Yer$li€ razmere metl ogrshimi SlovcncL iii. Versko Sivljenje In cerkvena organlzadja. Versko življenje in cerkvena organizacija sta se razvila med ogrskimi Slovenci zgodaj. Mnoge cerkve se omenjajo že v 9. stoletju. Ko so pričeli madjartki navali, je bilo ljudstvo sicar več kot pol stoletja brez duhovnikov in božjih hiš, vendar je ohranilo na skrivnem krščansko vero in pozdravilo z veseljem misijonarje, ki so proti koncu 10. stoletja zopet prišli na Ogrsko. Pod kraljem sv. Štefanom je hitro napredovala cerkvena organizacija. Ogrski Slovenci so bili prideljeni izprva škofiji v Gjuru (Raab), ki je bila ustanovljena že leta 1009, deloma pa oni v Veszpremu. Ko je ustanovil kralj Ladislav zagrebško škofijo,. ji je odredil tudi prebivalce saaljske župnije, mcdtem ko bi železna župnija imela še dalje pripadati gjurski škofiji. Ogrske Slovence je ta ločitev dirnila neprijetno in radi bi bili vsi imeli zagrebškega škofa za svojega višjega pastirja. Zato so se Slovenci Železne stolice s svojimi duhovniki vred uprli gjurskemu škofu in prosili zagrebškega škofa, naj jih sprejme v svojo očetovsko skrb. Zagrebški je to sicer rad storil, a je izzval s tem hude spore. Tudi župnlje so se ustanovile zgodaj med ogrgkimi Slovenci, najstarejše že v 11. stoletju. Mnoge župnijske cerkve so znameniti spomeniki cerkvenega stavbarstva in še dane3 pričajo, da so imeli naši rojaki onstran Mure že v zgodnjem veku mnogo lepih zidanih in umetniško okrašenih cerkev. Največ so k temu pripomogll bogati plemiški veleposestniki, kl so jim bili patroni. Luteraaska zmeda med ogrskiml Siovenci. Kakor po drugih pokrajinah so bili Slovencl na Ogrskem v vsem svojem javnem življenju odvisni od nekaterih plemenitašev, ki so imeli obsežna posestva in z njimi tudi veliko oblast nad cerkvaml, duhovniki in ljudmi, ki so bili na njih naseljeni. Zato je bilo tu razširjenje luteranstva predvsem delo nekaterih mogotcev, ki so ukazovali svojim podložnikom po Luthrovem geslu: »Člgar je pokrajina, taistl Ima določati tudi vero.« Verske zmode med ogrskimi Slovenci so bile tem hujše, ker so bile v zvezi z raznimi upori in prevrati političnega značaja in so tudi Turki posegli mnogokrat vmes. Luteranstvo je doseglo na Ogrskem popolno zmago še le v začetku 17. stoletja, a se je držalo mnogodalje nego po avstrijskih deželah. Tudi dane3 je med ogrskiml Slovenci nekaj luteranskih pastorjev, ki skrbe za slovenske protestante, ki so pomešani med katoličane po raznih župnijah in vaseh. Protestantska propaganda se je širila skraja posebno s štajerske strani, kjer je bilo srediSče Radgona, Promet z obmejnimi kraji Ogrske je bil zelo živahen. Zlasti slovensko prebivalstvo je prihajalo pogosto v mesta na sejm& in cerkv. slavnosti, kar so ga izrabljali luterani v svoje namene. Ko so bill izgnani leta 1598. luteranski pridigarji iz avstrijskih dežel, so našli varno zavetje pri obmejnih ogrskih plemičih. Verska novotarija se ye razširila med Ijudstvom po prizadevanju zemljiške gospode, je izgubila glavno oporo, ko se je pričelo plemstvo zopet vračati v katoliško cerkev. Ta prevrat se je izvršil deloma že v drugi polovici 17. stoletja. Zanimivo je, da se je tudi po slovenskih pokrajinah na bivšem Ogrskem vršilo širjenje luteranstva potom tiska in knjig. Kranjski trgovci in kramarjl so ponujali na sejmih Trubarjeve in Dalmatinove knjige. Ker Ijudstvo ni znalo čitati, se sicer tiskani protestantski nauki res niso tako hitro razširili med ljudstvom, kakor bi bili želell njih razširjevalci, vendar so nastali '" in tam krožki vernih poslušalcev, 1 terim so čitali poedini pismeni ljuuja ob nedeljah ali ob delavnikih zvečer iz Luthrovih knjig. Zelo je pespeševalo razširjanje novih naukov tudi to, da so jih podajali protestantovski književniki v obleki pesmic, ki si jih je ljudstvo zapomnilo tem lažje, ker so se prepevale po starih, znanih napevlh. Na sejmih, ob cerkvenih slavnostih, ua žcnitovanjih in drugih ljudskih vesellcah so se glasile protestantske pesmi. Zgodovina ogrskih Slovencev nam kaže sliko mirnega, skromnega življenja, v kolikor niso kalill ta mir obmejni boji in praske plemstva med seboj. Iz nekaterlh redkih sledov smemo sklepati, da se je tudl pri ogrskih Slovencih poleg sodstva zemljiške gospode ohranila dolgo časa županska sodna oblast v zadevah gospodarstva in manjših prestopkov. Po krajevnih imenih spoznamo, da se je tu slovenski živelj skrčil enako, kakor na Gornjem Koroškem ter Štajerskem. Poleg hudib bojev za časa madjarske zasede, izseljevanja in kupčlje s sužnji, so bile gotovo temu krive redke naselbine. Ko &o prišli ogrski Slovenci pod madjarsko oblast, so bi_l popolnoma ločeni od svojih rojako* tostran Mure, v političnem, verskem in go3podarskem oziru podložni tuj*mu plemenu, zato je naravno potujčevanje zelo napredovalo. Izpostavljen«, slovenske naselbine na vzhodu so si pomadjarile popolnoma in le v obmej« nih zapadnih krajih, kjer je zabranjevala gostost prebivalstv* tuje priseljfp <anje, se je ohranilo slovenstvo do današnjega dne. Tu je pa tudi pokazalo Bvojo živo vztrajnost in ohranilo svoj narodni znaCaj v prvotni čistosti.