SLJII Prosimo, poglejte na >leg naslova za dan, ko < «t *čnina poteče. V teh časih višanja cen, potrebu-^sodelovanje. Skušajte join o vnaprej plačano.
GLAS NARODA
tisf slovenskih delavcev v Ameriki.
ZStk. ltM mX Um PmI Office aft New Yerk. N.
Ad mt CoofreM •( March Srd, ISTI.
XA NEKAJ VE« KOT
na dan dobivate. • • 'C 'GLAS iff AR ODA"
PO POŠTI NAT' /NOST NA DOM (Iiwcmii gobU. nedelj In prmmltw
ČITAJTE, KAR VAS ZANIMA
No. 235. — Štev. 235. (Telephone: CHelsea 3-1242)
NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 1, 1942 — TOREK, 1. DECEMBRA, 1942
VOLUME L. — LETNIK I*
RUSKA OFENZIVA NAPREDUJE
Drugo posebno poročilo o operacijah v trikotu RievVi-jazma-Velikije Luki pravi:	*
"Našo čete, ki >'o zdrobile	"
sovražni odpor in odbile infante rijske in tančne napade, uspešno nadaljujejo svojo o-fenzivo ter so zajedle več ob-
sovražnik dobil ojačenja, je pričel s protinapadi, toda je .bil prisiljen umakniti se z velikimi izgubami. Na nekem kraju je
ljudenih krajev. Tekom eno- bilo mnogo vojnega materjala. dnevne bitke je bilo zajetih 17 Eno krilo ofenzive je pri tc<m. tankov, 37 topov. 40 strojnic da zavzame Gžadsk ab oesti
in 12 skladišč vojnega materjala, razbitih pq, je bilo 58 tan-koc. Sovražnik je pustil na bojišču 7500 mrtvih Častnikov iti vojakov."
Na stalingradski fronti, kjerl skušajo Rusi uničiti os nemške armade, ki je prvotno štela okoli 300,000 mož. Nemci nič kaj posebno ne skušajo prebiti se sknrzi vedno bolj sklepajoče se ruske klešče.
Posebno poročilo omenja samo boje v okolioi Stalingrada in "pravi, da je bilo v štirih dneh blizu Stalincrada ubitih 20,000 Nemcev. Na podlagi prejšnjih posebnih poročil znašajo nemškev izgube, okoli Inrcrrada 67.000'mrtvih in 66 tisoč vjrt"V skopaj 133.000.
N"a isti >odlagi znašajo nemške izcitlw- na osrednji fronti 22.3000 mrvtih in 400 vje-tih. tedaj skupne izgube na obeh frontah 155,7000 mrtvih in vje tih.
Ker so Nemcem pred Stalin gradom od rezane prometne zveze, prinašajo Nemoem in Rumunoem. ki so zajeta med Donom in Volgo, nenVski aero-plani mnnicijo in živež..
proli SmolensVu, 100 milj za-pa<tno od Moskve.
Stalingrad. — v severnem tovarniškem delu so v teku artilerijski boji, v južnih pred-ta"nek'	^ s<:>bill Nemci vrženi
iz mnogih utrjenih postojank.
O^iška poročila naznanjajo, da bodo Rusi v kratkem pričeli močno ofenzivo ob g-orenjem
NAVZLIC MOČNIM NEMŠKIM NAPADOM IN MRZLIM VETROVOM RUSI NADALJUJEJO SVOJO DVOJNO OFENZIVO IN SO VČERAJ ZOPET POBILI 7500 NEMCEV TER RAZBILI 75 TANKOV NA FRONTI ZAPADNO OD MOSKVE, PRED STALINGRADOM PA SO NAPREDOVALI SEST MILJ	■■
Churchill poživlja Italijo na]|predajo
Angleški ministrski predsednik Winston Churchill, ki je včeraj obhajal svoj 68. rojstni dan, je po radiju pozval italjanski narod, da se odreče Mussolini ju in njegovemu! nemškemu tovarišu ter naj zaprosi za mir, predno bodo zavezniški bombniki iz severne Afrike opustošili njihovo deželo.
"Sedaj, ta trenutek," je rekel, "angleška prva armada1 mornioe prežale na konvoj. Za močno vdarja na zadnje še' vsako izgubljeno zavezniško la-preostale postojanke Nemcev d jo v konvoju je bila potopi je-in Italjanov v Tuniziji, ki bodo na najmanj ena osiška podmor-v kratkem izgnani in l>o vojna' niča in za vsako izgubljeno to-prenešena v Italijo na način,j no ®o dobili zavezniki dve toni
francoskih ladij v Afriki.
"To veličastno podjetje," je nadaljeval Churchill, "je pod vodstvom in odgovornostjo predsednika Zdnržendli držav in prva angleška armada služi pod poveljstvom ameriškega vrhovnega poveljnika generala Eisenhowerja, v čegar vojaško spretnost in gorečo energijo stavimo svoje upanje in oegar povelja za' napad bomo točno in brez omahovanja izpolnjevali."
Dalje je Churchill povedal, da mu je Josip Stalin razložil načrte za sedanjo veliko rusko ofenzivo, ko se je murlil v Moskvi. In ta ofenziva se je pričela ob času zavezniške ofenzive v Afriki.
Grozodejstva Nemcev in Lahov v Sloveniji
Internacije Slovecev se nadaljujejo
Italijani so začetkom avgusta odpeljali v internacijo o-krog 1,200 ljudi iz okraja Črnomelj. Odpeljani so bili v Monferrato provinca Alessandria v Piermontu.
Nemci streljajo talce in zažigajo slovenske vasi
Poročali smo že, da so geril-'
ei razstrelili železniški most pri Žirovnici na Gorenjskem na protri Ljubljana-Jeseniee.
, Danes pa smo dobili poročilo, da so Nemci radi tega streljali 65 talcev — Slovencev. • ^
Gueriici so ubili trgovca Do-linarja iz Peči radi sodelovanja z Nemci. Nemci so nato u-strelili 10 talcev in požgali vas Hrastnik v občini Moravče.
o kakoršnetn se zločinskim voditeljem do sedaj še ni sanja-
toku Dona v okolici Voroneža. '<<^40,000,000 italjan*kega
naroda je ležečo, da povejo
sredi med Riževom in SHalin-gradom.
Trideset milj severozapadno od Stalingrada je rdeča -armada zavzela Vertijači na vzhod^ nem bresru Dona. Vplenjenib je bilo več tankov. 5 topov, lift . trukov in drnsresra vojnewra materjala. Vertijaci se nahajajo samo 25 milj severovzhodno od Kalača, ki se tudi nahaja ob Donn in so sra Rusi že pred več dnevi zavzeli.
ako hočejo, da jih zadene tako strašna frtvar, ali pa ne.
Churchill je navajal velike zavezniške uspehe v Afriki in velike ruske zmagie, toda je iz-rokel svarilo, da se naj nikdo ne zanaša, da bo zmaga kmalu dobljena. Vojna še lahko dolsro traja in bo treba še zelo velikega napora, predno zašije zarja končne zmage.
Ti-jvvu,. » j	Nato je Churchill omenil, ka-
R^i^rže zetucfa več drugih ^ vplikansko delo je bilo do.
močnih postojank na severni in južni strani Donovega kolena. kar kaže, da po Nemci med
Donom in Volgo v zelo nevarnem položaju.
Jiurozapadno od Stalincrrada v smeri proti Tvotelnikovu,
Redno polnočno poročilo ru-( Kusi tndi uspešno nadaljujejo skesra vrhovnesra poveljstva evojo ofenzivo. Navzlic, mno-navaia naslednje podatke o n- ^m nemškim napadom so Ru-spehih nn obeh med seboj zelo ^i napredovali in pobili 1500 oddaljenih frontah:	j Nemcev in razbili 12 tankov,
Osrednja fronta znnadno in, lfi topov. 26 utrjenih stanic in severozanadno od Moskve — mnos-o drugega vojnega ma -Rusi stalno napredujejo. Ko je terjala.
DVE FRANCOSKI PODMORNICI VSLI
Poročilo iz Londona naznanja, da ste dve francoski podmornici pobegnili pred Nemoi iz Toulona ter srečno pluli skozi nemška minska polja v Sredozemskem morju in 4a dosipeli v AHir in se pridružili zavezniškemu brodovju.
Te dve podmornici in tretja podmornica, ki so jo španske oblasti internirale v Barceloni, najhrže edine tri izmed 62
vršeno. ko so so Amerikanei in Angleži izkrcali v Afriki, navzlic temu, da so osiške pod-
V Orni nad Kamnikom je bil od guerilcev ubit nemški poročnik. Prišla je uradna komisija, da ugotovi dejanski <stan.
Gueriici so napadli tndi komisijo in jo pobili. Nemci so na to požgal va3 Gradišče narl Lmkovieo. Vas je štela 60 prebivalcev. Vse moške, ki so bili doma, so polovili in jih zaprli j USLrt^ v nok bedenj, ki so ga potem zažgalli, tako, da so vš! živi zgoreli. Žene in otroke so odpe-
ljali neznanokam.
Po cesti i/. Radomlja so Nemci črez most preko Bi-t rice peljali tanke. Že f>od prvim tankom se je most zrušil in je " m donm v ]Bethel, Conn.fin tank zagmael v vodo. Nemci| gioer na	ki C(ireja njo-
trde, da je bil most od guenl- gov& deportadjo v Nemčijo, cev podžgan. Takoj so obkolili
JAN VALTIN INTERNIRAN
Richard Julius Herman Krebs, samapriznan bivši a-gent Gestapa in OGPU., ki je spisal pod imenom Jan Valtin knjigo, "Out of the Night", katera je dosegla rekordno prodaj, je bil aretiran po zveznih agentih na njego-
vas in vse prebivalce odpeljali v Goričane.
•
Med vasmi, ki so jih Nemci v zadnjem času požgali je tudi vas Zavodna v občini Golnik in vas Korena v občini Krošnja.
Generalni pravdnik Biddl«* v Washingtonu, je naznanil Krebsovo aretacijo, ko je bil ta že na potu na Ellis Island, kjer bo interniran, kot sovražni tujec toliko čaisa, da ga bo mogoče dc«portirati v Nemčijo.
I Krebsov odvetnik. Pollock, , je rekel, da je presenečen nad »S Ilrušice pri Jesenicah so'odlokom aretacije, ker Krebs v zadnjem času odselili G0 že- je bil zadnje čase zelo zapos
lezničarskih družin.
Julija je bilo v Begunjah
ljen s prodajanjem vojnih bon dov za ZakladnišUi department, kateri mu je pisal več
Strassbourg v 90 čevljev globoki vodi.
Poročilo iz Moskve naznanja, da je prišel v Toulon načelnik gest ape Heinrich Him-mler, da uvede "nemško pravico."
Bogastvo
Ameriška
PODMORNICA POTOPILA OSEM PARNIK0V
Neka ameriška podmornica pod poveljstvom poročnika Thomasa Burton Klakringa je blizu nekega japonskega pristanišča potopila 8 japonskih parnikov, štiri druge pa poškodovala.
Častniki in mornarji podmornice pa so gledali tudi konjsko dirko v nekem parku blizu morja in so celo stavili, kateri konj bo zmagal, toda Klakrinig je rekel, da je bila podmornica vendarle predaleč, da (bi bMo mogoče videti, kateri konj je zmagal.
ZRAČNE TRDNJAVE BOMBARDIRALE JAPONSKI KONVOJ
MARŠAL BADOGrUO ARETIRAN
Iz Londona prihaja poročilo ki pravi, da je Mussoliuijeva Tajna policija aretirala bivšega šet*a italjanskega generalnega štaba maršala Pietro Bado-glia in kakih 2000 -fašistov in
ustreženih vsega skupaj 320 pi*em, v katerih mu je bila iz-
' rečena zahvala in priznanje za
: »jegovo
Poroča J. I.C., New ^ orkj ameriškem vojnem prizadeva-
dne 30. novembra, 1942.. nju Kftko uspežen je ,bil pri
-------i prodaji bondov pokaže dej-
pride v telo.	j stvo, da je pred nekaj tedni na
v_,, ...	. javnem «liodu za prodajo bon-
LNevarnost oKuzema na ni	......1
3U0 ti?ce
oKuzenja pa ni ,	, . . ,.,
tako velika, kakor se zdi, kajti ^ ^?r0<lal	M
človeška koža vsebuje gotovo^jdotarjev. ......
snov. ki enostavno in hitro u-1 1	aretacijo Krebsa je
mori bacile influenze. Največ-lbl! lz^an P° naselmskom ko-
Imisaigu E. G. Harrisonu potem, ko je odredbo potrdil ge-
ja nevarnost okuženja obstaja v nepravilno omiti posodi v re-
častiiikov, ki so baje namera-.stevraerjah, kajti bacili, ki o-vali odstraniti Mussolinija in! stanejo na skodelicah in ko-zopet izročiti popolno oblacrt zarr'lh Pnd°j° v ,lotlk z n?tl 1,1
Ameriške zračne trdnjave so v soboto na Salomonovih otokih bombardirale japonski konvoj, ki je vozil ojačenja na Guadalcanal. Mornariški department pravi, da je bil nek j parnik petkrat zadet.
Japonski Zero aeroplani so JCoŽna snov umori skušali pregnati ameriške zra-1 bacile influenze
kralju Viktorju Emanuclu.
Maršal Rodofo GrazianL pa se je izognil aretaciji.
V Milanu je bilo aretiranih več odličnih protifašistov in mnogo industrijalcev je bilo zaprtih v Cremoni.
čne trdnjave, >toda trije japon ski aeroplani so bili iz.*trelje-ni, zračne trdnjave pa niso bile resno poškodovane.
LETALIŠČE BLIZU TUNIZA ZAVZETO
Zavezniki se bijejo z osiški-
■bogata dedinja,
francoskih bojnih ladij, ki soj Ltoris Duke Cromwell, je prt I mi četami komaj 10 milj pred ostale od nekdaj ponosnosra tekli teden zopet podedovala J Tnni®om in pariški radio naz-francoskega vojnega brodovja. nadaljnih deset milijonov do-1 nanja, da je prestolica Tunizi-
larjev. Ta veseli dogode<k je, je že pod ognjem težkih topov praznovala s tem, da je fila v in da &e bije velika bitka blizu eneiga najboljših nočnih klu-
79 ton, in posadko 67 J hov v New Yorku, kjer je osta-more voziti 30 dni; la do .ranega jortra. Zajiitrek je p
Kot je sporočil radio v Al-žim, sta to podmornici Casablanca in Marsouin. Casablan-oa ima 137 mož ter Marsouin pa ima 974 ton. 51 mož posadke in more voziti nekaj manj kot 30 dni. Podmornica Tri«, ki je internirana v Barceloni, ima 597 ton in nje-nfi posadka je štela 35 častnikov in mornarjev, ki so bili internirani.
Vidhvska in berlinska radijski postaji naznanjata, ad je v Toulonu vse mirno, da pa velike oklopnice Dupleix. Algerie in Colbert še vedno gore.
Radio Vichv pravi, da leži poveljniška ladja oklopnica
Bizerte.
IPonočila iz zavezniškega glavnega stana tudi naznanja-menda tamkaj skuhal filmski; jo, da s oangleški padalci za-producer, Gabriel Pascal, ki se vzeli letališče blizu Tuniza^in je mudil v El Morocco klubu z da angleška prva armada z a-dvajset drugimi gosti, med ka-j merižklmi tanki previdno pro-terimi je bil tudi Erloh Maria' dira čez z minami posejano o-Remarque, ki je ?>pisal po zad- zemlje in navzlic močnim so-nji svetovni vojni knjgo, "Ali vražnim zračnim napadom. Quiet on the "Wester Front".] Zavezniki so že tndi zasedli Remarque je povabil milijo- Djedeido, "ki je važno železni-nartco, naj prisede k njihovi ško križšČe ter bodo najbrže mizi, nakar so z njo vred vsi prodrli do zaliva ter s tem pre-s kupa j primerno praznovali in sekali sovražno črto med Bi obhajali velik dogodek, ki je zerto in Tunizom. Djedeila se postavil Doris na čelo bogatink nahaja samo 12 milj zapadno vsega sveta.	od Tnniza.
Milijon družinam se izplačuje odškodnino za službujoče vojake
Philadelphia. — Vojni urad je prejšnji teden naznanil, da dosedaj izplačuje odškodnino milijon družinam, katere so odvisne od svojih družinskih članov, ki so bili vpoklicani v armado.
Miljonsko število je dopolnil s svojo aplikacijo prostak Goodloe Combs, ki je zaprosil za odškodovanje v prilog svoje žene in dveh otrok v Louisville, Kentucky. Po zakonu, kij določa izplačila posameznim družinam ali odvisnim članom vojakove družine, dobi Mrs.| Combsa $72. na mesec, $22. od te vsote pride iz plačilnega čeka prostaka Comlbs-a. Njegov ček znaša $54., torej mu ostane za njegove potrebščine 32 dolarjev.
tako najdejo pot v človekovo telo — to razjasni včasih nepojmljivo slučajnost enega samega zdravega člana v za in-fluenzo bolni družini — ako se posameznik pazi, da njegova usta ne pridejo v dotik z jedilno posodo bolnikov, ter da se ogSblje sape bolnikov, pa lahko ostane zdrav.
Zdravniki priporočajo, naj bi se posebno skrbelo za čisto pomivanje posode, ker na kozarcih in skodelicah ter jedil-
Vojna je spet prinesla na površje zanimanje za influenzo, ki je v zadnji vojni pomorila mnogo ljudi in razsajala tako- j nem orodjij ostanejo ne le ba-rekoč po vsem svetu. Zdravni-1 cili -influenize ampak tudi klice ki so že davno dognali, da in- J drugih za vratnih bolezni, ki sv fluenzo povzroča neke vrste ba- širijo najčešče zgolj zaradi no-cil, kateri povzroči bolezen a'ko ' čistoče in površnosti.
neralni pravdnik Biddle in sicer na podla-gi kršenja našel-niškili postav uvedenih v letih 1917 in 1924.
Ivrebs je prekršil te postave, ker se je po enkratni de-portacijl zopet povrnil nelegalno v Zdr. države. Bivši gesta-povski agent, ki je star 37 let in je bil rojen v Darmstadt n na Nemškem, je tudi smatra n za nezaupno osebo iz razloga, ker je bil gotovo dobo tekom zadnjih pet let v službi naci-jev. Krebs je tudi sam povedal, da je bil enkrat komunistični agent satno na videz, v resnici je izdajal tajne Gestapa OGPU. Vsekakor pa je bilo razvidno iz njegovih lastnih kontradiktnih izjav, da ga ruska vlada smatra za enega najvažnejših spijonov Gestapa.
Z BOJIŠČA NA JUGOZAPADNEM PACIFIKU
life i,
i ■
Ni vprašanje koliko boste dali, samo dajte po svoji moči.	„ _
Japonski paraik v plamenih na jugrozapadnem Pacifiku,
nanj vrgli bombe.
ko so zavezniški b m' niki
-GLAS NARODA" — New York
VST AN 0 VLJEN L. 1893
t*
GLAS NARODA
or m rawu)
99
Owned and Published by Slovenic Publishing Company, (A Corporation) Frrinlc Sakaer, President; Ignac Bode, Treaaorer; Joseph Lnpaha, Sec. Place of budne« at the corporation and addresses of above officers: 216 WEST 18th STREET, NEW YORK. N. X.
49 th Year
"Glss Naroda" la Issued every day except Saturdays, Sundays and Holidays.
Subscription Yearly $6.	Advertisement on Agreement,
Za celo leto velja list sa Ameriko ln Kanado $6.—; ca pol lata 98.— i XX Četrt leta |1.50.. — Za New York aa Mlo leto f7.—; sa pol leto Za Inoeemstvo sa celo leto $7.-; aa pol leto fSJiO.
"Glas Naroda" Izhaja vsaki dan lavwi« sobot , nedelj ln praznikov.
"GLAS NARODA", 216 WEST lfttb STREET, NEW YORK. N. t Telephone: CHelaee S—1142
Pravična kazen za narode osišca
Nam, iki se sroe knci, kadarkoli pomisliimo na strašno trpljenje v naii nekdanji doraovi-
VELIKA HALOGA SLOVENSKEGA NARODNEGA KONGRESA
in bombastične vojne napovedi Franciji? Zaibodljaj v hrlbet, govor. Na stotisooe Italijanov ni, in to mislimo dan in noč —j se je navduisenoeti izkricalo do nam je obupati, ko moramo to-i hripavosti, ko je MmssoMni po-likdkrat slišati, da nemški in sla! svoje fašiste zoper brez-j • italijanski narod sta "al rigfhit"! mo|6en narod. Navdušeno so samo Hitler in Mussolini da sta prepevali, se smejali in ginjeno po vragu. Celo med našim na- 'jokali, ko jim je Benito govoril rodom se pogosto čuje: 'Oh, saj
IIIIHIlUllUUUlIlllllllUlIllIllllHlllItlillli
JKKKY KO!'fUV$E& ln njegav erkester na ptoMah
Terezlnka Polka
Na planlncah—valSek Stv. JA 578 In DUQCJESNE UNIVERSITY TAMBUBICA — itv. M 671
Za Los. cenik ln cene ploK se obrnite na: JOHN MABSICH Inc. m West 4Žod Street, New York
ni res vso tako (hudo, to le časopisje tako piše," Da je še manj razumevanja o pravem položaju trpljenja po nesrečnih
ni daleč. Zato bo Italija gledala, kako bo najceneje izmuznila ven.
Al nogo je bilo pisanega o vel iker: i pomenu Slovenskega Narodnega Kongresa, ki bo zboroval v Clevelandu, O., 5. in (i. decembra.
V teli težkih, viharnih in strahotnih časih, skozi kartere gre naša rojastna dežela Slovenija, je ta kongres na vsak način potreben, ker samo mi ameriški Slovenci, oziroma Jugoslovani, moremo svobodno govoriti in povedati, kaj želimo doseči po sedanji vojni in nase stališče in zahteve predložiti onim, ki bodo začrtali meje nove Evrope in jo uredili.
Mirovna pogajanja nas ne smejo zalotiti nepripravljene, zavezniški svet mora vedeti, kaj pripada povojni Jugoslaviji po vsej božji in človešk iipraviici.
Pa to so povojne zadeve. Imamo pa tudi nekatere nevarnosti, ki nam že sedaj prete. Tako je za bodočo Jugoslavijo velika nesreča, ker je vojni tajnik Sttimson dovolil, da se v Ameriki vstanovi avstrijska legija, kateri bo stal na čelu Oton JIab.>burski in se bo borila na strani zaveznikov ne samo aa o-s -obojenje bivše Avstrije, temveč za obnovitev nove podonavske države, ki bi vljučevala isfte dežele, ki so nekdaj tvorile t'.aro, nazadnjaško in sedaj pokojno Avstro-Ogr^ko.
Na to nesrečno potezo vojnega tajnika je treba opozoriti Stimsona varnega in tudi državni department. To bo naloga Slovenskega narodnega kongresa, da to zadevo prinese na pravo mesto, da bo uradni Washington vedel, da po sedanji vojni ne sme »biti postavljena podonavska habsburška monarhija, ker je narodi, ki so bili po prvi svetovni vojni odcepljeni o J Avstro-Ogrske in so dobili svoje neodvisne države, več ne marajo.
Drmga velika nevarnost pa nam preti od strani zaveznikov, ker tako radi poslušajo grofa Sforao in venomer ffmi>ijo Italijo, da bi jo pridobili na svojo stran. V ijedeljo je zopet
Winston Churchill pozival italjanski narod, da se otrese Mus-soiLnija, torej naj v ta namen vprizori revolucijo, Mussolinija od.Jtavi in zopet izroči vso oblast kralju Viktorju Emanuelu. Bržkone je Anglija pripravljena za tak preobrat v Italiji nagraditi italjanski narod. Seveda bi bila ta nagrada na škodo Jugoslavije in še zlasti na škodo Slovenije.
Tudi o tem bo moral Kongres razpravljati in sestaviti resolucijo ter jo poslati na merodajna mesta.
Vse svoje delo bo moral Kongres izvesti z vidika ameri-; dh Slovencev v trdni volji, da pomagamo svojim bratom, ki prenašajo tajko strašno gorje in katerim preti nevarnost, da za vso svojo prelito kri ne bodo dobili plačila.
Nekajkrat je že bila povdarjena želja, oziroma zahteva ameriških Slovencev, da naj bo Slovenija zedinjena v demokratični, federativni Jugoslaviji. Take so tudi želje naših bratov in sester v domovini, zato bo tudi tako stališče Kongresa edino na mestu.
Ce ne bo Slovenija in sicer cela Slovenija vključena v federativni Jugoslaviji, tedaj bo slovenski narod zapisan smrti.
Paziti pa bo moral Kongres, da se ne bo izrekel glede sedanjega političnega položaja v Jugoslaviji. Vsi moramo biti edini, priznati ne smemo nobene posebne .stranke in se ji pri-ključiti. Naša edina želja je in naj bo: Zedinjena Slovenija v demokratični, federativni Jugoslaviji!
Zakaj smo opozorili na to T
Politični položaj v Jugoslaviji in se posebno v Sloveniji je tako zamotan in nejasen, da si o njem ne moremo napraviti nobene prave slike.
Proti Nemcem in Lahom se bore Četmiki generala Mahajlo-viča, v Sloveniji in po nekaterih krajih na Hrvaškem pa tako-imenovani partizani, hostarji in nekateri jih nazivljajo tudi komuniste, ki tvorijo Osvobodilno fronto. Cetmilki in partizani pa niso med seboj v nikaki zvezi.
Generalu Mihajloviču je bilo očitano, da se ibori samo za Srbijo in da zato samo gleda v London. Vemo pa, da ima Mi-hajlovič v svojih vrstah več slovenskih častnikov in navadnih vojakov, iz česar sledi, da se četniki bore za Jugoslavijo.
Slovenski partizani se bore proti Nemcem in Lahom kar na svojo pest, neodvisno od Mihajlovičevih četnikov in se pri tom ozirajo in zanašajo na Moskvo, zato jih nekateri nazivljajo komuniste. Komunist pa je tako v Sloveniji, kot v celi Jugoslaviji, vsakdo, ki se bori proti Nemcem in Lahom.
Kongres bo prav napravil, ako o tem ne razpravlja, kajti prav lahko pride zaradi tega tudi med nami do kakega razkola in kar je še hujše, do očitnega spora in do najmanj dveh strank in to v Času, ko se ne smemo ozirati na politično in ideološko mišljenje in naziranje, temveč moramo Imeti pred očmi samo misel, kako bomo svojim bratom onstran morja pomagali in jim po svojih močeh pripomogli do svobode, ki naj bo trajna.
Vse razprave in vsi sklepi na Kongresu naj bodo pod geslom: — ZEDINJENA SLOVENIJA V DEMOKRATIČNI, FEDERATIVNI JUGOSLAVIJI 1
deželah med Američani, je razumljiva. Da se razumevanja, narodov isto korenito lekcijo, v tem oziru čisti, naj nam bo kakor jja .je dala ona Etiopiji, v dokaz spis, ki je izšel v pitts-burškem "Sun-Telegrapli" in katerega avtor je člankar Mr. Henrv MoLomore. članek se glasi:
Naj prvo maščevanje.
''Vodje združenih narodov bi napravili veliko število izmed na? srečnih ,ako bi prišli na dan z odločno izgavo da pred-Ino se bo dalo kako ime pod mirovni dogovor, bodo dobili nasilni narodi zasluženo tepetž-ko. Občutek v teg deželi je — in jaz govorim, kot oseba, ki prepotuje v&eih 48 držav dokaj redno — da bodo naredili združeni narodi preveč lahek mir. Bojazen obstoji, da kadar bodo
imamo rni svojega. ' nasvet za moža, ki naj o moči italijanskih junakov. |prevzel poveljstvo, kadar "Zdaj kažejo znamenja dti'zdnaženi narodi dobe premoč bo Italija pri priliki skušala najm & očmdno, dla je oeišče na praviti mir. Tla so ji začela P0^ »avadol, je Jožef Stalin, postajati pievroea, Dan, ko ji j0n ™>j*ter položaja v takem bodo da Iti bombniki združenih	On je mož, ki ve bolje
kakor katerikoli drugi, kako napraviti položaj za drmgega
neznofcen. Pustimo njega da odda svoje brce predno dovolimo takim, kakor je H«xry
j zahteva, da se Italijane pošteno natepe, predno se jim kaj takega dovoli. Jaz .sem eden Lamed njih. Želim videti, da bombniki razsujejo njih mesta, da topovi iz ladij raabijejo vse kar morejo doteeči, da je njih oela dežela ponižana in osramočena. K vragu s trditvijo, da italijanski narod ni hotel te vojne, da so Italijani le žrtev nekaj njih voditeljev. To je laž. Ko bi bili Lahi vzdržali z prvotnimi uspehi, ikako bi oni danes javkali visoko na široko in udobno. Kako bi bili oni trdi, ne-države osuica naprosile za mir. upogljivi, zoperni in nizkotni! se bo postopalo i njimi kot s (O tem se je naš narod žalibog poštenimi članicami človeške že prepričal. — Op. prevajal-družžbe ,ter bodo deležne vse ca.) Ker jim je pa izpodlete-običajne vljudnosti mednarod- lo naj dobe. kar jim gre. Gone diplomacije.	! tovo dovolimo jim priti na nar
4 Je množica Američanov, ki i Wallace, priti deliti sladkosti
"Povprečni državljan v tej deželi ne mara, da se kaj takega pripeti. On hoče, da Italijani, Nemci Japonci, in vsi drugi človeški stvori, ki so se vdali o&išču, dobe popolno korenito tepežko. On hoče, da poskusijo koncentracijska taborišča z vsemi njih prijetnostmi. Hoče, da tavajo naokrog za grižljajem hrane. Hoče, da jih njih nasprotniki krepko stresajo, suvajo v obraz ter jim v splošnem dokažejo, da niso vi£ja in nepremagljiva bitja, amrpak ravno tako brez moči pod peto zmagovalca, kakor so bila ljudstva katera eo oni podjarmili, ko je tekla voda na njih mlin. .
'"Več ko enkrat sem cul zahtevo. da se Italijane korenito »premikasti. Ali se more to zameriti tem ljudem T Ali se spominjate Mussolinijeve mogočne
šo tram ako tako hočejo, toda dajmo jim prej Vbiti nekaj pameti v njih butice z strelom in plamenom. .
■"Isto vefta za Nemčijo. Lahko stavite vaš zadnji denar, da ko bo začela Nemčija otn ah ova-
rii »droge dobrote nevrednim lju dem.
se čuje zelo brezsičao — 'boste rekli. Gotovo da je 'brest«ivno. toda vi imate opraviti z brezsrčnimi ljudmi. Vi ne ukrotite divje zveri s tem, da jo povabite v «voj klub in ji daste denar za trošenje pri bari.
•'■'Coventry mora biti maefce-van. Ravno talko morajo biti Lidice, Ateaie Pear Harbor. Mi smo oprijemali Hiune po prvi svetovni vojni z rokavicami. To se ni obneslo. Ne dajmo jim miru na dam, ko isspregledajo. da so tepenL Tepimo jih, dokler ne iaprevidigo, da ni pametno se spravljati na dostojne, mir ljubeče ljudi! Skratka, ta čas jim popolnoma zbirno njih nesmiselne možgane 1"
Mi se tueti pridružujemo v načelu naziranju tega članka r-ja. Cimdalje več ogoreeinh ljudi bo prišlo do podobnih zaključkov. Ne -=amo Stalin, am pak tudi durgi bddo z veseljem
RAZGLEDNIH
Piše Anna P. Krasna
Pred slovenskim kongresom
. . . Nadaljevanje. Med nami se rado poudarja
jenje. Vadic temu se najdfejo med nami, kot med Srbi in Hrvati ljudje, ki menijo, tja smo Slovenci neka nadloga, ki ibi jo bilo treba odpraviti s tem, da bi
mnenje, da Slovenci v Amerik; Slovenci podali brača. To bi
ne bodemo mogli dajati našemu ljudstvu v domovini kakih definitivnih smernic glede oblike vlade, pod katero naj bi po tej vojni živeli in nekateri gredo celo tako daleč, da trdijo, da je vse naše prizadevanje glede združevanja našega naroda takorekoč, bob ob steno, kajti Slovenci ne moremo živeti gospodarsko brez bratov Hrvatov in Subov in radi tega je za nas najvažnejše to, da se najprej potrudimo za spravo južnih Slovanov, ter da nekako dožen emo kam kani jo naši ostali južni bratje preden *e Sploh kaj pičimo z združeva-vanjem našega ljudstva v političnem smislu.
To je, po domače povedano, izražanje podzavestnega hlapčevskega nagiba, ki so nam ga postila stoletja podrejenosti tuji gospodi in tujim vladarjem. Na žaloct se je ta nagib najbolj zasekal v one sloje našega naroda, ki je imel priliko priti do malo večje nao*brazfce, s katero je potem skušal služiti dvema gosrpodoma : nad oblast i, kateri smo bili podrejeni in pa, v manjšem pogledu, svojemu narodu. To naše ne ravno veselo narodno-duhovno stanje je znal mojstrsko opisati naš veliki Cankar, ki ni iskal snovi za svoja izražanja v plitkih plasteh zgolj materijalnih potreb, ampak je segal globoko v dušo naroda in njegovih voditeljev, ter delavcev za slovenstvo in to ne radi tega, da bi morda hotel podirati, kar so
ti, boste slišali več in več, kako J ^^ ^ ^
velika večina nemškega naroda ** bo.dein°	^
ni nikoli marala za nLizem. K ^T m	^ T^OTK™/ vragu s temi! Dajte jim po, f^™*™
%°n{ df*j ^ t^j^rrr^' drugi gradili pač pa mto, da potrjena z dejstvom, da "je Ru-
Mzozeirtsku Pol^stei, Norveški,'____je pokazal sliko, kakršna je v - - - -_._-.i_ ,----
resnici bila.
nas rešilo ponemčenja in po-italjančenja, a pozabiti pa bi morali, da smo kedaj bili narod slovenski.
Vzroki za ta na zi ran j a niso po manjkanje naših duhovni!) sil ali kulturnih vrednot, ampak pomanjkanje obširnega teritorija, kjer bi imeli toliko "le-bensraum", da -bi bili gospodarsko neodvisni/ Samo tako bi nekaj šteli, talko pa naše be-raštvo in domovina kajžerjev nima bodočnosti in pravice, ker pravica po nazorih in razumevanju teh ljudi, je le slaba kopija fašističnega in nacističnega pojmovanja pravice do narodnega obstanka. Ti ljudje vidijo Itorej, kot edino oviro u-druženja jugoslovanskih narodov, jezik Slovencev.
Temu bolnemu naziranju nasproti pa stoji jasna in določna izjava sovjetskega premierja, Jožefa Stalina, katero je podal ob priliki 25-letnice ruske revolucije m ki se delno glasi: — "Odprava rasne superijorno-sti (nadvrednosti) enakopravnosti narodov in integriteta njih teritorija, osvobojenje zasužnjenih narodov in povrnjenje njih samovladanja in pravic slednjega naroda, da si uredi svoje zadeve po svoji volji; dalje ekonomska pomoč narodom, ki so bili najbolj prizadeti vsled vojne, da se jim pomaga do gospodarskega okrevanja, ter se jim vrne demokratske svdboščine in se o}>euem d«x-<'-la uniči Hitlerjanrfki režim." Iskrenost Stalinove izjave je
GUSji in vsem drugim! Da^f^*	*
poleteti z bombniki tik
njih streho in vrzite na nje vse!JTh- T8*™* vtHk razun konpasa! Rabite jih,|mmra;>Tn0' d& ^ ** VecJl! po^MKe jih, stradajte jih in rf>i {
te jih na tla. Za vsako mesto, I	Coraopolis. iP!a.
katerega so oni požirali, požgi-!
te eno njihovih! Naj njih ma-'	~
t ere in očetje izvedo za vse grozote totalne vojne. Spoščajte jmmflete z naccnanilom: Dobro, vi ste imeli srvoj čas igre,
S
ima
) GLASUJTE V " C L A 5 NAROPA
nimiiiiinrB
MltlllilHlll^
Najbolj« prijatelj
v nesreči vam je:

w>
SLOVENSKA NARODNA] PODPORNA JEDNOTA
BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA
Sprejema možke in ženske v letih od ! 6. do 50, in otroke do ! 6. leta starosti.
ČLANSTVO: 60,000
PBEMOŽENJE; $ 10,000,000.00
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan:
2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111.
NAZNANILO UČENCEM IN UČENKAM SLOV. SOLE.
Ker se je precej učemoev in irčenk, kakor tudi starišev izrazilo, da bi bilo boljše, ako bi imeli slovensko šolo ob sobotah dopoldne namesto popoldne, kot doedaj, se je skrenilo,! da bo, zaleeoiši s prihodnjo soboto 5. decembra, glovenska nra dopoldne ob 10. uri. Na ta nareki se ne bodo le otroci bolj z zbranimi mislimi očiM, ampak bodo tako tudi imeli os popoldan prost za katko svojo posebno zabavo, ki bi si jo na soboto morda radi privoščili.
Apeliramo na stariše, da pošljejo otroke zdaj gotovo vsako soboto. &er je to važno Tadi priredbe 20. decembra, Morajp se naučiti peti in nekoliko nastopa. da bo lilo vse prav izjpOd rok.
Do gotove meje stojimo še danes pred istim problemom, kajti naš "Hlapec Jernej", ki je v svojem gnjevu in upornosti ter protesta napram krivici zapalil zgradijo, v kateri je videl vfteleŠeno vs® težko krivico, ki se ma je odmerjala v življenju, je tudi sam planil v plamene in v njili poginil. Zakaj? Zato, ker drugega izhoda v tedanjih razmerah za Slovence ni bilo — ptara Avstrija je bila neomejen gospodar, našega naroda in vsi vemo, da je dajala prednost nemštvu in i-talijanstvu v naših lasltnih mejah, obenem pa pridno zatirala vsako idejo in gibanje za narodno osvobojenje in združenje z ostalimi Jugoslovani.
Danes smo v tem oziru, kot narod, toliko na boljšem, da u-poštevajo zavezniki, kot svoj cilj povojne preured!be politične, gospodarske, kullturne in narodnostne pravice vseh narodov. V program teh ciljev spada tudi naše narodno svobo-
&ija že odpiito izjavila, da priznava Slovence kot narod in podpira njihove -težnje za udru-ženje vseh Slovencev v domovini.
To je poleg Atlantske izjave največja .moralna pobuda, ki jo moremo dobiti, kot Slovenci. potom katere nam je o-mogočeno narodno življenje — ali smo dovolj razumni in ča.-u dorasli, da se zavemo, da se moramo poslužiti teh prilik i Braz dvorna ni nihče med nami, ki se briga za našo stvar, tako naiven, da bi zdaj čakal, da bi prišli in nam dali znamenje za organiziranje bodisi AmerSkanci, Angleži ali pa Rusi, ker "to je izključno naša naloga, katera bo postavila na preizkušnjo naše sposobnosti in našo zavest v tem pogledu.
. . . Dalje jutri.
TRGANJE IN BOLEČINE MIŠICAH?
Hitro pomoč dobite s P*fa-EspeO«r.
Hitro paami dobite s Pate-Ecpeller-iu, čudovitim hm Titom, ki C* rabijo tisoči. N*d lt mil janov prodanih steklenic je ajetara dobrodelnosti. Zahtevajte Pain - Expeller s Stikom na ik&tijici.	*
PAIN-EXPELLER

Otroci, iki imajo nastopiti s i1 posameznimi deklamacijami, pesmimi, itd., naj se skušajo po priliki naročiti, kar jim je dodeljeno.
Sioer se radi udeležbe otrok nimamo poseftxno pritoževati, |i, vendar je sedaj potrebno, da , i( pridejo vsako soboto vsi oni , i< otroci, ki bodo imeli kaj na- {>, stopa na ocfrn. Tudi je važno,' i \ da se prince petja, ker petje je i \
ve.
bodo pridni, ne bo Miklavž nič i 'i prinesel, čeprav je že vzel ne-j< * kaj naročil v ta namen. Poleg < 'i1 tega je važno, da pokažejo v I svoji prvi predstavi, da so vred ni nasledniki našega slovenskega življa, ki kaj rad prireja in poeeča igre in predstave domačega kalibra in talenta.
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf Ali Nations
(V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo $2
V
n>
t
00
\{) {i
pač najlepši del vsake predsta- ■ < »i)^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 stranišči 1 > U> povejte jim, da ako ne ff K^pu „ ^ v	jeritn. ponekod p,, J. |
tndi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi ^
<»(l 0Kr
Ta knjiga je nekaj posebnega aa one, ki se sani maj o aa| >| i knhanje in m hočejo v njem čimbolj lzvežbati in »i izpopolniti	J (i
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 Wert 18th Strwt	New York, H. T,

-GLAS NAHODA** — New York
TUESDAY, DECEMBER 1, 1942
USTANOVLJEN L WW
GOVOR Dr. MIHA KREKA,
PODPREDSEDNIKA JtJGO SLOVANSKE VLADE.
(JKX) I>r. Miha Krek je ne- na in naperjena edino le proti »lavno govoril na londonskem Okupatorjem, Neracm in Itali-radiu o splošnem položaju in janptn.
navedel najvažnejše točke na-! y tej nori fazi ^^
fa	.	dilne borbe ne*me biti nobene
\ z^ .vwgovarapo ^^^ niti v pogledu na, vdarja dr. Krdk, da je letna ^	m v lcdu ^
kainpanja v b^vu z^klju.oena Kt ^aterilh	posli^^
m da Nen*n m lt.hjanij^;^^ da korieWlo ^^^o v
svečano	enih	skupnem boju jugoslovanska
Ijenrh ciljev mso dosegli. Pn-|nar^ ln ^ dr^gih zaveznikov. Jasnost v načelih in ciljih odločnost v izvrševanju, disciplina in virtrajncust, a vse to navdahnjenic z brezmejno lju-
ZGLED DELOVANJA NA DOMAČI FRONTI.
Stotine občin v Združenih drža vpili dokazuje, kakšne uspehe zamore demokracija s svobodno priqpevanimi in vojnemu na času p rimernimi žrtvami, v
dekkiih m tovarniških strojev. V«a občina se je združila za nabiranje kovinskih in gumijevih odpadLkov. Jeckleniih odpadkov r.o nabrali «a več kot 135 funtom
ROBIDI LISTI KOT ČAJ. svojo armado v zimskem času, Nemške oblasti naKorošfeeJ1 pa tiste mil^aqe na ruski so zaukaaale, da morajo šolski ^onti. Lanska ostra zima je
otroci in tudi ostali prebivalci V?™*^ ogromne izgube* ki ki diugače niso zaposleni, na- J* ^ salm pn®navaQo. j bi rat i robidne liete, ki jih upo- Ka?nvo pečejo, ee pa taidx vMefito je storilo mnogo t udi; rablja armada kot nadomestek g1*6*^& vedo ^ fianw cHtju, da porazi Hitlerjev pos-! za dnige naLoge na domači froc za čaj. Tudi to ni nikak nov) "/nailstvem veleomi.' kus, ki koče s silo uvesti na ti, kakor na primer podpisova-' izum. pač pa so ga poznali že
v AMERIKO
nenielki
fVetu red sužnjev.
nje Vojnih bond ov ustanovitev v prvi svetovni vojni. Povsem,
NA VSAKIH 50 m STRAŽA.
Tipičen primer je malo pre-! domačih vrtov za dodatne r% se vi<Ji. da so Nemci s sirovina-j Diplomatski potnik, rijfciko nxestece Norfolk, na žit-' zor v o živeža, izdelavo obk?ke mi pri kraju. To je bilo tudi pred nekaj dnevi nih poljanah Nebrajske. Člani skrfb za otaoke in nabiranje ma-'. Teta 1918 in posledice niso ia-ma pripoveduje, da je te cibeine so se združili za vsa sti in maščob, volenih odpad-j ostale. .
prav >j a jo se na prezunovanje in preurejujejo svojo organizacijo — Hitler je odputil generala von Bocka. a McLssotmija {»occva! na razgovor. Tudi na zavAznišiki shrani >0 pripravljajo važne stvari — o tem priča pi jsot-nost generala Smu-thsa in
govori Rde-na. Ohunehilla. Mo lotova in Roosevelta. Izja-ve zav(«zriiških prvakov, da imajo zdaj v rokah zadostna sredstva za «mago, niso slučajnosti in propaganda, temveč izraz dejanskega prepričala, »da se je potek vojne začel obračati na našo -tram. Dr. Krofe je nadaljeval:
*'Ker vstopamo v novo fazo c«=vobodiflne vojn*1, vam bom ponovil v glavnih črtah najvažnejše točke našega programa. ki so bile deloma že meseca aprila t 1. objavljene na radiu in v ^»katerih mojih poanejčSh trovorih. Naš program je naslednji : :	1
'1. Mi Slovenci stojimo na sta lišeu, da Jugoslavija v stvarnem in pravnem pogledu ni prenehala obstojati. Naše zakonito obla>it predstavljata kralj in jugoslovanska vlada. Mi se borimo za Jugoslavijo z vsemi svojimi silami in sredstvi. .
V«i Slovenci in vse slovensko ozemlje se mora zodiniti v narodno očiščeno in v promenem, gospodarskem in geograskean oziru nam v korist zaokroženo Slovenijo, ki je sestavni del .Twgoelavije in s srtewkim in hrvaškim ozemljem tvori nedeljivo državno in politično celoto.
3.	Jugoslavija, v kateri so Srbi, Hrvati in Slovenci povezani v skupno narodno državo, mora biti preurejena po načeTfih najbolj naprednih demokracij in popolne socialne pravice, ki ostane osnovni temelj našega notranjega življenja. Svobodni narod, ki bo edini imel pravico da Jugoslaviji narekuje prvo notranjo ureditev, bo svobod no izvršil tudi eventualno preureditev, v soglasju z vsemi se-tavnimi deli države.
4.	Kakor sta kralj in vlada naša od ima zakonita oblast, tako je jugoslovanska vojska naša edina zakonita vojna site-Ona združuje vso narodovo silo v boju za dosego vseh narodnih in U^ržavnih ciljev. Vse slovenske osvobodilne organizacije se morajo strni/ti in se podvreči zakonitemu vrhovnemu vodstva jugoslovanske vojske, vojnemu ministra in zastopnika vlade v domovini, generala Draži Mihajloviou.
5.	Vsi pokreti, ki bi oddvo-jili slovenski narod od Jugoslavije so iadajniški. .
6.	Najdragocenejše žrve, tudi življenje, dom in imetje, je tjreba položiti na oltar domovine, kadarkoli to od na« zahtevajo na<§ kraltj. vlada, z drugimi besedami vrhovno poveljstvo nase vojske. Izločiti mora-roo vse bratomorne boje, da bo vsa udarna sila nart*3a adraže-
beznijo do dbmovine, nam bodo v^ak mesec, vsak teden, vsak dan. bolj potrebni, ko se čedalje bolj pribliizajemo usodni
občinska dela v prid vojnemu kav in cunj naporu.	j	g^j^r da.^e podpore (
Trgovci in dijaki so tsli ven In nasvete rodbinam, katerih' iz mesta in so poželi žito, da možje #e nahajajo v voj-aišiki odpomorejo pomanjkanju po- službi.
ki je prispel iz Ri-
.....od Trsta
t dalje opazil na vsakih 50 m že-jlezmiske proge stražo. Njegov i vlak je -spremi jela skupina 30 Vojalkov, vse do hrvaške meje.
1 jedelskih delavcev. Tudi hiš-1
V NorfoUku ni velikih oro-
ZOPET SO NA VRSTI KOPRIVE.
V prvi sveovni vojni se je po-'Na različnih mestih v Sloveni-kojna Avstrija proslavila z uni ji je ob progi opazil utrjena formami, ki so jih napravljali gnezda strojnic. Straže je opa-
deM Srbije.
ne gospodinje bo prostovoljno1, v	T^T	'iz kopriv, ker ni bilo drugih zil tudi po vsem -------
odšle na delo na farmah. ' \mmm ^Uecje od tam-do veli-j tekstilij na razpolago. Sedaj Na srbskem delu proge je bilo Mestna srednja šok nodi'kih	središč nase- ^^^ ^ štajerske in Go- v vsakem vagonu ,po 20 nem
.......-	. . stroko^i poduk za naloge, ki	T<>da u^ove tr^-j ronjskej (]a ^ ^	š]dh vojakov..
dolžnosti, da S svojimi lastnimi^ io vojna prin^a s seboj.-vme m livarne delajo s poJno vedaIK)j da	atrofi na(bi.j---
sUami zopet dvignemo naso Ugtelki treovin co ^Wnili P?ro m	P^bivalstV0 rajo koprive in jih oddajajo IZVEDBA LAŠKE ZAKONO
kljub tenm vrei svojo vojno vojaškim oblastem. Kopnvel DAJE V SLOVENIJI.
ponušeno in zasn/mjeno domovino.
(To l>odi naša slovenska pri se-jra. — Živeli!" •
za skupne dobave, da prihranijo bencin in delo.
Ustanovili so skupno zalogo vseh nadomestnih delov polje-l
j 31:o — radi svoje prostovoljne in svobodne kooperacije.
(OWI.)
nabirajo tudi na Madžarskem, j Na področju Slovenije so La-Nemci imajo v teh mesecih ve- hi uvedli la*sko zakonodajo, like «krbi, kako bodo oblekli Ukinili so vse prejšnje zakone.
KUPUJTE UNITED STATES WAR 8AVTNC.8 BONPS In STAMPS
Ta ukrep je Izzval med jM-dbi-valstvam mnogo negodovanja, ker je povzročil celo vrsto zmes njav, ki jih ni mogoče urediti z enim samim podpisom.
Rojake prosimo, ko pošljejo z& naročnino, da se poslužujejo —
UNITED STATES
oziroma CANADIAN POSTAL MONEY OBDSB,
ako je vam le priročno
/
Možje iz jekla
Naši možje jeklenosti v oboroženi sili bodo prebili svojo pot do popolne zmage.
Njihovo jeklenost podpira vera v same sebe, v njihove poveljnike in ljudi na domači fronti.
1
t'
Naloga naroda doma pa je podpreti JEKLENOST naših mož v bojni črti z vsakim kosom KOVINE, ki jo jim moremo dati v njihove roke
v obliki aeroplanov, tankov, ladij, topov, muni-cije in vsakega drugega potrebnega vojnega materjala.	|	/HISfi
kupujte vojne bonde
INTERNATIONAL BUSINESS MACHINES CORPORATION
Geslo Zakl&dniskega Departmenta je: "VSAKDO NAJ PRESEŽE 10% DO NOVEGA LETA'
-1mm
—=
•T.CAS NARODA* —New Twk
TCTESDAY, DECEMBER 1, 1942
V8TANOVUEN U18S3
Islandski ribic
ROMAN — Spisal PIERRE 1X>TL
Napori Otona Habsburškega
(Nadaljeval) je.)
Razglas o vojaškem komiteju nadvojvode Otona Habebnrga očividno prišteva Avstrijcem. Čehe, Madžare, J ugoslovane in še druge narode. Ceni namreč, tla se naihaja v Združenih dr-
i .......mu ii n mm .....xjum 1 Q-h—mt ^^•^■T.n.^.Ma,	žarah 10 milijonov Amerikan-
eev, ki so potomci avstrijskih
I roti Marjetici so bili vsi zek> ljubeznivi in pozorni —'predhodnikov. . stoli so si v ča=*f da jih je obiskala lepa goepodiična. Po be-1 J	Avstriji, kakršna je
lih. cisto novih lesenih stopnicah so jo peljali v zgornjo so»bo,!bllil ustanovne na po zadnji ave ki • bila najlepša v stanovanju. Marjetica je vedela, kaj jihi^vjii vojni po odcepljenju na-U napotilo do tega, ua bo pri zidala to sobo. Bilo je to takrat, |Hledm*klh držav, je biloleb ko ta našla oče Gaos in njegov bratranec zaputšoeno ladjo milijonov ljudi. pieMvu **La MancheM. Tako ji je pripoveloval namreč Jail ^ tisti veče. na svatbi
I.
Ako je res, da Ameriki nahaja 10 mili-ijonov Ameriikancev avstrijske^
.ia. Xjkjer v tem starem ozemlju Habsburžani nimajo zaslom be v ljudstu. Podpirajo jih izključno le preostanki zastarale tVvdalne mental i tete.
Da poskuša nadvojvoda in katerakoli druga politična skupi na izkoristiti v čim večjem obsegtu sedanji položaj, katerega je ustvarila vojna, to je tež-£o preprečiti. Oton si je zgradil le pottebne socialne in politične zveze za tako priložnost. Priljuden je in v marsikaterem oz i ru človek moderm-ga (mišljenja. dobro 'vzgojen in ima ma-
Ta sobica je bila čedna in prijazna v svoji čisto nori beloti. izv<va- I*>tom eo Šteti vsi iter izredno močne, ^k-znevo-
*	...	. .	_	iT-c+l-IlO " t.n	%n TUvlitl.mA TA A TlO/lfir.
atrijskega, delavskega komite-, ja. Ta zdaj protestira pri State departmental zaradi naklonjenosti, katero se iakazuje nad-' vojvodi. Oni so bili odklonili vstop v * 'nacionalni commdt-t eoM zaradi njegovega izrazito monarh ističnega značaja. State department pa se je bil pogajal z nacionalnim komitejem.
Tudi Avstrijci saini nočejo na zaj pod Habsburško streho, t
Pismo, naslovljeno uredniku 4'New York Times."
"(Poslanica z iskrenimi cilji miru in pravice je bila ravnokar oznanjena EvropL
t" Avstrijci, ki so .se dolga leta pred sedanjo vojno žilavo in hraforo branili mračnih načrtov
T
-vali -o tu dve po uiestno narejeni postelji, pogrnjeni z rož-|lK>toll1icl "cesarske Avstrije, ur-trnu (pregrinjali v gredi je bila velika miza. Skozi okno je'Ako takšne trdile ne bi bile lo videti tja čez Paliiupol in na morje, kjer so stale vsidrane^ako;i uradno ovrzene, bodo ne-
ki je politično zelo nadar-j Hitlerja in njegov rh tolovajev,
jena . Toda
taki obfziri osebnega
u4and>ke barčioe.
izogrbno vzbudile med srednje značaja ne morejo prikriti dej-
Rada bi bila vedela, kje spi Jan, pa ni upala vprašati;!evropskimi narodi kar najvec-
i»tovo, ko je bil še otrok, je spal spodaj na kateri izmed tistih!^ zmešnjavo nn nezaupanje,
ravno tako kakor je Darlanova afera povzročila zmešnjavo med Francozi. .
-tannskih postelj. Toda .sedaj je morda ležal tu na teh ibelih blazinah. Kako si je želela poznati vse podrolhnosti njegovega življenja, pned vsem bi bila rada vedela, kako pireživi te dolige 7.imeke večere.
Vztcepetala je, ko se je začni spodaj na stopnicah trd \orak. Ne, to ni bil Jan. toda podoben mu je bil vkljuib sto-lini že helim la^m, iimel je skoro isto visoko, ravno postavo 'c.ikor <n: oče Gaos ^e je vrnil z lova. .
Pozdravil jo je, in ko je izved<4. kaj jo je privedlo k nje-n, ji je podpisal pobotnico. To je trajalo precej dolgo, za-ij njegova roka ni bila več prav gotova, kakor je zatrjeval teh sto frankov pa ni vzel kot »celotni končni delež od pro-an • barke, temveč ramo kot naplačilo. Govorila da bosta -«■ o tem z gospodom Mlevelom. In Marjetica, kateri je bil i ar malo mar, se je komaj vidno nasmejala; dobro torej, to ni bilo končano. Zdelo =e ji je že prej, da bo tako. Sicer a ji je bilo ljubo, do so b:le med očetoma še kupcijske zvece.
Skoro izgovarjali so se zaradi Janove odsotnosti, kakor <1; I i se jim zdelo spodobne^, da jo sprejme cela družina pri 'O n m obisku. Oče kot star pomorščak je v svoji bistro-i lniHkSti morda celo uganil, da ni njegov sin tej leipi mladenki
< indiferenten, zakaj zopet in zopet je začel govoriti o njem. - -	nad_oiv<vla
"To jo res čudno." pcravljal, "sicer ne ostaja nikdar 'onoe ** P*™04-11 ™<*vo^oda a , - T . , i - -i -	jsam — o odpiranju druffe fron-
i »Irr. pozno zunaj. Sel je v LasruTvv, da nakupi ko^ar za mor-
-ke rake. Kakor veste, gospodična, je to naš veliki lov, s ka-
it rim se ukvarjamo po zimi."
Bila je raztresena, in podaljšala je ®voj obisk ne pumerno «!< 1 iro, dasi se je zavedala, da je to pireveč. ' Ali srce &e ji je »tipkalo pri mi«li, da pa ne bo videla. .
Pameten človek, kakor-en je on! Kaj more neki početi? v ilni ni, gotovo ne; tega se pri njem ni treba bati. Ne f '•■ni, ravno ^časih, ob nedeljah, s •svojimi tovariši . . . Saj 'o, gospodična, mornarji ... E. moj Botg, kadar je človek • •nI. zakaj bi si vse odrekal? Toda pri njem je to res nekaj var ednega, zakaj lahko rečem, da je t>ameten človek."
Medtem se je zabela delati noč. Žeriske so zganile ure-m ublcke ter nehale z delom. Otroci in mala rejenka. ki «o i il'-li po klopeh, so se začMi stiskati dlrrag k dru-gemai. ker jih f kilo stiah temne večerne ure. PogledovaK so Marjetico, kakor bi se hoteli vprašati:
^-tva, da se Habsburška dinasti-
bodo zdaj pripnjščend kot posebna edinica, kot avstrijski bataljon, v vojsko Združenih d:»žav. Leta 1921 je bil cesar
ja ni nikflar hotela odpovedati Karol Avstrijski brez vsakega svojim praicam "božjega izvo-J-vzroka, iz^znan na samotni otok
Razveselite
za Božič
svojega prijatelja
Pošljite nam $2.— in mi mu bomo v Vašem imenu pismeno voščili božične praznike, poleg tega mu bomo pošiljali tudi štiri mesece "Glas Naroda.'*
U ver j eni bodite, da bo Vašega voščila in božičnega daru resnično vesel.
Uporabite ta naročilni listek
I -GIASNARODA"
I 21G West 18th St., New York
Pokret vojaškega značaja.
Sate Department trdi, da ni v nikakšni zveai s tetn ukrepom ki izhaja iz vojnega de-paitmenta. Vojni department pa trdi, da je ta ukrep popolnoma vojaškega značaja in da nima nobenega vpliva na politične zadeve. Toda golo zani-karanje političnih zapostavlja-jev ne zadtostuje, da se jih odpravi. Prisrtaši nadvojvode trde, da so dobili blagoslov od Sato Tlopartmenta, oziroma vsaj blagoslov nekaterih osebnosti tega departmenta. IKazmiišljuje se tudi — te go-povzročil riadvo odpiranju druge te na Balkanu. A ves Balkan je odvisen od vprašanja bodoče organizacije v tem delu sveta Thidi podzemeljsko gibanje v Italiji se sthio zanima za £o vprašanje. Vsak zaveznik, ki
ra." Mislim, da bodo najmanj Amerikanci pripravljeni zopet obnoviti po svoji zgodovinski tradiciji, osvojevalno in imrpe-
Madeiro,, kjer je tudi umrl.
"Njeirov najstarejši sin Otoni je nadfelieval bon4>o za vladarsko pravico v Avstriji. Onrani-
rnoli-stično.dinastijo v središčni»ziral je gvoie ljudstvo v "Free točki Evrope. .	Austrian Movement" in je bil
Vsako posamezno dejanje 7xln_i idbran za predsednika vo-ima danes svoj mednarodni po-
"Zakaj še neki ne oddide?'*
In na ognjiišču je začel plamen rdeče žareti sredi tega tem uega mralka, ki je legal po eobi
"Ostanite pri nas na večerji, gospodična Marjetica."
Oh ne! Tega n: moi-la! Kri ji je šinila v obraz, ko se .le domislila, kako dolgo se ;e (zamudila. Vstala je, ter se po-
Trftwni odmev. Nemogoče je ločiti vojaislce nsoehe od političnih usmehov. Zgodb vinski tek! dogodkov na ni moeoce obrniti nazaj. Kar storimo dane«. TrstvaTja problem za jutri.
Nadvojvoda Oton in delavci ▼ boju za premoč v Avstrijski legiji.
Izpod peresa Victor ttiesela prinaša 4'New York Post" naslednji članek:
Utonem smo zvedeli, da so tukajšnji avstrijski monarh isti č-ni in delavski krogi v hudem ^poru glede nadvlade nad av
laškega komiteja za osvoboditev Avstrije, i	Ozo^nin.**
I
Pošljite za na naslov: -
meseca (cev) "Glas Naroda" J
Domača fronta
Pregled avtomobilskih pla-ščev. — ttaie 1. decembra 1942 se oficiebio začne obvezno pre-gledo\anje avtomobilskih phi-
Moje ime je: —T------
Moj naslov:-----
j Tukaj priložim M. O. za
Pričnite .pošiljati dre
Ki I Za 4 mesece $2.— j Za pol leta $3.— H • Za celo leto $6.—
I............
soev,
prvt^ga pregleda plaščev do 31. januarja 1943, bi mogel izgubiti p; avico do fvojega deleža ben-
ganizira
podporo evenbuelne invazije v
si ga sploh moremo zamisliti,	,
Ixxli-i v sled njegovegka demo-1 \ ozadju tega spora je osem kratičnega ali na! ednostnega letm Wj njed nadvojvodo Oto-n h-a!m n ki hi ga mogli najti nom Hal~bursk,m. pretenden-
tom, ter izgnaimni social-demo-
___I To znači, da bodo od tega dneva pa do preklica morali Rationing Board, ter ga mora-vsi posestniki bencinskih na- te mietl vedno v svojem vozu. kaznic A, B. in C, periodično Vsakokrat, kadar pregleda pla.
dati pregledati svo^e plašče, ^»zabeleži nadzornik dan pre- čina in do nabave plaščev. Kdor tc-^a ne bo storil, bo nio^	^t^^ilo prevoženih milj,- AH je treba plačati sa pre-
strijsko legijo,"katero zdaj orlU -^ti pravico do delitve -riijo štev^o vseh pWKe. gled plaičev? - Po predoisih Vojni department v| bencina in plasecv. .	, ln< posebno, kaj je uimest.
naziranja
na tem ozemlju, počenši pri jia-c.ionalno-<lenvokratičnili elemen tih v Italiji in do generala Miha jloviča. do hrvaških gueril-cev <lo <lemokrat:čnih sil na Madžarskem in v Rumuniji, do demokratičnih in nacionalnih sil na Poljskem ter vsi Cehi, kakor tudi vse Angležem, Ame-rikancem in demokraciji naklo njene sile v Avstriji sami, vsem tem jo avst1. o-ogrska monarhija1 „ in njen pretendent najhujši so-viažnik. .
b:ati in delavskimi organizacijami. katere je pregnal 1 1934 pokojni kancelar Dollfuss. Ko je 19. novembra sekretar Stim-son objavil načrt za ustanovitev legije, je Oton sklical v o- plaščev. .
ianki komite za osvoboditev Av' Kolikokrat je treba dati prekrije "v cilju" da začne na- gledati plašče? — Hedbo. Nod-birati moštva novega bataljo- zonrik, ki je pregledal vaee pla-
■ncina ui piaaoev. .	t *---------- —J •> ---- w
Kdo mora dati pregledati no l<xriil V^ Plavila niso po-svoje plašče. — Vsi posestniki	nadzornik le podpiše
nakaznic A, B. in C, za razda- fonnrnlar, ako pa so popravila,
Ijo morajo dati pregledati pla- P"T>oroci m foraralara ne šče svojih avtomobilov.	podpiše, predno niso navedena
Začetek pregledovanja pla. popravila izvedena ščev. — Pregledovanje plaščev ^ Je pregled plasoev obve-e začne s 1. decembrom 1942. zcn? ~ T)a- KdoT w hl
Dva meseca pcizneje 31. januar-____
ja 1943, mora biti vsak avtoano-	_
bilist gotov s prvim pregledom
ima nadzornik pravico, zaračunati do 25 oefftov za pregled 4 plaščev na kolesih in. enega, ki je v rezervi. Ako je treba vzeti plašče s koJes. radi bolj na-taričnega jpregleda, more nadzornik zaračunati tudi 50 centov za vsak plašč.
(OWI)
ulovila.
Vstal je tudi Jarov at o, dia jo spremi košček pota, tja do one fK-nmdjene gldbine, kjer stoje ob poti temna drevesa.
Ko ,<ta tako stopala dtug ofe drugem, se ji je vzbudilo spo->t< \ an je in neka ljubezen do tega starčka- /Prihajali so ji hipi. da bi govorila ž njim kakor z očetom. Ali besede so ji obtičale v grlu in rekla n;. ničesar.
Šla -ta v hladnem večernem vetru, ki je ditšal po maiju, j »o goli planjavi, in od časa do časa sta prišla mimo temnih, rbežni!i koč, ki so bile že zaprte Pad temi nizkimi strehami so stanovali revni ribiči K/dičjem in skalami.
Kako je bil daleč ta Pors Even, in kaiko se je bila zakasnila!
Srečevala sta tu pa tam ljudi iz Paimpola aid Loguivyja, vselej, kadar je videla od daleč njhove nerazločne postave, je mislila na Jana. Toda njega bi moraia spoznati od daleč, i n razočaranje je prišlo hitro. Noge so se ji zapletale v dolge i.iorske lišaje, ki so se vlekli po tkh. razimiiseni kakor lasje.
Ko eta prišla do križa Ploriezocbn, je pozdravila starSka ter ga prosila, naj se vrne. Bilo je že videti paimpolske luči, zdaj se ji ni bilo treba več bati.
Za dane« je bilo torej končano — in kdo ve, kdaj bo zopet videla Jana	-
Lahko bi doJbila kako pretvezo, da bi šla zopet v iFors liven, toda ta obisk bi potem gotovo napravil slab vtis. Ohra n i t i je morala svoj pogum in svoj ponos. Ko bi le bil Silvester njen mladi zaupnik, še tu! Morda bi ga poslala k Janu, dia iga pripravi do besede. Toda odšel je, in kdo ve za kodiko let T
Oženil da bi se T" je rekel zvečer Jan svojim sta rišem.
E, moj Bog, čemu neki t Ali bom morda še kje tako srečen kot pri va> f Skrbi nimam, sitnosti nimam z nikomur, in topla ve rja me čaka vsak večer, kadar 6e vrnem z morja. O, saj dobro vem: mislite pač na to, ki je bila danes tu. Toda najprej ni i ne gre nič kaj v glavo, da bi maralo tako bogato dekle ra reveža, koknšni smo mi. n potean. niti te, niti katere (hnige. ne, ,premislil «=em vse dobro. 1 Ne oženim se, vedite!"
na.
Nadvojvodo ki je budi na Čelu "svobodnega avstrijskega -pokreta" napada avstrijski de-
Bazven tega pa so tudi vsi	k<ITn^e
podtalni pokreti. ki delu.iejo	Jolrus Beut-ch, ^ bi^si
Nemčiji, smražm habsburške-5^sooiaW^nokraU-ni mu cesarstvu. Igranje z njim '^tri;ske rrpuhlike. I je voda na Hitlerjev mlin in
njegov novi red, katerega propagandni organi bodo to izvrst no uporabili in pokazali nacio-nal-socializem v luči kolikor toMko napredne sile.
Nočem trditi, da bi kateri
Pot je šla mimo križev, med ^ urad naše Vlade podpira!
nadvojvodo. Pač pa sem mne^1^ katen TiaoeljU^ ni(>nar nja, da je načrt vojnega departmenta in povezan je nadvojvode s tem načrtom, ustvaril zeio v
šče, vam pcA*e. kdaj priti naaaj za drugi pregled itd. V kakšnem redu, to je odvisno od nakaznice za .bencin, ki jo imat.e Kam je treba iti na pregled? Mnoigo avtom-dbilskih postaj, minister! trgovcev s plašči rn garaž v vaši občini je bilo nastavljenih za uradne nadzornike OPA. Idfrte h katerikoli; pazite na to, da
_r. . . , , , . ima znamenje, ki ga oznafiuje Visoka osebnost nekdanje av .	, ' .	,J,
. .. .	. j _ -J. ■ kot uradno -postajo za pre<rle<l
strijske vojske je danes izjavi- la~ev	P ^
la nasledsnje:	»n
S pomočjo svojega vojaškega! Vloga nadzornikov plaščev.
komiteja in ^obodnega avstrij Pregledovalec plaščev ni re-
Cilji Habsburške skupine.
hist Harts Aott, dobiti v svoje roke avstrijsko legijo.
Oton in njegovi pristaši bi
strikiran uradnik. Njegova naloga je, da vam pomaga k čim boljšemu izkoriščanju vaših plaščev in da odobri ravnanje z vašim vozom. Nadzornik pla-
u« * uri.i iiaPL-i^,.., um»ani ^	uporabiti legijo v cilju da'ščev podpira vsakega avtonu*
neprijetno politično situacijo.^^ ^^ moTlarhijo,i'bilista s tem:
Ne^odino tudi z ozirom na An glijo, kjer je dolgo pred našim vstopom v vojno Churchill nazdravljal* osvobodilnim zastavam republikanskih v>ad na-sledmiških držav, ki imajof svoje lastne legije in se ipod svojim lastnim vodstvom bore bodisi v svoji domovini, v gueril-
skih m sabotažnih bataljonih, ,nih držav z Otonom bi vafou Ibodn'si na afriški fronti.
katero sovraži vsa centralna' da odikrije morebitno po-Evropa. S svojo agitacijo in s trebo popravila, predno nepaz-svojrmri spletkam;, eka bi dobil v roke poveljstvo 1e<rije. Oton ogromno škoduje tvari svoboel-ne Avstrije.
CHabshuržaine sovražijo Srbi in Čehi. Sodelovanje Združe-
Posamezniki, obrtniki, podjetniki
VOŠČITE svojim prijateljem, znancem in odjemalcem
VESELE BOŽIČNE in NOVOLETNE PRAZNIKE
potom —
"(i las ]Xaroda"
Slovenski Dnevnik
UsUaoTlJcti 1893
>
(Nadaljevanje prihodnjič.
dilo aieeaup/inje češkega podzemeljskega pokreta in srbske • Rusija je proti Habsburžanom. eotnii^Ve vojske generala Mi-
(Bazven t€«ga pa so ta oeem- hai]<)^a-Ija — srednja in vzhodna Bv- Dbllfuss, princ Stariiembere ropa — kar največje važnosti in major Fey sami avstrijski fa za Rusijo, bodisi carsko, bodisi šisti, so bili Otanovi pristaši v socialistično, ki se bo vedno dobi od leta 19,34 do 1938. do-zanimala za strukturo sil v teh kler je bil Mussol-ini njihov za-predeliii. Nikdar, v nohenem ščitnik. Narodi centralne Ev-shičaju, Bras ija ne bo sprejela,' rope in Poljske pa se danes ne bodisi iz idealoigičnih bodisi iz bore za to, da bi Habsfouržane varnosnih razksgov, da bi se , posadili naizaj jia/pirestoil. Hafbs-kot zaključek te vojne zopet,burižamsska skupina vključuje ustanovila Hasbunška monarhi- vse avstrijske sile izvzemši av
VOŠČILO
I ime posameznika ali trrdke
Podjetje, obrt .......
Naslov: eesta. Številka
Oglas v tej velikosti in obliki $1.—; cena večjega oglasa sorazmerna z velikostjo.
ljivost .pokvari plašč, ki bi uteg i^3 POSEBNA CENAMI
ml biti popravljen m se služiti. _________ _ ________
2. da dotženo morebitno potre | bo za nadomestilo ali prevleko, ji Ako (potrebno, bo nadzornik:! priporočil nadomeetitev plašča ali prevleko..
•3. da odkrije v«ako zlorabo plaščev. Oni. ki namenoma alt iz nemarnosti Zlorabijo plašče, škodijo vsem avtomoibilistom, kakoT tudi samim sefbi. Taki vozniki morejo izgubiti pravico kJo dodelitve ^bencina in pla-
Kako so zabeleženi preerledi plaščev'? — Visi posestniki avtomobilov z nakaznicami A, B, ali O, morajo imeti v svodem vo zu fomralaT za zaoisovajije pre-fcfedov. Ta formul ar mon^te j dobiti ko ca 5e~mpte prejeli, -pri vašem tekalnem "War iPrioe and
I
I Mesto, tlrifara
I
Telefon Številk*
Oglas za sToto f.
.Dan objave
SLO VENIC PUBLISHING GO.
tli WEST ltth STRUT NSW TOlt. N. T.