žival iz točke 2 in 3...............2*—
5)	Za overovitev živinozdravnika za vsak vagon . . „	20*— Kazen je 50kratna taksa.
T. p. 135. Za prošnjo, da se nedoletna oseba proglasi za
polnoletno.......................K	200-—
T. p. 135. Za sodno protokoliranje firme:
a)	delniških, denarnih, trgovskih in industrijskih . K	4000-—
b)	zadrug in hranilnic...............80*—
T. p. 164. Za protest menice:
1)	pri oblastvih:
o) do K 2000 . . ...............K	20-—
b)	preko K 2000 do K 4000 ............40'—
c)	preko K 4000 .................80—
2)	Pri kr. notarju:
a)	do K 2000 ................K	12-—
b)	preko K 2000 do K 4000 ............32-—
c)	preko K 4000 .................48—
T. p. 202. Za carinsko prijavo ........... 8—
T. p. 203. Za uvozno spremanico za vsak tovorek . . „ —-40
T. p. 205. Za carinsko deklaracijo........, 8-—
T. p. 229. Za preiskavo in obsodbo po finančnih monopolnih in drugih zakonih se plačuje taksa v razmerju višine odmerjene kazni:
do K 400 .................. K	20-—
preko K 400 do K 1200 ...... .. ■.....<•■	40—
„ „ 1200 „ „ 2000 ............ „	' 60—
„ „ 2000 „ „ 4000 . . ■........ . .	120—
„ „ 4000 „ „ 8000 ... .'...... . . „	240—
„ „ 8000 „ „ 12000 ............ „	360—
in za vsakih nadalnjih K 4000 še po..........,	20-—
T. p. 230. Za pritožbe zoper obsodbe po t. p. 229 . „	24'— T. p. 235. Za dovolitev nadrobne prodaje tobaka, cigaretnega in monopolnega papirja, alkohola, poštnih in taksnih vrednotic ter smodnika:
a)	v Ljubljani, Mariboru (večjih mestih) .... K	120'—
b)	v drugih (manjših) mestih . ..........60'
c)	v trgih.................. . „	40
d)	v vaseh....................20
T. p. 236. Za vsako igro kvart ali domin.....„	60
Plačati je do 1. Oktobra 1921. Kazen K 600.
T. p. 306. Za izpričevala o preiskusu parnih kotlov do	100 m8
kurilne površine.....................K	80'—
preko 100 m3 kurilne površine............ . „	160'—
Član 15.
Vse stalne pristojbine se povišajo na štirikratni znesek, v kolikor niso v članu 10 nadomeščene s posebno takso.
Član 16.
Vse pristojbine (takse) je plačevati naprej takoj. V izrečno izvzetih primerih (dedšcine, sodne odločbe pri nepremičninah) se lahko dovoli zaznamba prvenstvene pravice zastave, ne da bi se plačala taksa, toda vknjižba se sme izvršiti še-le, ako se plača najkasneje v 1 mescu taksa.
Član 20.
Izvršne kazni izrečene po zakonih o pristojbinah se ne morejo znižati miti milostno odpuščati. Izdelovanje ali razširjanje ponarejenih kolkov ali znova uporabljanje že uporabljenih ali uničenih kolkov ali razširjanje med druge kakor tudi sprejemanje istih se kaznujejo z zaporom. Poleg tega se obsodi kriveo na 50kratno vrednost kolka.
Član 21.
Nobena procentualna taksa ne more biti manjša od K —'20
Član 22.
Rok za prošnjo, da se vrne plačana taksa, je 90 dni.
Član 23.
Rok za vlaganje pritožb po taksnem zakonu je 15 dni.
Izvleček iz „Pravilnika".
-Razglašen v „Uradnem listu" 268j21. Član 4. Ako taksa, predpisana za vlogo ni plačana, se zahteva za to vlogo odpadajoča taksa, sicer se ne obravnava.
Član 45. Biljardi po privatnih hišah so takse prosti. Član 47:27. Ako se ne vrši veselica itd., se mora to prihodnji dan prijaviti, sicer se pravica do povračila takse izgubi.
Član 44. Prošnja za povračilo takse za neprodane vstopnice se mora v 5 dneh vložiti.
Član 77. Povračilo pomotoma preveč pobrane takse se sme
zahtevati v 90 dneh.
Član 49:4. Vse vrste vozil se mora policijskemu (občinskemu)
oblastvu prijaviti.
Član 83:26. Za na novo žigosane karte je plačati razliko v taksi K 40 do 1. novembra 1921. Kazen desetkratna.
Član 125:2. Lestvične in odstotne pristojbine niso povišane. Član 126:3. Vse lestvične in stalne pristojbine je plačevati
(kolkovati) takoj.
Član 6. Zemljekjižna oblastva ne smejo izvršiti prenosa nepremične imovine, dokler ni pristojbina plačana. Privatne osebe morajo izročiti davčnemu uradu podatke s prepisom listine vred.
Član 8. Pri dedščinah, sodnih odločbah in poravnavah tičoč.se nepremičnin ali pa evidenčnih pristojbin napoti sodišče stranko k davčnemu uradu, da plača pristojbino, in še le potem poplačilu pristojbine (takse) sme sodišče vročiti odločbo.
Član 13. Pritožbe ni, ker se mora pristojbina naprej plačati, pač pa se lahko zahteva od „Generalne Direkcije Neposrednjih Poreza" v Beogradu povračilo preveč plačane takse (pristojbine).
Član 14. Ako se izda plačilni nalog in se taksa v 30 dneh ne plača se 31. dan prisilno izterja (Član 126:2 in 8).
Član 131.
Ako se taksa po članu 10 ne plača ali ne prilepi kolek takoj ob nastanku listine, in tak spis pride čez 15 dni, ko je bil sestavljen,-ali se po tem roku prijavijo radi plačila pristojbine, se pobira petkratna taksa kot kazen poleg redne takse.
Vojaška taksa.
Zakon z dne 10. februaija 1907 d. ž. 304, spremenjen leta 1914 d. ž. 304.
Vojaško takso mora plačati, kdor ima dohodke nad K 4800 oziroma za leto 1921 K 10.000 in sicer:
od K		7.800	do	K	9 200 = K	143
	99	9.200	• 99	99	11.000=,,	182
99	99	11.000	99	9?	13.000= „	232
11	99	13.000	99	99.	15.000 = ,,	285
99	99	15.000	99	99	17.000 = ,.	339
	99	17.000	99		19.000= „	394
H	99	19.000	99		22.000 =„	458 ,
99	99	22.000	99	99.	26.000 = ,,	564
99	99	26.000	99	99	30.000 = ,,	678
		30.000	99	'99	34.000 = ,.	795
99	99	34.000	91	99	38.000 = ,,	915
	99	38.000	99	91	44.000=,,	1.050
99	91	44.000	99	99	52.000 = ,,	1.260 itd.
Ako imajo starši premoženje, morajo tudi ti plačati takso in sicer poleg tega. kar plača sin še polovico gori označene izmere kot vojaško takso starišev.
Invalidski davek.
Začasni zakon, Uradni list 436 in- 437.
Clan 83 in 85. Za pokritje izdatkov za invalidske podpore se pobira invalidski clavek po s^voti neposrednjega davka izvzemši dohodnino po sledeči lestvici:
Invalidski davek znaša, ako ima kdo neposrednjega davka predpisanega in sicer:
do K 80 davka j e plačati	invalidskega davka	K	8
,, 200 ,,	., ,,	,, , ,,	,,	24
-, 400	..	.. *	„ „	„	48
„ 800	„ „	..	,.	„	96
„ •• 1200	„	., „	. .. ..	148
„ „ 2000	„	., „	„	248
„ „ 2800	„ .,	„	348
V « 4000	„	„ „	„	„	500
„ „ 6000	.,	„. „	.. ..	„	756
„ „ 8000	„ ,.	..	.,	1040
„ .,12000	„	„ „	„ .,	„	1680
itd. Tega davka ni	nihče	oproščen.
K neposredujemu davku je prešteti tudi državni pribitek. Ravno tako se ta davek računa tudi od oproščenega dayka. Davčna dolžnost se je pričela s 1. jan. 1920. Hranilne vloge so tudi zavezane temu davku izvzemši one, kterih letne obresti ne znašajo več nego 80 K.
Ta davek je prost vseh doklad.
Davek na poslovni promet.
Uredba z dne 27. junija 1921. Uradni list 29|21. Dosedanji davek na poslovni promet je ukinjen. Od 1. oktobra 1921 veljajo sledeča določila: Davku na poslovni promet je zavezan ves promet stvari in osebnih stvoritev proti odškodnini. Izvršen z namenom pridobivanja dohodkov, ako ga izvršujejo fizične ali pravne osebe. Promet stvari samo ako presega odškodnina 20.000 K.
Davek znaša 1 °/o svote, prejete za odškodnino. Ribiči, mesarji, fijakarji, težaki, nosači poulični prodajalci in podobni se pavšalno obdačijo.
Vsi plačevalci tega davka razun pavšalno obdačenih morajo voditi „knjige opravljenega prometa" po osebnem vzorcu.
Ta davek zapadne '/4letno, ter je plačljiv v 30 dneh po za-paclnosti.
Dohodnina.
Začasni zakon z dne 26. junija 1921. Uradni list 240 21. Član 21. Davčna dolžnost se razširja na vse osebe, kterih skupni dohodek presega 4800 K za leto 1921 izjemoma 10.000 K.
Dohodnina znaša :
Pri letnem dohodku K 4800		= K	79-50	
od K 4.800 do	K 5.200 = K	90-	in pribitek =15%	
„ „ 5.200 „	„ 5.600=,,	100-50	11 5)	= 20%
„ „ 5.600 „	„ 6.000=,,	112-50	1) 11	= 20%
» „ 6.000 „	„ 6.600=,,	127-—	11 1?	= 20%
„ „ 6.600 „	„ 7.200=,,	14550	11	= 20%
» „ 7 200 „	„ 7.800=,,	164-—	11 11	— 25 %
„ „ 7.800 „	,. 8.400=,,	184-50	11 11	= 25%
„ „ 8.400 „	„ 9.200=,,	207-—	?» 1»	= 25'/ K do 9800
„ „ 9.200 „	„ 10.000=,,	234 —	11 11	od K 9800 = 30 . „
„ „ 10.000 „	„ 11.000=,,	273--	fl 11	= 30%
„ „ 11.000 „	„ 12.000=,,	309-	11 11	= 30%
„ „ 12.000 „	„ 13.000=,,	348-—	11 11	= 30%
„ „ 13.000 „	„ 14.000=,,	387--	11 11	= 30%
„ „ 14.000 „	„ 15.000=,,	428-—	11 11	= 350/0 itd.
Davek na vojne dobičke.
Začasni zakon Uradni list 436|21.
Pravne in fizične osebe plačajo kot davek na vojne dobičke:
20% onega dela višjega dobička, ki ne presega K 10.000
300./0	ii ii ii ii	ii	presega	„ 10.000, pane	
	prestopa K 20.000,				
40%	onega dela višjega dobička, prestopa K 40.000,	ii	presega	„ 20.000,	99 99
50%	onega dela višjega dobička, prestopa K 60.000,	ii	presega	„ 40.000,	99 99
(0%	onega dela višjega dobička, prestopa K 100.000,	ii	presega	„ 60-000,.	99 99
70%	onega dela višjega dobička, prestopa K 200.000,	ii	presega	„ 100.000,	99 99
75%	onega dela višjega dobička,	ii	presega	„ 200.000.	99 99
Plačila davkov po pošti.
Ea mesec pred dospelostjo, to je v januarju, aprilu, juliju, in oktobru bodo davčni uradi dostavljali položnice, na kterih bo označen celoletni predpis vsakega posameznega davka, skupna svota do tedanjega plačila in znesek, ki ga naj stranka plača do 14. februarja, 14. maja, 14. avgusta in 14. novembra, če se hoče izogniti stroškom za izvršilni opomin. (4 v. od vsake krone).
Za te položnice se bodo računali tiskovni stroški 30 vinarjev.
Stranke lahko zahtevajo popolen izpisek iz kontne knjige proti plačilu takse po tar. postavki 42 zakona »o taksah po K 20.
Janko Stare, davčni upravitelj, Murska Sobota.
De spadimo v dvojnost.
Ednok so naši polski zavčeki v kiip prišli v edno zelje, gde so si od toga pogučavali, da kak strašno strahotno je njihovo živlenje. Eden iz med njih je zato predla-gao, da de najlepše, či se spotopijo vsi do ednoga v sosednoj mlaki, ar, — kak je pravo, — je bolše vmreti, kak pa vsigdar trepetati od straha: zato -r pajdašje — predlagam, da se včasi skončamo ! Na to so resan začeli -bežati proti mlaki. Na bregi te mlake so se pa segrevale žabe, štere so na ropot
zavcov hitro sposkakale v vodo. To videvši najstarejši zavec, ki njim je gviišno voj büo, je etak pravo: „Glejte, te stvari so ešče bole boječe kak mi, ar so se pred nami skrile ; hod'mo zato od tee in prenašajmo z mirnov za-dovolnostjov težave svojega ži-vlenja."
Ta mala pripovist nas vči, da naj zato nigdar ne spadnemo v .dvojnost, ar kak šteč božno nam ide, najdemo ešče vsigdar liidi, šterim se ešče hiiše godi.
Vganke.
Kelko centimetrov meri meter ednoga trgovca?
en repSiu 001 TI13 'ureAej^
* *
Ka je te, gda dimnikar v sneg spadne?
* * *
"BTOT2
Kelko krav je mogoči eden sam paster pasti?
•ofosBd eures es jb 'oupe
* *
Kelko konjski glav je v Prekinurji?
* *
*
Gda štrli lovec najvekšega baka?-
* *
*
Gde je kiireče oko najvažnejše?
• *
*
Gde režejo sečko?
*
*
Kakše listje je najdragše?
•eretn eifsfuon ojjp^j "inezo es i3pjr) 'tabjs f00e.npi ■ourejs rpesAod iupm^j •onueuiy a iqsij in^off
fellcro\>:fj
kak „Kozrnetikum" je vretina moči i lepote
Te lepo dišeči rastlinski-esenčni Fluid z markov „Elza" se niica, kak Kozrnetikum:
Kak sredstvo za mažo vsigdar gda i gde je maža potrebna, friško delöje.
Za kctrige po štrapaci, napetosti, utriijenosti, omotenji itd. Okrepča i oživla.
Kak sredstvo za negovanje viist jako priliiblen zavolo dobroga delovanja na zobe i čeliisti
Za negovanje kože proti vsem ne-čistosam kože, jako ofriškajoče, čisti i oživla kožo.
Za negovanje vlasi krepča i čisti kožo na glavi, preprečiije liiske.
Nekaj tej kaplic deliije dosta bole i močnejše kak mnoga francuska žganja, narejena od neizkušani lüdi.
Za gut posebno v mrzlom i mokrotu vremeni par kaplic med vodo zmešano, izvrstno basni.
Po leti je ofriškujoči dodatek k vodi za mujvanje, i kopeli, zmenša švicanje i dezinfieira.
V	zimi nas čuva proti posledicam mo-krosti i mraza.
Mlado i staro občiiti njegovo na-zočnost v hiši, kak pravo dobroto.
V	vsakoj družini se more v nešteti prilikaj dobrodelno nücati.
Pri IOOO prilikaj se pokaže, kak dobrodelnik i naj ne fali zato nanč v ednoj hiši i drtižini.
Driiga svojstva i mnogostranski nüc preparata „Elza-Fluid" je vsakšemi dobro poznani, zatogavolo je ne potrebno na tom mesti od toga obširnejše gučati. Za čaša 25 let, od šteroga mao se Fellerov Elza-Fluid na vse kraje svejta razpošila, je več kak 100.000 za-valni pisem prišlo i ka vsi valijo, more dobro biti!
Cena v primeri z dnešnjimi cenami vsej predmetov je jako mala; 6 diipliški glaž-kov ali 2 špecijaluiva glaža koštata z državnov trošarinov vred 51 koron.
Zavojnina i poštnina se posebi i po najfalejšoj ceni računa; ar se je poštnina znova podrakšala i ta pri 1 kg žmetnom paki okoli 50 K, pri 5 kg žmetnom pa ne več kak okoli 60 K košta, se priporoča naednok več vküper naročiti, da se ta plačana poštnina za celi 5 kg izniica.
Pri pitanjaj trbej za odgovor priložiti štemplin za 2 koroni.
Naročilna pisma naj se natančno adresirajo na:
EXJGrXSIV V. ■-- ■-= T -T" -TS j lekarnar
Donja Stubica 838 (Hrvatsko).
Elza-vUstna voda ma trnok friškajoči tek, šteri se v lampaj dugo čiiti i prevzeme božno sago, lepo diši, šteri diš napravi tiidi sapo dišečo. Izvrstno je tiidi proti gnilobi, Stero temelito čisti, vse bacile vsake vrste bolezni oničiije, čeliisti sfriška i napravi črstve, čisti zobe i je obdrži lepe bele. Elza viistna voda se niica pri otoki čeliisti, zobo-boli, proti stišam i proti ake vrste viistnim i gutnim bolečinam. Za grgrati se posebno reklavim lüdem priporoča. Elza-vtistna voda je izdatna v uporabi; 1 glažek košta 36 koron.
Hegapraj za zobe z kisikom čisti temelito zobe, obdrži bliščeče bele, preprečuje narejeire zobnega kamena; 1 patent kovinska doza 30 koron. Heiderov praj za zobe 1 škatulica košta 6 koron. Kele za zobe z lesenim držalom 20 koron, z celuid držalom 36 koron. Elza-kolinska voda iz posebno line vrste v glaškaj po 8 i 41 koron. Hega puder Dr. Klugera, puder izkušene peršone, popolnoma neškodlivi, nešteta priznanja; beli, rota i žuti; 1 škatula 30 koron.
Tekoče Elza.lilijno mleko, 1 glažek 15 koron. Elza toaletne pastile za mujvanje; 1 škatulica 11 koron. Fellerov posipalni praj „Elza" proti švicanji tela i£nog; 1 ikatulica z re-šelkov 11 koron.	.	~ /ElSft /
JP
Brez bolečin
se odstranijo ktireče oči z Fellerovim Elza hribolaskim^obli-žom; 1 mali karton košta 5 koron, velki karton pa 8 koron; Fellerovo tekoče sredstvo za kdreče oči, 1 glažek 10 koron.
Elza po smrekovom gozdi dišeči parfin, čisti i desinficira zrak v vsakoj sobi i jo napuni z prijetnim diiholn, sagov, posebno je pa sposoben za sobe, gde leži betežnik ali pa gde se drži dosta liidi. 1 glažek košta 41 koron.
Zavojnina i poštnina se posebi i po najfalejšoj ceni računa ; ar se je poštnina znova podrakšala i ta pri 1 kg žmetnom paki okoli 50, pri pet kg žmetnom pa ne več kak okoli 60 K košta, še priporoča naednok več vkiiper naročiti, ea se ta plačana poštnina za celi 5 kg izniica. Pri pitanj aj trbej za odgovor priložiti štemplin za 2 koroni. iVaročilna pisma naj se natančno adresirajo na :
EUGrEN* V. FXSHiIjER, lekarnar
Donja Stubica 838 (Hrvatsko).
! ! Leder, kože i podplati ! !
Či ščete za obüteo zaistino dobro blago kiipiti, te idete
v lederno trgovino
Albin Sagadin-a v Beltinci,
ki nudi vsefele Jeder, podplate i vse šusterske potrebščine po najfaleši dnevni cenaj; imenovani kfipiije tildi vsefele surove kože po najvišiši dnevni cenaj.
Lepa koža
obraza i rok, štero na mnogi liidej- občiidiijemo, donaša nji' hovim lastnikom dvojnate prednosti. Prvič je lepa, bela, meka koža za zdravje celoga tela potrebna, ar sama ta čistost i mehkost kože omogoči nemotno dihanje kože. — Dale naredi lepota lica i rok na naše vrstnike prijeten, ugoden vtis_ Nečistost kože, bulice, izjedice, sunčne pege, sunčne opekline itd. napravijo nasprotno, odbijajoči vtis, ki je pa dostakrat Skodlivi. Dale motijo te nečistosti kože kožno dihanje, ka je ne zdravo. Na jezero moški i žensk niica v obrambo i za negovanje kože Fellorove preizkušeno obrazno pomado „Elza", ta. sbine 15 koron. V nasprotji z mnogokrat škodlivim lepotičjom je popolnoma ne-škodliva. Ona odslrani nečistost kože, brani proti opeklinam sunca, sunčnim pegam, odstranüje izjedice, bulice itd.
Na mesto ostri i dostakrat Skodlivi žajf naj se niica za lice Fellerova lilijna mlečna žajfa 19 koron, ali pa Fellerova boraks-žajfa 19 koron 1 falat, i toaletni praj za mujvanje ali
Elza-toaletne mujvalne partile, 1 karton 11 koron.
—#——#—#—#—
Bujna rasi vlasi
da lepšo podobo lici; lejko se dosegne z Fellerovov Tanohina pomad>jv „Elza", 1 lonček 15 koron. Ta po-mada krepi kožo na glavi, prepreči pešlivost i prerano oserost. PospeSüje rast zdravi, elastični dugi vlas v farbi mladosti. Raredi vlase meke i elastične/ tale da se lejko napravi lepa frizura. Nema nanč edne škodlive vsebine i zaslflži potem prednost pred škodlivimi izdelkami, štere patikarošje poniijajo. Za bajusi je najbolša Fellerova po-mada za bajusi.
Ideal vsej žajf
ie Fellerova izvrstno neškodliva, dobro se peneča Elza-lilijna žajfa, štera je fineša i bolša, kak vsaka inozemska. — Sto to žajfo sedajšnje vrste ednok sproba, on vef nigdar nede niicao driige. Cena 1 falat 19 koron.	. .
Zavojnina i poštnina se posebi i po najfalejšoj ceni računa; ar se je poàtnina znova podrakšala 1 ta pri 1 kg žmetnom paki okoli 50 K, pri 6 kgžmetnompane več, kak okoli BOK ko-šta, se priporoča na ednok več vküper naročiti, da se tak plačana poštnina za ceh 5 kg lzniica Pri pitanjaj trbej za odgovor priložiti štemplin za 2 koroni. Naročilna pisma naj se natančno adresiràjo na:
TSTTO-BUT *V. FTS T mT iE R, lekarnar
Donja Stubica 838 (Hrvatsko)
Fellerove
želodec krepčajoče prebavo pospešujoče Elza kruglice
Okrepčan bode
vsaki, ženska ali dete, blede dekline bodo friške i rožnato rdeče po Fellerovom krvi moč davajočem pravom Elza-ribjem oliji dobroga teka. Tüdi slabotna deca i občiillive ženske ga rade pijejo. Dobavlja hitro debelost i zdrav izgled.
Elza-kino-železno vino:
1 glažek 30 koron.
Elza-švedski liker:
1 glažek 26 koron.
Hegaferrin-železni liker:
1 glažek 56 koron, izborno krv delajoče sredstvo za krepčanje.
Hega-cuker za prsi i kašeo;
1 vrečice 8 koron, Elza-sirup : 1 glažek 19 koron.
Elza-ouker za gliste:
za deco i odraščene, 1 vrečice 15 koron.
Z sebov vzeti
i povsod v žepki nositi more se Fellerov mentolni črtnik z markov „Elza*, Steri hladi, friša, lajša bolečine; izvrstno za glavo pa tüdi proti piki razni mrčes, 1 falat 12 koron.
Elza-živino-redilni p raj
naredi živino haskenosno, 1 karton 8 koron.
Zoper mrčes
vsake vrste brez dvojbe triškoga delovanja Fellerov Elza-mrčeani-praj velka doza 15 koron.
Miši i podgani
žanesljivi čemer za miši 8 koron, za podgani 10 koron.
Flox zrna
za miši i podgani 12 koron.	£ ^
Zavoj» ina i poštnina se posebi i po najfalejšoj ceni računa; ar seje poštnina znova podrakšala i ta pri 1 kg žmetnom paki okoli 50 K, pri 5 kg žmetnom pa ne več kak okoli 60 K ko-Šta, se priporoča nadednok več vkilper naročiti, da se ta plačana poštnina za celi 5 kg iznlica. Pri pitanj aj trbej za odgovor priložiti Stempiili za 2 koroni. Naročilna pisma naj se natančno adresirajo na:
o M
N «
S s
>50 O
s a
'S — 5 «8
a -
5	« g ™
O	■ -
M	«
«	ca
£	"=■
6	S
00 >
© OS
O. s
* -S iS t
W CS r C3
N
»"S
OS «
ca .S M >
oc '
i S
o 3
A *
3 g
s-i
o .3 a H
x iS o t-
> 03
lekarnar Donja Stubioa 838.'(Hrvatsko).
Ilijfalejši i najbolši vörar
Flisar Pavel
V fflurski Soboti, poleg Curkove gostilne
I2izke cene! Velka zaloga vörarski predmetov! Solidno delo!
IV Za svojo delo dobro stojim ! H
10 zapovedi za kupce vor.
10 varnih nasvetov za naše cenjene čtevce.
1.	Ne küpi božne vöre.
2.	Pazi, da se vöra dobro zapre.
3.	Ne küpi vöre, štera j e s amo o dzvü-na lepa, pa slabo urejena znotraj.
4.	Pazi či je vöra od strokovnjaka dobro regulirana in namazana z olijom.
5.	Küpi vöro od strokovnjaka izde-lovatela in ne od takših, šteri od vor nika ne razmijo.
6.	Ne püsti se z domnevnov nisi-kov cenov z apelati.
7.	Pomisli, da je domnevno nizko küpleno v oporabi najdrakše.
8.	Ne püsti se z zapelivimi garancijami premotiti nego pazi na ime in glas tvrdke.
9.	Plačaj raj nekaj več za dobro vöro iz prvovrstne fabrike, prie kak kaj božnoga Mipiš.
10.	če se nemreš odločiti, prečti prie velki katalog tovarne vor H. Suttner, prie, kak vöro kupiš.
Vse te gornje pogoje za nabavo samo dobri vor vsebüje staro-znana svetovna tvrdka Suttner, štere natančni naslov za nabavo iz Jogoslavije od spodi navedemo in štera ma lastno fabriko v Švici Suttnerove vöre odijo na sekundo natančno!
Anker Remont
Rosskopf vöre iz nikelna in ocla. Cilinder Remont vöre ocelne, nikel, srebrne, tuia,zlate. Anker Remont vöre za gospode, ocelne, nikel, srebrne, tuia, zlate. Anker Remont vöre za ženske ocelne, srebrne,
zlate. OzkeAnkervtire iz ocla, ilikel, srebrne in zlate. Anker Remont vöre, lastne tvor-niškeznamkcIKO.
Anker Remont vöre ,,Zenith". Zapestne vöre za ženske in gosp. Zapestne viire
Doublé-zlate. Zapestne vöre specijelno za sol-
dake. Vöre z svetilnim
cajgarom. Lanceki za vöre za gospode in ženske zlate, srebrne, tuia, doublé, nikei in ocelne.
Vekerice, stenske vöre, kiinske vöre, stenske vöre z nihalom.
Vöre in lanceki po vsej cenaj, kak tüdi dosta zahvalnih pisem je razvidno iz bogato iiostrovanoga kataloga, šteroga dobijo naši cenj. čtevci či se sklicujejo na naše priporočilo, kšenki in poštnine prosto, če pošljejo natančni naslov na:
Razpošiljalnico vor H. Suttner, Ljubljana št. 989.
»	85
Dobra miseo
leži v trgovskom principi tvrdke H. Sattiier! Med tem, da driigi trgovci po domnevnoj nizkoj ceni menjevredno blago poniijajo, razpo-Sila tvrdka H. Suttner samo solidno blago po primerni cejnaj z principom :
Proč z slabim blagom!
Vsigdar vekše število odjemalcov, kak tiidi številna zavalna pisma, kažejo, da kiipci razločijo dobro od božnoga i tvrdko Suttner povsod priporočajo.
Vöre iz lastne fabrike v Švici. Vöre lastne, svetovnoznane znamke: „I KO«.
Vöre znamke „Zenith" i driigi znani znamk. Rosskopfvöre zlate, srebrne, tuia, nikel, ocelne, za gospode i gOspe. Zapestnevöre, vöre z svetilnim cajgarom. Vekerce, stenske vöre z ni-halom.
Nastolne nože
i rašoške.
Žlice za kavo i sladoled. Nože za künjo. Škarje.
Denarnice (pénztàrcàk). Doze za tobak. Doze za cigaretline. Nažigače. Šker, Harmonike.
Zato nej
vöre, zlate, srebrne, double, za gospode
Lančeke za tuia, nikel, i gospe.
Igle za kravate, gombe za mand-žetline po vsakoj ceni.
Obeski, križe-ci, amuleti,lan-ceki na šin-jek.
Krstne svetinje, škapulere, čisla.
Zapestnice,
naprsne igle, poročne prstane.
Prstane, srebrne, zlate, z dragimi i drii-
gimi kamni. Oringline, double,
srebrne, zlate
drugimi kamni.
z najfinešimi Žepne nože. Britve.
Mašine za briti. Mašine za vlase rezati.
Diamante za glaže rezati.
samo dragocejnosti, zlatnino, srebrnino i vöre nego tiidi različne potrebščine, kožne izdelke itd. po vsej cenaj vsebiije bogato ilostrovani katalog, v šterom so tiidi razna zavalna pisma razvidna, ki svedočijo za dobro blago i solidno postrežbo.
Te katalog dobijo naši cenjeni čtevci brezplačno i poštnine prosto, či se sklicujejo na naše priporočilo v tom kalendariji i pošlejo na ednoj poštnoj karti svoj natančni naslov na:
Svetovno razpošiljalnico H. Suttner v Ljubljani št. 989.
ekaj za Vas!
Racionelno negovanje lepote.
Ali ščete obraz i roke racijonelno negovati, pege, mazolce odpraviti, grubo, hrapovo kožo mladostno i prožno napraviti, niicajte Fellerovo pravo Elza - obrazno i kožo-obvarujočo pomado 1 velki porcelanski lonček 15 K. Elza toiletne pastile za mujvanje 1 ška-tulica 10'50 K. Pomada za viistnice 2 i 4 K.
Ideal vsej žajf
je Follerova Elza lilijna mlejčna žajfa 19 K. Najfinejši glicerin 6 i 80 K. Vazelln po 3, 7 i 12 K. Neškodlivi puder za obraz v vrečicaj po 5 K, Rdeča farba za obraz 10 plsmov -20 K.
Pnder, gospe, Štere k tomi razmijo je pravi
Dr.KlugerovHega-puder, bojli, roža, velike elegantne škatule 30 K.
Kiireče oči
bradajioe trdo kožo, od-pravlata bltro i temelito Fellerovfuristovski obliž „Elza" v škatulaj po 5 i 7-50 K i Fellerova turi-stovBka tinktura glažek 10 K.
Ka se vsaki den nüca?
Angleški obliž 2 K, Lyso-form 30 K, Popolni irrigata- najbolši 150 K, Lysol 80 K, Kafra 3 K, Ka-ferne krugllce 2 K, Arnika 7 i 36 K. Po smre-kovom gozdi dfječi par-fln za sobe 41 K, Konjak 36 K, Mali nov sok 20 K, Kina železno vino 30 K, Esenc za rum 8 i 41 K, Kineški tej na vago od 3 K naprej.
Miši i podgani.
Čemer za miši 8 K. Čemer za podgani 10 K, Flox-zrna za miši i podgani 12 K.
Prvovrstno naravno negovanje vlasi.
Rast viaBi napreduje, kožo na glavi krepča pe-slivost i prerano oserost preprečiije Fellerova prava Tannohiua pomada za rast vlasi. 1 veliki porcelanski lonček 15 K. Močna kotranova žajfa za glavo 14 K, Vogrska po-mada za bajusl po 8 K, Neškodlivi oli za vlase, orehov oli, mali glažek 6 K, velki 30 K, Shampoon za vlase prati 5 K.
Najmočnejše fran-cnsko žganje,
najčistejša predbojnska roba menši glažek 18 K, velki 47 K, Elza kolon-ska voda v glažaj 8 K i 41 K.
Proti švicanji tela,
deluje zaneslivo Fellerov Elza posipalni praj, gka. tullca 10*50 K.
Kaje „ElzaPlnid", to zna vsaki!
6 dupllški ali 2 špecijal. nlva glaža 54 K.
Za viista i zobe.
Hega zobni praj s kisi. kom 1 škatulica 30 K, Dr. Heiderov zobni praj 1 škatula 6 K, Elza voda za viista 86 K, Kefe za zobe od 20 K napr.
Fini parfini
inozemski, originalni gla-ški 40 i 50 K, na vago od 20 K naprej. Sachet (ovitek dešečega praja za perilo) 8 K.
Proti mrčesom,
kak mujam, kebram, bu-Jam, stenicam zaneslivo
i temelito deluje Elza mrčesni praj, velka škatula 15 K, Tinktura proti stenicam 36 K, Naftalin od 2 K naprej.
Oddelek zi drojerijo.
Prebavni prašek i K. Soda bikarbonlca 3 K. Otvarjajoča želodčna sol 6 K. Karlsbadska sol 6 K.
Najfinejši ricinus oli 6 1 30 K. Tamarinden pastile 2-50 K. Tej za čiščenjo krvi 8 K. Senesbieter i Muterbieter od 3 K naprej.
Želodec okrepčajoča švedska tinktura 26 K. Balsam 1 Zivlenski esenc 7 K.
Pravi Seehoferov balsara 17 K.
TekočI železni ekstrakt 23 K.
Železni albuminat 46 K.
Hegaferrin 56 K. Vapneni Železni sirup 20 K. Blaud-tektolettes 25 K. Pravi najfinejši ribji oli „Elza" 85 K.
Zagorski prsni sok 19 K. Hega pločlce (šečerne pastile proti kašli) 7-50 K. Bonboni z slada klepotca od 3 K nuprej. Prsni tej proti kašli 8 K. Fiakerski praj 8 K.
Fellerov metolni črtnik „Elsa" 12 K. Aspirin prašek 15 K. Kinin praj proti mrzlici 30 K.
Mszilo proti srbeščici 12 K. Naphtolno mazilo 16 i 20 K. Žvepleno mazilo 12 K. Vsa driiga mazila, kak Zinkovo mazilo, belo olovsko mazilo, aro-matične mazilo, lavorovo mazilo v škatnlaj po 3, 7 i 12 K. Mazilo za rane 15 K. Mazilo za deco kaferni cvet 12 i 60 K. Mazilo proti ozeblini 15 K. Diahilon obliž, repni obliž 2 i 4 K. Cvet i mazilo proti golšo 15 K.
Živinski praj 1 škatula 7.50 K. Mazilo za konje 86 K. Arnika 7 i 36 K Bridka sol 3 K. Kreolin 15|kron. Terpentinov oli 7 i 36 kron. Gosti Terpentin 51-10 kron. Mazilo proti viišam 3 1 12 kron.
Zobne kaplice 6 kron. Zeleni oli 30 kron. Voda za oči 5 kron.
Bastlerove krčue kaplice 18 kron. Cimetove kaplice, Kimlove kaplice, Melisov cvet, Prominčeve kaplice, Baldrian kaplice, Hofma-nove kaplice, mali glažek 7 kron, velki glažek 36 kr.
Omot i poštnina se računa posebi ali najfalejše. — Pri paki v teži 1 kg stroški znašajo okoli 50 K, pri velikem, 5 kg težkem paki pa no več, kak okoli 60 K. Priporoča se zato več na enkrat naročiti, ar stroški na več blaga razdeljeni, monje znašajo.
Pri vprašanji naj se priloži štemplin za odgovor.
Naročila se adresirajo na:
Donja Stubica, št. 838 (Hrvatska)
Dobra „IKO" vöra,
Št. 410 Nikel-anker roskop vöra	Št.
„ 705 Eoskop vöra, hodeča na kamnaj „ 449 Rezbarena vöra 7. dobro posrebra-
nimi pokrivalami „ 7*20 Srebrna cylinder remontoir vöra n 600 Žepna Radium vöra, štera vnočisvejti , 1450 Lane z bejle kovine „ 1142 Srebrna pripadata , 1149 Srebrna pripadača tridelna , 468 Zlato double srce „ 1265 Dijamant za rezanje glaža „ 1645 Oringlini zlat na srebri „ 1022 Srebrno čislo „ 518 Tenka gavalerska vöra „ 2076 Srebrni škapuler-privesek „ 513 Nikel tuia vöra z dubliškim po-krivalom
Razpošila povzetji neugajajoče
zamenjavam. Velika izbira vör, prstanov
dragocejnostippjnj|/j šteroga zahtevajte v lejpom UuJIMMjkšenkiipoštnineprosto.
Vse vöre so toòno regulirane.
Lastna fabrika vör v Švici. Lastna znamka .IKO" svetovno znana.
Stèro vsaki öbSüdüje i zaželej, ar je ono majstersko delo vörarske umetnosti
712 Nikel-anker „IKO" vöra z 15 ru-binami
„ 776 Srebrna „IKO" vöra z dupliškim
pokrvivalom „ 804 Srebrna vöra za gospe z 6 rubinami „ 817 Srebrna vöra za gospe z dupliškim
pokrivalom „ 556 Srebrni lanček za gospe (dugi) „ 1544 Kožuata napestnica z vörov , 1545 Soldačka napestnica z vörov
Pred tiskom toga oglasa je nej bilo mogoče sestaviti [cejno. Što dOpošle eden dinar v Stemplinaj, pa dobi veliki ilostrirani cejnlk.
Tak sodijo vsi kiicil Jcz^kt0akp0kpài|°™!Vani
Več lejt nej trbej popravila !
Moji poznani se strašno čildivajo da ona vöra, štero sem pred nekelko lejtami pri Vas kiijpo, še zmerom dobro ide i njoj je n«j trbelo popravka. Pošlite mi Se edno takšno vöro za m«jega sina. Pejneze sam poslao istočasno po poštni nakaznici.
Se priporočam in Vas lejpo pozdravljam Skaričevo pri Krapini Franc Mlinarič posestnik Zlata Vftra k ženki Več od toga v cejniki
H. SUTTNER samo y Ljubljani št. 989.
Podrniulc« nelmal Svetovno znana za volo razpoSllanjn dobri Vör! l'odrnJnice neimn?
Jugosl. kreditni zavod v Ljubljani
r. z. o. z
podružnici
v Murski Soboti in Dolnji Lendavi
obrestuje hranilne vloge po
4
1
H za večje vsote v tekočem računu po dogovoru
Posojila
na vknjižbo, na vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih. — Inkaso faktor in trgovske informacije. — Kupuje in prodaja vsako tujo valuto. Izdaja čeke in akreditive, izvršuje nakazila na vsa tu- in inozemska, mesta. <&
Promet v letu 1920 K 127,693.080
Jamstvena glavnica K 2,216.000
Polsko-gospodarska i mehanična delavnica (mühely)
Ivan Kücan-a
v Murski Soboti
je prvovrstna!
Tam se sprejmajo v popravo ali predelavo mla-tilni i parni mašini, automobili, motorbiciklini, bencin motori itd.
Nasekavanje mlinski valekov se izvrštije naj-moderneje i najbolše.
Solidno delo!	Solidno delo!
Primerne cene!
I. H E l M E R
trgovina z mešanim blagom, apnom, cementom, deskami in tesanim lesom Murska Sobota
àteinkol t drva !
Czipoth Viktor
TRGOVINA Z LESOM DRVA MI I PREMOGOM
Murska Sobota
PREKMURJE
Lepi rjavi i čaren štein-kol, siija klaftrena biikova, brezova, i borova drva. Po nizkoj ceni se vsaki čas dobijo.
lugoslouanska Union banka podružnica Ulurska Sobota
prej:
Ularìborska eskompfna banka
glaonica: K 30,000.000 rezeroa: okrog „ 5,500.000
Sprejema vloge na knjižice, na tekoči in žiro račun pod najugodnejšim obrestooanjem. (Rentnino plača banka sama).
Kupuje in prodaja devize, Dolute in Drednostne papirje ter izoršuje ose d bančno stroko spadajoče transakcije najkulanteje.
Centrala: Beograd
Podružnice: Kranj, Cjubljana, Hlaribor, Ulurska Sobota, Gornja Radgona

PoŠtnočekooni račun o £jubljani št. 11.682 Telefon št. 6
Točna postpežba!	Toéna postpežba!
Petep \{Q
i
tpg.z železnino o (D. Soboti i
.v	•
Šolska ulica (poleg Petep^oOe gostilne) |
;
v	I
:
Priporoča vsefele železno blago, kak
„
sinje, obroče, podkovi, pliige, mo-tike, rasoje, vsefele šker za razne meštre, grable, lance, cveke, pumpe za stiidenec, male i vekše šparhete i peči, železne križe, kiihinjsko posodo itd., nadale priporoča tiidi velko zalogo špecerijskega blaga i vse to
?
e
■
j Qobpo blago!	Dobpo blago!
Dizl^e cene!
B	«s	m TFT W Uf		09B88B88BR8I		mm®
i	3dravilišče | Jp Slatina Radinci j Radjnska slatina ||f 3dravilni Kraljev in CEizela vrelec jgf Kopališka sezona od Hf !.. junija do 15. septembra j||					
m	m	u	mi	gSflftčS mm	m Klfkn IS rti « <	
Rituper Alajoš
mehaniker
ur sh-i S
to
1i
sprejme osakoorstno šlosarsko delo nooi hiš: izdeluje cestne, ogradne gatre kak i gatre na grobe: popraola bicikline i piikše. V zalogi ma vsevrstne dele od biciklinov; na želo prište-lam komišteč kakšekoli šlosarska dela.

cin^ax* Štefan
slosar i mehanikar
V MURSKI SOBOTI
sprejma v popravo vsefele mašine, bicikline piikše i motore ; vsakovrstna šlosarska meha-
nikarska zvršiije solidno i fai. Predmeti za bicikline vsigdar v zalogi!
PETER OSTERC naslednik
BELA WEIS-A Beltinci
Priporočam svojo zalogo špecerije — manu-fakture, posebno šfofe za moške i ženske, oajgs. — Železnino i galanterijo, kak tüdi wapnOf cement, deske in les za cimprati na debelo i drobno.
Vse te reči se gdašteč dobijo, ar iz zaloge nigdar ne sfalijo!
Priporočam tüdi vsakomi svoj ognjeni mlin; izdelavam najbolše vsevrste, k mlenji spadajoče deželne pridelke; zamenjava s® tiidi zrnje za melo. V zalogi msm vse, k mlini spadajoče predmete, kak na pr. pravi švicarski svitai pajtlini, volnatni, remenje, štero blago priporočam vsem mlinarom po najfalejšoj dne-vnoj ceni.
Kiipujem vse deželne pridelke, vsigdar po najvišjo) dnevnoj ceni.
Moti Korošec Gornja Radgona
pri murskem mostu
trgovina manufakturnega, špecerijskega, kolonijalnega 0	in niinberskega blaga.	[D
Izbira modernega in tkanega blaga za moške in Jenske. „Stalne cene" postrežba dovoljfaa kar se naj vsak 0	prepriča.	HI
B r i vnioa
Priporočam vsem mojo čisto i elegantno brivnico, štera se nahaja poleg Turkove oštarije.
Küpüjem i izdelujem tudi vlase!
V zalogi nam dišečo žajfo, razne parfine, paste i kefice za zobe, kolinsko vodo i. t. d. vse po fai ceni.
Z odličnim spoštiivanjem:
DONKO KONRAD, brivec.
ffialar i farbar

Schock Šarnu
fflurska Sobota Slovenska ul.št. 253
Prevzeme vsefele v to stroko spadajoča menša i cekša dela, kak malanje cerkvi, sob, farbanje pohištva v farbi vsake feie dreva, emailiranje v vsako] farbi, farbanje dver oblokov, malanje naslovov na leseno desko, gnojno, plej, v kakšoj šteč obliki i velikosti.
Najvekša trgovina z ledrom
v Murski Soboti
je trgovina Cor Franca
kde se dobijo po najfalejšoj ceni vsefele šusterske potrebščine, kak box, ševro, teleči i kravji leder v žutoj ali čarnoj farbi; poplati, šker za šustre, drete, klinci, čiriz, vosk idt.
! ! Blago Cör-a se samo hvali ! !
LEGET! ANTON
Priporoča velko zalogo PENDEL, STENSKI, ŽEPNI VÖR i VEKERIC. Velka :-: zaloga ZLATNIN :-: Točna i solidna postrežba!
JpRAR i V MURSKI SOBOTI
£LAfAR ======
POPRAVO vor i drago-cejnosti izvršiije SOLIDNO i FAL; Za vse prodane predmete pa tiidi za :-: POPRAVILA
I leto dobro stoji!
ZOBOTEKNIČNI ATELJE
V Dr. GEIGEROVOJ hiši l/AJ.|Q	v MURSKI SOBOTI
dajte si popraviti V0X16 ZOÖö plombiram
Zalijem z zlatom, srebrom i porcelanom; delam nove zobe pa cele rede z kaučuka, zlata i zlate korone; moste pa zobe z štrajfami
HEINER OSKAR
zobar.
f* SL Sobota
Poniija prima staro i novo vino po najfalsjioj dnsvnoj ceni.
Točna postrežba!	Točna postrežba!
f Ženski Salon za klobuke
•	modela: Parlž, Beč; žalni kričaki, žalni ilari vsigdar v zalogi.
Na želo se žalni krščaki v 24 vöraj napravijo.
•	Sprejmem vsefele predelovanje krščakov.
•	Z pošiovanjem
{	Kiraly Lujza
Murska Sobota, Slovenska ulica 255

z mešanim blagom v MURSKI SOBOTI Je
Brata Ktthar
dobi se vsefele špecerijsko i tüdi želežno blago dosta falej kak gder šteč indrl. Ednok kiipte prinas! Več nigdar nete šil mam!
Helmer Samuel
trgovina z mešanim blagom, vapnom i cementom pa tüdi vsefele drügo blago se dobi po najfalejšoj ceni na vogli kolodvorske ulice

I

Dittrlch Gustav
klepar (špenglar) i instalater
Siurska Sobota 77,
sprejme vsakovrstna gradbena i galanterijska špenglarska dela, pokrivanje töraov i pokrivanja z polarni. Izdeliije kompletne
strelovode (vill-àmhàritó). Dela plinske-svetilne opelave (gàzvil-agitó (berendeze-seket 3acetylen-W	IT plinskimi ma-
šinami svojega i	\ sistema. Nada-
I niftiftiitf J le vodovode, \ ^^P / (vizvezetèk) ko-
Pa'ne 1 kana-
lične naprave. V zalogi ma vsigdar dosta kufreni kotlov za palinko žgati, za prati i za vodo segrevati. Zviintoga se nahaja v zalogi vsefele 'kiihinjska posoda.
Vsa, v to stroko spadajoča dela i popravila se vršijo 0	dobro i fai!	B
Gabriel 5silavec5
usnjarna in trgovina usnja
Gornja Radgona
Vse čevljarske potrebščine kakor tudi izdelovanje kož po najnižji ceni.
Dsslednik ffiarton Kalmana
Coplak Jošef
v Dolnjo j Lendavi.
Priporočam vsem onim, šteri zidajo : špar-herde (štedilnike), špolarijo (okovi), peči, železo za beton, cement, vapno, traverze i pri zidanji potrebne vse reči.
Pofodelavcom: pliige, sečkarnice, prese, tri-öre i vsake vrste orodje (šker) štero se potrebiije pri ednój hiši i je z železa ali ocla.
Tišlarom: okovi za pohištvo (butorvasalàs), farbe, lake, firnajz i vsake vrste orodje (šker) za les obdelavati.
Kovačoms premog, prvovrstno biikovo vogelje, železje i v tvoj meštriji vso potrebno šker itd.
Cočna i solidna podvorba!
1 Prahič Jožef 1
*a	-C	-4-	f» -M	-F	>:*
-i
fotograf
i	ffiurska Sobota	I
J|j Povekšuje slike; slike na izkaznice v 10 minutaj! P <| Fino delo!	Fino delo!
Jugoslovanska Union banka podružnica Murska Sobota
prej:
Mariborska eskomptnà banka
glavnica: okrog K 30,000.000 režem: „ 5,500.000
Sprejema vloge na knjižice, na tekoči in žiro račun pod najugodnejšim obrestovanjem. (Rentnino plača banka sama).
Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter izvršuje vse v bančno stroko spadajoče transakcije najkulanteje.
Centrala: Beograd
Podružnice: Kranj, Ljubljana, Maribor, ffiURSIfö SOBOm,Gornja Radgona
Poštnočekovni račun v Ljubljani št. 11.682 Telefon št. 6
]!Ta>jfa>lejša trgovina
z mešanim blagom v Beltinci je trgovina
Ludvik Pintarič
ki ima vsigdar v zalogi prave Engleške i Češke štofo, parhete, flanele, močno farbarsko drukano blago, močne šorce, sifone i žuto platno, platno za postulino, vulnatne i törske robce na glavo, spodnji štrikani gvant itd.
Velka zaloga predmetov za snehe i mladožence!
Priporoča tiidi vsem prekmurcom svoj na novo zazidani ognjeni mlin, šteri mele jako dobro i friško (na den 100 me.) Zamenjava tüdi melo za zrnje.
ZVÜX1
pa ešče priporoča svojo gaterno žago, štera je v Prekmurji najfalejša; zato če što ma kaj za razžagati, naj pela k g. Pintariči v Beltince, gde se njemi friško, točno i za fai peneze razžaga. V zalogi ma tüdi vsigdar vsefele blanje i late, ka se prinjem dosta falej dobi kak indri, ar je lastni izdelek.
Generalni zasfop ozajemno zao. banke
Slaoije ü Cjubljani
je napekša slooenska sekolacija
SDojim članom usako škodo najpoštenej plača. Sprejema sekoleranje proti ognji, nlomu (toloajiji) in zavarouanja na dožioljenje in smrt.
Rezeroni fond .... K 153,000.000
Četno vplačana premija . K 56,000.000
Vsa pojasnila da generalni zastop banke Slauije o Cjubljani, Gosposka ulica Šteo. 12, d lastni hiši in krajeoni zastopniki.
Giacili zastop „Slavije" za Prekmurje o JTlurski Soboti
in Križeoci
Talanyi frane
glaoni zastopnik.
m
«Jv^ a -
A ^ /V é" .o S?
v železno trgovino
%%%■
x 'ó A, \sL.
&
MURSKI SOBOTI Lendavska ulica
gde se dobi na prebiranje vsefele železno blago: šinje, obroče, lance, cveke, prave ocelne motike, lopate i rasoje, lepi Sparalke za notri zidati, fina kühinska posoda, vsefele špori i panti za sbijanje z lepimi žutimi kliikami i prava Engleška Šker za sakäe meštre, pa najbokši firneis i farba.
Velka zaloga traverzlnov!
Naj eden nepozabi gde se dobijo prave Törske kose i pravi Tirolski kamli kcoj.
či bi vam ešče kaj drügo trbelo ka bi se ne moglo dobiti samo ite v železno trgovino
Štefan Heklič-a
v Murski Soboti.
^ Sto plača največ porcile?
m
I I
m
Tisti ki ti e vej v MURSKI SOBOTI za to baoto, gde se vsefele blago vsigdar 10% falej dobi, kak gder steč indri. Ta baota je pa
Kolbl & Smodiš
trgovina z mamifakturnim blagom, poleg Dobray ve mesnice V ffiurski Soboti.
Tii se dobi najlepše Češko i Cngliško blago : praui Kamgarni, Cheoiothi za moške i ženske obleke. Vunate, Belaine, Clamine, Grenadine, Batiste, najfinejše Cefire, kak tüdi Chitone osake erste neraztrgljioe Okforde in zeuge, Crebtone, farbarske druke in za štirce platno, praoi lenoo Coilih za postelino. Jnlet i Haubing za perje, kak fCidi beli Damast za zgornje blazine, fineštofezazimskekapute,Barhende,flaneIe,PigneCroisebarlende, fine suilene uunatne i törske robce. Strumfe za moške ženske i deco, krauate najmodernejša oelika ižbira. Blago za snehe i
mladgžence.
Što ščc pri 1000 koron 100 koron prišparati, naj nede d drügo baoto kak samo poleg Dobraya
BEEjgf
Ili3ke cene!
Hajbolše blago!
Če ščeie dobro pa faf blago klipiti, te ite v slavsko bauto k
O
0
1
Brata Brumen-i
V Murski Soboti, Cerkvena ulica
kde se vsigdar dobi najmodernejše i naj močnejše češko blago, kakti štofi, cajgi za moške i ženske gvante, dtruki, porhati, belo i žuto platno, sifoni, štrikani spodnji guanti, posteljina, stoln-jaki, srakice, vsefele robci, po-plani itd. kakor tildi vsefele špecerijsko i galanterijsko blago — vse po nizki ceni
O
o
Či ešče nevejš gde se küpi najfalej i jiajboukše blago, pogledni si te imena
Ceh in Gašpar
prek od židovske cerkvi, Lendavska cesta 25 v velki trafiki
t
A
A
_J