Deset let videmskega sporazuma 1y zgodovini vseh časov na-1/ letimo na mednarodne 1 sporazume, ki imajo za predmet obrambo te ali °ne skupne koristi držav podpisnic, vendar pa se le v maloštevilnih primerih dogaja, da s® sklenjeni sporazumi tudi dosledno in odkritosrčno izvajalo. Med te maloštevilne sporazume sodi vsekakor videmski dogovor o maloobmejnem oseb-bem prometu, ki sta ga skle-Piii 20. avgusta 1955 Italija in Jugoslavija. Ko sta dr. Mario Capon in inž. Miloš Bučar odložila pero, s katerim sta dogovor podpira, morda nista slutila, da odpirata novo poglavje v zgodovini sosedskih odnosov med obema republikama. S podpisom videmskega sporazuma, ki Je bil morda najvažnejši ko-na poti k vzpostavitvi miroljubnega sožitja po vojni na tem področju, se je začel pro-Ces, ki je s časom spremenil itali j ansko-jugoslovansko me j o l&no «najbolj odprtih meja v Evropi),. ,vsi se spominjamo, s kakš-Pjm zanimanjem je prebivalstvo na obeh straneh meje pričakovalo videmski sporazum. Kakor hit;ro je hila listina v "idtnu podpisana, so se Tržačani postavili v vrsto pred Slavnim policijskim poveljstvom in vložili v enem samem dnevu čez 500 prošenj za izdajo propustnic. Do konca le-!a. so na mejnih prehodih tržaškega področja našteli 351 hsoč prehodov, leta 1956 je njihovo število doseglo že 2 "dlijona 550.000, leta 1957 pa “®1° 5,110.000. Takrat So utihnili še zadnji skrajneži, ki jim *e bilo vsako zbliževanje s sosedno republiko in vsako vzpostavljanje prijateljskih stikov s sosednimi narodi trn v peti. videmski sporazum je odprl na mejni črti od Bele Peči ne Trbiškem do Sv. Jerneja P14 Miljah 57 obmejnih pre-n°dov prve in druge katego-?le ter 20 dvolastniških pre-nodov. Skozi te prehode je v ,.n desetih letih šlo 71,000.000 Jddi, to je toliko, kakor da 1 vse prebivalstvo Italije en-*rat vstopilo v sosedno jugo-luvansko obmejno področje, n vse prebivalstvo Jugoslavije pet sosedni Italijanski obmejni , 2 naraščanjem števila prebodov, se je tudi promet potopno izboljševal: v začetku ° veljale prepustnice le štiri mesece; Tržačan ni smel čez V*ejo na Goriškem ali na Vi-uemskem, in narobe; če si Stoni ,na jugoslovanska tla na mehodu pri Fernetičih, si se moral vrniti skozi isti blok; ,a sosednem področju si lahti* ostal le 49 ur; kraj, v ka-r ,eSa si bil namenjen, je mo-J;1 biti z žigom označen na Prepustnici, do njega pa si 0ral priti po najkrajši poti; ropustnica je veljala samo jupaj z veljavno osebno iz- ^ZniCfV nV» nracfrvnn mPIP cin mico; ob prestopu meje so 'zmerili količino bencina v mku, za vozilo si moral imeti riPtih» ali «camet»; cariniki obmejni organi so poslo-11 v zasilnih barakah, itd. , tega danes ni več: da-s veljajo prepustnice tri leji žigosanje je zreducirano na ,‘f'tnum, za vozilo ne potre-les nobenega dokumenta, na sosednem področju si lahko štiri dni, in sicer kjerkoli te je volja, med mejnimi prehodi si lahko poljubno izbereš tistega, ki ti je najbolj pri roki tako ob vstopu kakor tudi ob izstopu, pa tudi če potuješ «v tranzitu« skozi Fernetiče v Trbiž čez najsevernejši prehod. Na obmejnih prehodih prve kategorije so nastale sodobno urejene carinarnice z bari, menjalnicami, bencinskimi črpalkami in vsem, kar lahko pride prav vsakdanjim potnikom. S političnega in socialnega vidika pa je sporazum dosegel, da se je prebivalstvo z obeh strani meje pobliže spoznalo, da je navezalo nove medsebojne stike in da se je ponovno povezalo kakor pred vojno in morda še bolj. Videmski sporazum je tudi prispeval, da se je slovenščina na Tržaškem in Goriškem ter deloma na Videmskem še bolj uveljavila, saj so se začeli po letu 1955 pojavljati po mestnih trgovinah na naši strani napisi kakor «govorimo slovensko«, v dnevnem časopisju pa oglasi «iščemo prodajalko veščo slovenščine« in podobno. Poleg političnega in socialnega uspeha, pa je videmski sporazum tudi pomembna postavka v gospodarskem življenju obmejnih področij. Samo pomislimo, koliko so v teh desetih letih nakupili jugoslovanski državljani z obmejnih področij v Trstu, Gorici, Čedadu in v drugih večjih, središčih vzdolž meje; mar se niso številne trgovine v teh krajih obdržale in uspevale prav s kupci s prepustnico? In narobe: od Kopra do Kranjske gore so trgovine, mesnice, gostilne in hoteli doživeli pravcati poslovni «boom» prav z obmejnim prometom. Ta promet pa se ni omejil na to, da je hitreje pognal trgovinsko izmenjavo na obeh straneh meje, temveč je posredno pospešil tudi obrt, industrijo, posebno pa turizem. Ob desetletnici videmskega sporazuma je po vsem tem dovolj razlogov, da nazdravimo uspešnemu jubileju tega mednarodnega dogovora in da mu želimo še nadaljnjih uspehov v prihodnje. Za zaključek bi lahko navedli nekaj nadaljnjih izboljšav. Na primer: razširitev obmejnega pasu do Ljubljane na eni in do Benetk na drugi strani; ali pa povečanje števila dovoljenih mesečnih prehodov od štiri na osem; povečanje dovoljenega prenosa od 300 na 3000 dinarjev; itd. V veliki meri pa so «plave prepustnice«, ki jih jugoslovanski obmejni organi zdaj delijo brezplačno ob vstopu s potnim listom na jugoslovanska tla in ki odpirajo vrata tujim državljanom tudi globlje v državo, prevzele funkcijo, ki naj bi jo imele prepustnice v primeru, da bi res razširili obmejni pas do Ljubljane ali do Benetk in še čez. To velja tudi za predlog o povečanju števila mesečnih prehodov. Nadaljnji korak na poti popolnejše liberalizacije obmejnega prometa bi bila torej lahko enostavna odprava pro-pustnice, tako da bi zadostovala za prestop na sosedno področje osebna izkaznica. ELIO FORNAZARIČ ' r t ■tli rt- • Slabši od fašistov V preteklih tednih smo objavili le mali del dokumentarnega gradiva o fašističnih zločinih v odgovor na strupeno gonjo tržaškega šovinističnega dnevnika, ki je ostal isti kot pred dvajsetimi in več leti, ko je s sadistično naslado izbiral najogabnejše psovke za partizane in vse pristaše osvobodilne borbe slovenskega naroda. Ko smo listali po tistih starih številkah omenjenega dnevnika, smo že v naslovih brali veliko hvalo za njegove fašistične zaveznike, tako imenovano zloglasno «antikomunistično milico« ter nato «domobrance», za njihov tisk predvsem za kle-rikalskega «Slovenca» itd. Fašistični gospodar je pač na vse pretveze hvalil svoje ubogljive hlapce. Ni bilo razlike med Trstom in Ljubljano glede izlivanja protipartizanskega strupa in tedanji dnevnik v Trstu ga je dopolnjeval s citati iz «Sloven-ca» na pr. 12. septembra 1942, v samem naslovu, takole: «LE OPERAZIONI CONTRO I RIBELLI IN SLOVENIA — CACCIA SEMPRE PIU’ SER-RATA ALLE BELVE RINTA-NATE NEI BOSCHI. — «1 PARTIGIANI SONO ORA CON VINTI CHE LA LORO ULTI MA ORA E’ SCOCCATA«, SCRI VE LO ((SLOVENEC«. — Itd Zadostovalo bi prepisati origi nalne naslove in članke iz «Slo-venca» in «Slovenskega doma« ali pa iz «slavnih» «črnih bukev)), da bi ugotovili, kako so bili vedno «poturice slabši od Turkov«, kar je v še večji meri veljalo za fašistične hlapce, ki so bili hujši od fašistov samih)). Zato je bilo logično, da so se po porazu fašizma, prvi razbežali na vse strani sveta. Vendar bi bilo hkrati prav tako logično, da se ne bodo mogli nikjer več oglasiti in dvigati glave — vsaj v tistih državah, ki se proglašajo za demokratične in ki so sprejele slovesne obveznosti, da bo v njihovih mejah sleherno poveličevanje fašizma celo prepovedano in kaznovano. To pa pomeni, da mora biti prepovedano tudi — in še v večji meri — poveličevanje fašističnega hlapčevstva. Prav v preteklih tednih pa se dogaja, da je «Katoliški glas» začel objavljati nekakšno «po-ročilo slovenskega domobran- ca. ki je nameraval izdati knf*-go o vrnitvi domobrancev», ki so bili «proglašeni za narodno redno vojsko», potem ko so domobranski «voditelji juridično osvobodili Slovenijo nemške okupacije pet dni pred koncem vojne»! In 12. maja so po «u-miku» iz Ljubljane na Koroško pred nekim «mostom izvedeli od višjih častnikov», da jih «Angleži sprejemajo kot prijatelje, a zahtevajo kljub temu, da odložijo orožje», toda sle začasno». In dalje: «... če bi domobranci ne verovali v resničnost teh obljub in angleškega prijateljstva, bi nikdar ne odložili orožja, se vrnili preko Karavank in nadaljevali borbo proti komunizmu po naših gozdovih))! Itd. Vsa štorija se namreč nadaljuje. Pa pustimo prepoved poveličevanja fašizma in nacizma, «herojstva» njih vojska in poveličevanja fašističnih podrepnikov, ki so «juridično osvobodili Slovenijo nemške okupacije«. Vemo namreč, da se taka kazniva dejanja počenjajo nekaznovano iz dneva v dan, zlasti v fašističnem rimskem dnevniku, če hočemo o-meniti edini italijanski dnevnik, ki v tem pogledu lahko konkurira tržaškemu. Omenjeni katoliški tednik, ko fašistično hlapčevstvo v teh tednih proslavlja — ne prvič — se namreč šteje za neuradno glasilo ene izmed štirih skupin, ki sestavljajo Slovensko skupnost in njeno volilno listo. V našem dnevniku pa smo prav v letošnjem letu poročali, kako so prvaki te Slovenske skupnosti z vzvišenimi besedami proslavljali partizansko narodnoosvobodilno borbo slovenskega naroda. Zlasti se zelo rad pohvali, da je v tej borbi sodeloval, na listi SS izvoljeni deželni svetovalec. Zato se čitatelji «Katoliškega glasa« upravičeno vprašujejo, kako se poveličevanje fašističnega in nacističnega hlapčevstva s temi proslavami strinja? In kaj hoče doseči to neuradno glasilo ene izmed strank SS s tem nadaljevanjem «juridične-ga osvobajanja»? Doslej namreč nismo opazili, da ostalim trem skupinam SS ta ogabna robota v «Katoliškem glasu« ni bila po volji. Ce je tako, bi bilo prav in pošteno, da se v proslave partizanstva ne vtikajo več! Prizor t obmejnega prehoda med Jugoslavijo in Italijo — po desetih letih izvajanja videmskega dogovora o maloobmejnem prometu: na jugoslovanski strani so na najprometnejših prehodih uredili takšne moderne kabine, mimo katerih gredo avtomobili, tako da potnik pomoli roko s prepustnico ali potnim listom in v nekaj sekundah so vse obmejne —. do skrajnosti poenostavljene — formalnosti opravljene . •■■■■"»»■»""lil imiuiiiiiiiiiiii ti m. n,i,m.,,,,„ PO USPEŠNI IZSTRELITVI KABINE «GEMINI 5» NA TIR OKOLI ZEMLJE Cooper in Conrad se bosta morala predčasno vrniti zaradi slabega delovanja naprave za električno energijo Prvotno so razmišljali o možnosti takojšnjega povratka, a so pozneje sklenili podaljšati kroženje do osemnajstega kroga - Letala in ladje v pripravljenosti na Tihem oceanu CAPE KENNEDY, 21. — Kakor je bilo določeno, so danes ob 15. uri po srednjeevropskem času izstrelili na tir okoli Zemlje vesoljsko kabino «Gemini 5», v kateri sta astronavta Gor-don Cooper in Charles Conrad. Vse priprave za izstrelitev so potekale po programu in kabina je začela redno krožiti okoli Zemlje. Kmalu zatem pa so ugotovili nepravilno delovanje naprave za proizvajanje električne energije in so takoj nakazali možnost prekinitve poleta med šestim krogom okoli Zemlje. Pozneje so sklenili, da se bo polet podaljšal do jutri in da bosta astronavta ostala v vesolju vsaj do osemnajstega kroga. Perigej kabine je prvotno znašal 160 kilometrov, apogej pa 347. Pozneje pa sta astronavta s posebnimi manevri spremenila tir kabine, tako da znaša njen perigej 170 kilometrov, apogej pa 349. Med drugim krogom okoli Zemlje sta astronavta izstrelila mali satelit «Little Rascal«, kateremu bi se morala kabina približati med četrtim krogom okoli Zemlje. Toda nenadoma so ugotovili slabo delovanje naprave za proizvajanje električne energije, zaradi katere so bili prvotno odložili izstrelitev kabine na danes. Spočetka sta astronavta sporočila, da ta naprava v redu deluje. Naprava deluje na podlagi reakcije kisika in vodika in mora dobavljati električno energijo vesoljski kabini. Kabina pa je o-premljena tudi z dodatnimi baterijami, ki začnejo delovati v primeru, da omenjena naprava ne deluje. Takoj ko so ugotovili nepravilno delovanje te naprave, so sklenili odložiti «sestanka» kabine z malim satelitom «Ltttle Rascal«. Zvedelo se Je tudi, da so mali satelit «Little Rascal« izstrelili z nekoliko večjo hitrostjo, kakor je bilo predvideno in leti vzporedno s kabino «Oeminl» na njeni levi strani v razdalji poldrugega kilometra. Predstavnik NASA je sporočil, da je pritisk kisika v posebni napravi, ki je prvotno znašal 700 funtov na kvadratni palec, nara-stel na 800 funtov in je nato padel na 180 funtov. To so ugotovili na kontrolni postaji 'v Cape Kennedy, aparati v kabini pa so registrirali pritisk 105 funtov na kvadratni palec. Kljub temu je naprava še vedno dobavljala električno energijo, čeprav v manjši meri in ni bilo potrebno uporabiti rezervnih baterij. Kozmonavtoma so dali ukaz, naj kolikor mogoče zmahjšata uporabo električne energije in naj u-kineta delovanje raznih naprav, kakor, npr. radarja. že pred izstrelitvijo • je bilo določeno, da bodo vesoljski polet prekinili če omenjene naprave ne bodo redno delovale. V kabini so sicer tudi navadne baterije, ki lahko dobavljajo električno energijo za drugih štirideset ur. Toda od teh jih je treba 36 prihraniti za oddajanje znakov v primeru predčasnega povratka. To pomeni, da ostane samo štiri ure za uporabljanje energije med poletom in za manevre za povratek v atmosfero. Zaradi stalnega padanja pritiska v omenjeni napravi je NASA začela resno upoštevati možnost predčasnega povratka Cooperja in Conrada. Pristati bi morala nekaj čez polnoči po srednjeevropskem času, približno 840 kilometrov severno od Havajskih otokov, t.j, preden bi kabina začela šesti krog okoli Zemlje. Pozneje je NASA ukazala a-stronavtoma, naj prekineta delovanje enega od dveh elementov naprave, v kateri Je pritisk padel na 65 funtov na kvadratni palec, medtem ko bi normalno moral znašati 900 funtov. Naprava je tedaj dajala samo majhno količino električne energije, tako da sta astronavta skrčila uporabo energije na minimum, če bi naprava popolnoma prenehala delovati, bi kabina mogla leteti še poldrugo uro in uporab- ljati električno energijo iz rezervnih baterij. Od 19.48 Je kabina začela svoj četrti krog okoli Zemlje in tedaj je pritisk v rezervoarju kisika v omenjeni napravi padel na 60 funtov. Ko je kmalu zatem kozmonavt James McDlvltt, ki vodi nadzorstveno postajo v Tan-narive, vprašal Cooperja in Conrada, naj mu sporočita podatke o delovanju naprave, ni dobil odgovora. To je povzročilo precejšnjo zaskrbljenost. Vendar pa sta astronavta pozneje sporočila, da je pritisk padel za drugih pet funtov in da se zdi, da se Je stabiliziral na tej višini. McDivlttu nista odgovorila, da varčujeta z energijo. Ob 21.22 po srednjeevropskem času, ko je kabina začela svoj peti krog okoli Zemlje, so kozmonavtoma dali ukaz, naj pripravita aparate v kabini za morebitni pristanek med šestim krogom. Hkrati je predstavnik centra za nadzorovanje poleta izjavil: ((Kozmonavta sta pripravljena na pristanek, toda še prezgodaj je sedaj reči, ali bosta pristala med šestim krogom. Ravnatelj poleta Kraft se je pogovarjal s Cooperjem o možnosti nadaljevanja poleta še za en dan in je dejal, da do tedaj niso še sprejeli nobenega sklepa glede trenutka povratka. Iz Pearl Harboura so javili, da so poslali na področje Tihega oceana, kjer bi morala kabina pristati med šestim krogom, štiri letala s padalci in petrolejsko ladjo ter eno vojno ladjo. Gre za področje kakih štirideset milj severno od Havajskih otokov, V primeru, da bi kabina prekinila polet med šestim krogom, bi pristala 22 minut po polnoči. Metereološki zavod je javil, da so na tem področju oblaki zelo nizko. Na to področje sta odplula tudi ladja «Chipola» in torpedni lovec «Goldsborough». Področje morebitnega zasilnega pristanka med sedmim in devetim krogom je na zahodnem Pacifiku, kjer se pripravlja nevihta, področje za pristanek med desetim, enajstim in dvanajstim krogom pa je precej oddaljeno in je predvideno samo v primeru izredne nujnosti. Ob 2i. uri, ko Je kabina letela nad Havajskimi otoki, so daP-Conradu ukaz, naj štirikrat ali petkrat sproži prekinjač, ki ureja napravo za segrevanje kisika v napravi za električno energijo. Conrad je ukaz izvršil, toda je sporočil, da ni bilo nobenega rezultata. Pozneje so sporočili, da so sklenili podaljšati polet do jutri in da bosta astronavta pristala med osemnajstim krogom okoli Zemlje. Ravnatelj poleta Kraft se Je za to odločil, ker čeprav skrčeno delovanje naprave za električno energijo dopušča to podaljša nje, ker se zdi, da se je pritisk v rezervoarju kisika stabiliziral. Med poletom ne bodo uporabljali aparatov, ki niso nujno potrebni, in ne bodo napravili nobenih manevrov, s katerimi bi trošili električno energijo. Kakor rečeno, je povratek na Zemljo določen med osemnajstim krogom, kar pomeni, da bi morala kabina pristati na zahodnem Atlantiku približno 250 milj zahodno od Bermudskih otokov jutri ob 18.10 po srednjeevropskem času. Prvotno so predvidevali, da bo polet trajal 191 ur in 53 minut. Pozneje je Kraft izjavil na tiskovni konferenci, da upajo, da bodo polet lahko nadaljevali vseh predvidenih osem dni. Funkcionarji NASA so izjavili, da se bo stanje, kar se tiče delovanja naprave za proizvajanje električne energije, izboljšalo. Agencija Tass je nocoj obširno poročala o poletu kabine «Gemi-nl». Podrobno je navedla podatke in program poskusa, kakor jih je bila sporočila NASA. Dodala pa je, da je v programu «šest tajnih poskusov za račun obrambnega ministrstva«. P rTTfi orsTcT "Jnev ITT k- — 2 — 22. avgusta 1965 MED DO SEDAJ NflJSRDITEJŠIM SPOPADOM V JUŽNEM VIETNAMU Velike izgube ameriških marinesov med bitko okoli oporišča Cu Laj Ameriška diplomacija se zaman trudi, da bi potegnila v vojno tudi latinsko-ameriške države SAJGON, 21. — Danes se je zvedelo, da so imeli Američani med bitko na polotoku Von Tuong v bližini ameriškega oporišča Cu Lai, do sedaj najmanj 200 mrtvih in ranjenih. Poveljnik mornariške pehote na Tihem oceanu general VictorKru-lah je na tiskovni konferenci izjavil, da znašajo izgube en odstotek mrtvih in tri odstotke ranjenih v odnosu do celotnega števila vojakov, ki sodelujejo v bitki. Ni hotel povedati točnih številk, toda pred dnevi so javili, da sodeluje v bitki pet do šest tisoč mož. — General Krulah je dalje izjavil, -------------— da so do zdaj ugotovili 564 mrtvih pripadnikov osvobodilne vojske, 108 pa so jih ujeli. Zanikal pa je prejšnje uradne izjave, češ da je bilo ranjenih okcli tisoč pripadnikov osvobodilne vojske. Dalje je Krulah dejal, da so napad, ki je najvažnejši in najsrditejši, kar so jih Američani do sedaj izvedli v Vietnamu, začeli štiriindvajset ur pred časom, ko je imela osvobodilna vojska začeti napad na oporišče Cu Lai, tako da so prehiteli osvobodilno vojsko. Davi je ameriški predstavnik v Sajgonu izjavil, da ponoči ni bilo nobene vojaške dejavnosti in da je bilo na vseh sektorjih v Južnem Vietnamu mimo. Ameriški uradni predstavnik je javil, da je približno polovica sajgonskih vojakov, ki so sestavljali posadko v Dac Sutu prišla v neki center, ki je pod nadzorstvom sajgonske vojske. Ameriška letala so danes ponovno bombardirala nekatere objekte v Severnem Vietnamu Medtem Je ameriška diplomacija na delu v Latinski Ameriki, da bi dosegla podporo tamkajšnjih držav v vojni v Vietnamu. Želela bi, da bi tamkajšnje države poslale svoje čete v Južni Vietnam, da bi s tem dokazali, da podpirajo ameriški napad. Kakor je znano, je ameriška vlada že zdavnaj postavila podobne zahteve, toda do sedaj niso imele dosti uspeha. V DRŽAVI ALABAMA Namestnik šerifa ubil scminarista W ASHINGTON, 21. — V malem mestecu Hayneville je prostovoljni namestnik šerifa Tom Coleman, star 52 let iz lovske puške ustrelil anglikanskega semi-narista Johna Daniela, starega 26 let in hudo ranil prav tako 26-letnega katoliškega duhovnika Richarda Morisroeja. Oba duhovnika sta pripadala protirasistične-mu gibanju in sta bila zaradi neke manifestacije, pri kateri sta sodelovala, zaprta ter nato proti kavciji izpuščena. Toda takoj po izpustitvi ju je z nekaterimi dru- gimi antiraslsti čakal namestnik šerifa Coleman in proti vsej skupini streljal. Coleman, ki pripada zelo ugledni družini v mestecu Hayneville, je zločin priznal, toda zapisnika ni hotel podpisati. Policija ga je zaprla, po zaslišanju Pa je bil proti visoki kavciji izpuščen. Za dogodek se zanima tudi predsednik Johnson. Hayneville je glavno mesto grofije Lovvdens v državi Alabama. V tej grofiji je 80 odst. črncev in zvezni funkcionarji so morali zaradi izvajanja novega zakona o volitvah intervenirati, ker so krajevni rasisti znani nasprotniki zakona in so preprečevali vpis črncev v volilne imenike. Značilna je tudi izjava javnega tožilca: «Vsi članj Colemanove družine so naši dobri prijatelji. Ce bi oba duhovnika mislila na svoje zadeve, tako kot delam jaz, bi bil sedaj prvi živ, drugi pa zdrav.» Naser odpotoval v Gedo KAIRO, 21. — Predsednik Naser je odpotoval z letalom iz Kaira v Saudovo Arabijo, kjer se bo v Gedi sestal jutri s saudskim kraljem Fejsalom. V Gedi so objavili uradno spo- ročilo o obisku Naserja, ki se glasi: »Predsednik Naser odgo- varja na vabilo svojega brata kralja Saudove Arabije Fejsala, naj obišče kraljestvo, da bi skupno nadaljevali napore za razjasnitev odnosov med obema državama in za okrepitev njunega muslimanskega in arabskega bratstva.« V Gedo je prišla posebna egiptovska delegacija, da pripravi o-bisk Naserja in organizira razgovore s kraljem Fejsalom. Na željo Naserja niso pripravili nobe-rtega uradnega programa za razgovore. vedno 3.0Q0 do 5.000 Pakistancev, bandrio pa je,izjavil, da Indonezi- ki so se infiltrirali preko frontne črte. Pakistanci napadajo indijske policijske postaje in minister je dejal, da bo za likvidacijo teh skupin potreben določen čas. Skupine se izogibajo spopadov z enotami indijske vojske. Dolg razgovor Sukarno-Mazurov Džakarta, 21. — indonezijski predsednik Sukamo se je včeraj dve uri pogovarjal s Kirilom Ma-zurovom, podpredsednikom sovjetske vlade, ki Je prišel na proslavo 20-let,nice Indonezijske neodvisnosti. Indonezijski zunanji minister Su- ja in Kitajska ne bosta- v bližnji prihodnosti priznali neodvisnosti Singapura, temveč da se bo njuna dosedanja politika do Malezije kakor do Singapura nadaljevala ter dodai, da sta vladi v Pekingu .n Džakarti pred kratkim svojo ((politiko do Malezije koordinirali«. Poudaril je, da še ni povsem Jasno, ali odcepitev Singapura pomeni o-ktepitev neokolonialističnih sil ali pa poraz za britansko dominacijo v jugovzhodni Aziji. Indonezijska tiskovna agencija pa je sporočila, da so aretirali 24 oseb, med katerimi so tudi ameriški misionarji, pod obtožbo vohunstva v zahodnem delu Iriana. Aretirali so Jih padalci, ki so prišli na Javo, da bi zatrli uporniške skupine, ki razpolagajo z 2000 puškami. Ženevski delegati is Firenc v Benetke Svečanost ob obletnici smrti Togliattija RIM, 21. — Ob prvi obletnici smrti voditelja italijanske komunistične stranke Palmira Togliattija je bila na pokopališču *Ve-rano» v Rimu krajša svečanost, med katero so položili vence predstavniki CK KPI, komunistični poslanci in senatorji. Na svečanosti so bili poleg poslanke Nilde Jotti ter pohčerjenke Ma-rise Malagori prisotni člani tajništva KPI Alicata, Amendola, Berlinguer, Macaluso, Terracini, Sereni, Buffalini, Scoccimarro in drugi predstavniki. Prisotni so bili tudi predstavniki CGIL, FI-OT, Federbraocianti, združenja kmetov, ANPI, italijanskega odbora za mir, PSIUP, ANPIA ter člani uredništva «Unita» in «Ri-nascita*. Poslanka Nilde Jotti je prejela številne izraze sožalja in med njimi poslanca Nennija, prof. Frugonija in družine Gram-sci Posebna številka revije «Rina-scita» bo objavila v zvezi s prvo obletnico Togliattijeve smrti dva neobjavljena članka Togliattija: prvi se nanaša na položaj v letu 1935, drugi pa je bil napisan v španščini in govori o pouku iniiiiiiitmtiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiianiitiiiiiiiii PAPANDREU ZAČEL SVOJ iPOHOD K LJUDSTVU« Poziv kralju, naj se ne poniža na položaj voditelja stranke Cirimokos grozi z nadaljnjimi policijskimi ukrepi - Nadaljujejo se aretacije - Debata o zaupnici bo šele v torek ATENE, 21. — Novi ministrski predsednik Cirimokos je danes sporočil, da se bo začela razprava o zaupnici pred parlamentom šele v torek, medtem ko je prej napovedal, da bo razprava v ponedeljek. Razloga za odložitev ni pojasnil. Cirimokos Je predsedoval danes ---------------- dvema važnima sestankoma. Na pr- Kašmir NOVI DELHI, 21. — Indijski obrambni minister Savan je danes Izjavil, da je v Kašmiru še vem mestu sta bila prisotna o-brambni minister Kostopulos in minister za javni red Stelios Ala-manis, na drugem pa načelnik generalnega štaba vojske general Pa-pageorgopoulos in načelnik tajne službe ter načelnik policije Ka-rabeco. Cirimokos Je po sestankih dejal, da so razpravljali o položaju po včerajšnjih krvavih incidentih. Zanikal je možnost, da bi proglasili obsedno stanje in da so obstoječe sile zadostne, da vzpostavijo red. Atenska policija pravi, da so oi le včerajšnje demonstracije v naprej pripravljene in da so zaplenili avtomobil s ponarejeno registrsko tablico, ki je prevažal steklenico bencina. Policija je tudi sporočila, da je bilo med demonstracijami 62 demonstrantov, 33 policijskih agentov ter dva gasilca hudo ranjenih. Naravnost dramatična pa je u-radna policijska vest, da so areti- rali 226 oseb, da pa aretacij še niso zaključili. Tu ne gre za med demonstracijami priprte osebe, temveč za aretacijo oseb, ki se bodo morale zagovarjati pred sodiščem. Bivši predsednik Papandreu je danes zjutraj zapustil svoje bivališče v Kastrlju in je začel napovedani «pohod k ljudstvu«. Odpeljal se Je v velikem avtomobilu s svojim sinom Andrejem, za njim pa so se odpeljali v preko sto avtomobilih poslanci, ki so mu ostali zvesti, že od 8. ure dalje je velika množica čakala pred vilo, prisotni pa so bili tudi številni novinarji. Papandreu se Je odpeljal skozi špalir navdušenega ljudstva in se je večkrat ustavil ter govoril z ljudmi. Zvečer je govoril v Volosu pred veliko množico ljudi. Ugotovil je, da vsak Grk občuti kot osebno žalitev dejstvo, da je bil voditelj večine prisiljen odstopiti. Nato je podrobno orisal razvoj sedanje krize, do katere je prišlo, ker ni sprejel odločitve kralja glede nezakonitega imenovanja obrambnega ministra. Poudaril Je nujnost novih volitev, saj Je sedaj nemogoče iskati v parlamentu večinsko stranko in sta bila poskusa dvora z Novasom in Cirimokosom neuspešna. Papandreu Je nato dejal, da volitve ne bi pomenile referendum o monarhiji ali republiki. Ne gre za vprašanje režima, temveč za pravilno delovanje demokratične kraljevske Grčije, kot to obstaja v Evropi v šestih monarhističnih državah. Svoj govor je Papandreu zaključil z izjavo, ki jo je že pred petdesetimi leti izrekel veliki grški politik Venecelos, ko Je pozval monarhijo: ((Zapusti pgiožaj voditelja stranke, na katerega te hočejo ponižati trgovci s tvojo slavo in dvigni se ponovno na svoj prostor ter ostani tam vUčfljo«. Med manifestacijo v Volosu ni bilo incidentov. Do manjših incidentov pa je prišlo v Atenah pred univerzo in na Trgu Concordia, vendar pa je policija s takojšnjo intervencijo preprečila povorke. TEKMOVANJA ZA EVROPSKI ATIETSK1 POKAl V Rimu, Zagrebu in v Oslu 18 držav v borbi za finale V Rimu vodita Zah. Nemčija in Poljska, v Zagrebu Vzh. Nemčija in Anglija . v Oslu pa ZSSR in Francija Rim RIM, 21. — Po prvem dnevu rim-:e skupine polfinalnega tekmova-a za evropski atletski pokal vo-Zahodna Nemčija z 52 točkami •ed Poljsko s 44 točkami. 3. Ce-:osiovaška 35 točk, 4. Italija 32 čk, 5. Švica 28 točk. 6. Bolgarija točk. REZULTATI 110 m ovire: 1. Ottoz (It.) 14”1, John (Nem.) 14”3, 3 Ceman :SSR> 14”6, 4. VVodinski (Polj.) "8, 5. Mechesi (Sv.) 14”8, 6. Voj->v (Bolg.) 15”. 1500 m: 1. Odložil »CSSR) 3’45”4, Tummler (Nem.) 3’45”5; 3. Woj-k (Polj.) 3’47”3, 4. Jager (Sv.) [7”3, Btanchi (It.) 3'49"4. 6. Flo-v (Bolg.) 3’50”5. 100 m: 1. Knlckenberg (Nem.) ”5, 2. Maniak (Polj.) 10”6, 3. Ba-ndun (Sv.) 10”7, 4. Preatoni (It.) ”7, 5. Mandli« (CSSR) 10”8, 6. ičvarov (Bolg.) 11”. 100 m: 1. Badenski (Polj.) 46” Kinder (Nem.) 46”4, 3. Bello t.) 46”7, 4 Trousil (CSSR) 47”, Descoliuc (Sv.) 47”4, 6. Valčev iolg.) 48”5 Krogla- 1. Sosgomik (Polj.) 18,56, Šmid (CSSR) 17,65, 3. Birlenbach lem.) 17,15, 4. Hubacher (Sv.) ,79, 5. Meconl (It.) 16,30, 6 Iva-iv (Bolg.) 15,58 Kladivo: 1. Bejer (Nem.) 66,52, Matousek (CSSR) 63,72, 3 Ruth 'olj ) 63,30, 4 Amman (Sv.) 60,40, Kroumov (Bolg) 57.52, 6 Ber-irdini (It.) 54.98 10.000 m: 1 Zimmy (Polj.) '21”8, 2. Tomas (CSSR) 29'22”4, Phillip (Nem.) 29’29”4, 4. Conti t.) 30’14”6, 5. Friedel (Sv.) 30’20”. Višina: 1. Sieghart (Nem.) 2,11, Jordanov (Bolg.) 2,09, 3. Bogliat-(It.) 2,09 (izenačen it. rekord), Czemik (Polj.) 2,05, 5. Maurer iv) 1,99, 6. Krybus (CSSR) 1,96. Daljina: 1. Transe (Nem.) 7,60, Conev (Bolg.) 7,46. 3. Zuber- ihlex (Sv.) 7,44, 4. Stalmach >olj.) 7,44. 5. Broda (CSSR) 7,18, anechi (It.) 6,98. 4x100 m: 1. Italija 40”0, 2. Nem-ja 40”0, 3. Poljska 40”4, 4. Švica ”5, 5. Češkoslovaška 40”8, 6. Bol-irija 42”0. Zagreb ZAGREB, 21. — Po prvem dnevu polfinalnega tekmovanja za atletski pokal Evrope v Zagrebu na Maksi-mirskem stadionu, vodi Nemška demokratična republika (Vzh. Nemčija) s 47 točkami. Sledijo: 2. Velika Britanija 43 točk, 3. Švedska 39 točk, 4. in 5. mesto Jugoslavija in Romunija 29 točk, 6. Nizozemska 23 točk. Rezultati: 110 m ovire: 1. Forssander (S.) 13”9 (izenačen švedski rekord), 2. Parker (VB) 14”3, 3. Voigt (NDR) 14”6), 4. Petrušič (Jug.) 14”8, 5. Voos (Niz.) 14”9, 6 Jurca (Rom.) 14”9. 1500 m: 1. May (NDR) 3’41”3, 2. Simpson (VB) 3'41”4, 3. Blotiu (Rom.) 3’43”6, 4. Važič (Jug.) 3’44"9, 5. Olafsson (S) 3’47"3, 6. Snepvangert (Niz.) 3’55”9. 100 m: 1. Erbstoesser (NDR) 10”5, 2. Kelly (VB) 10”5, 3. De Win-ter (Niz.) 10”6, 4. Zanfirescu (Rom.) 10”7, 5. Karasi (Jug.) 10”9, 6. Johanson (S) 10”9. Krogla: 1. Hoffman (NDR) 18,01, 2. Barišič (Jug.) 17,72, 3. Christian-son (S) 17,21, 4. Raiča (Rom.) 16,62, 5. Carter (VB) 16,31, 6. Van de Krug (Niz.) 16,05 400 m: 1. Fitzgerald (VB) 47”, 2. Van Herpen (Niz.) 47”5, 3. Ferns-troen (S) 47”9, 4. Schwabe (NDR) 48"1, 5. Albert (Rom.) 48”3, 6. Bos-nar (Jug.) 48"7. Višina: 1. Nilson (S) 2,09, 2. To-dosijevič (Jugoslavija) 2,07, 3. Ducu (Rom.) 2,02, 4. Schnetz (NDR) 1,96, 5. Fairbroder (VB) 1,96, 6. De Noorlander (Niz.) 1,90. Kladivo: 1. Asplund (S) 64,06, 2. Lodz (NDR) 63,54, Costache (Rom.) 61,66, 4. Soškič (Jug.) 69,32, 5. Pay-ne (VB) 59,12, 6 Schoemacher (Niz.) 48,90. Daljina: 1. Davies (VB) 7,81, 2. Vogel (NDR) 7,65, 3. Babič (Jug.) 7,38, 4. Hoeg (S) 7,17. 5 Kante (Niz.) 7,11, 6. Simonescu (Rom.) 7,10. 10.000 m: 1. Bullivand (VB) 29’59”2, 2. Mustaca (Rom.) 30'00”0, 3. Larson (S) 30’21”0, 4. Haase (NDR) 30’28"2, 5. Cervan (Jug.) 30'42”0, 6. Deelend (Niz.) 31’07”6. 4x100 m: 1. NDR 40”3, 2. Nizozemska 40”5, 3. Velika Britanija 40”7, 4. Švedska 41”3, 5. Romunija 41”7, 6. Jugoslavija 41"8. Oslo OSLO, 21. — Po prvem dnevu norveške skupine tekmovanja za atletski pokal Evrope v Oslu, vodi Sovjetska zveza z 48 točkami. Sledijo: Francija 43, Madžarska 35, Norveška 30, Finska 28 in Belgija 24 točk. V teku na 10 000 m je Belgijec Gadton Roelants izboljšal evropski rekord s časom 28'10”6. Prejšnji rekord je imel sovjetski atlet Bo-lotnikov od 1. 1962 s časom 28’18”2. Sovjetski atlet Romuald Klim pa je izboljšal evropski rekord v metu kladiva z rezultatom 71,02 m. Prejšnji rekord je Imel Madžar Zsivotsky z rezultatom 70,42 m. Kladivo: 1. Klim (SZ) 71,02 (nov evropski rekord), 2. Zsivotzky (Madž.) 69,34, 3. Suuripaa (Fin.) 61,50. 110 m ovire: 1. Mihajlov (SZ) 13”7, 2. Duriez (Fr.) 14”, 3. Weum (Norv.) 14”4. 4x100 m: 1. Francija 39”7 2. SZ 39”8, 3. Madžarska 40”5. Daljina: 1. Stenius (Fin.) 7,99, 2. Barkovsky (SZ) 7,92, 3. Cochar (Fr.) 7,42. Višina: 1. Brumel (SZ) 2,19, 2. Madavarsk (Madž.) 2,05, 3. Lantii (Fin.) 2,02. 400 m: 1. Bunaes (Norv.) 46”9, 2.Samper (Fr.) 47”3, 3. ArČipuk (SZ) 47”4. 100 m: 1. Delecour (Fr.) 10”5, 2. Skarstein (Norv.) 10”7, 3. Kat-cheiev (SZ) 10”8. 1.500 m: 1. Wadoux (Fr.) 3’42”3, 2 De Hertoghe (Belg.) 3’43”, 3. Ceder (Fin.) 3’44”9. 10.000 m: 1. Roelants (Belgija) 28’10”6 (nov evropski rekord), 2. Mecser (Madž.) 28’31”2, 3. Dutov (SZ) 28'43”4. Krogla: 1. Variju (Madž.) 18,53, 2. Lipsnis (SZ) 18,40, 3. Matti (Fin.) 17,59. KOŠARKA MESSINA, 21 - Na mednarodnem ženskem košarkarskem turnirju je Bratislava premagala Fiat iz Turina s 47:43, Radnički iz Beograda pa Varšavo s 70.60. DRUGI DflN UNIVERZIADE V BUDIMPEŠTI Dobri rezultati v plavanju Hud poraz Italije v odbojki Za Američane, Madžare in Nemce največ lovorik BUDIMPEŠTA, 21. — Drugi dan univerzitetnih športnih iger v Budimpešti so se košarki, odbojki in vaterpolu pridružili še plavanje, skoki v vodo, tenis, sabljanje in telovadba. Zelo dobri rezultati so bili doseženi v plavanju z dvema novima univerzitetnima rekordoma. 100 m prosto moški: 1. Klein (Zah. Nem.) 54”4 (nov rekord iger), 2. Rotn (ZDA) 54”8, 3. Illman (ZDA) 55”, 3. Doaby (Madž.) 55”4, 5. Iwasaky (Jap.) 55”7, 6. Boscaini (It.) 56”1, 7. Bianchi (It.) 56”1, 8. Vagner (CSSR) 57”. 100 m prosto ženske: 1. Mada- rasz (Madž.) T03"7, 2. Wilkinson (VB) T04”0, 3. Babanina (SZ) 1'04”3 itd. V baražu za vstop v finale je Italijan Boscaini s časom 55’4 izenačil svoj lastni državni rekord. Italijan Spangaro pa ni nastopil v svoji skupini na 400 m mešano. 200 m hrbtno moški: 1. Dilley (ZDA) 2’13”7, 8. Della Savia (It.) 2’24’T. 400 m mešano moški: L. Roth (ZDA) 4’53”0. 4x100 m mešano ženske: 1. Madžarska 4’49”6 (univerzitetno prvenstvo). SKOKI ZA ŽENSKE S STOLPA (finale): 1. Mercinowska 391,70 točke, 2. Busch (Zah. Nem.) 349,21 točke, 3. Lurf (Avst.) 345,28 točke. ODBOJKA: Skupina I. — SZ-Ita-lija 3:0 (15:7. 15:11, 15:0), SABLJANJE: V šestnajstino finala v floretu posameznikov so se uvrstili od Italijanov La Ragione, Šantl in Pirrone ,toda že v naslednjem kolu sta izpadla Pirrone, katerega Je premagal Madžar Kamu-ti in La Ragione, katerega je premagal Švicar Kauter, Santi pa Je premagal Nemca Klntza. Floret moški finale: 1. Kamuti (Madž), 2. Putiatin (SZ), 3. Rava-nu (Fr.), 4. Čarov (SZ), 5. Losert (Avst.), 6. VVellman (Zah. Nem.). TENIS: V prvem kolu je Gau-denzi (It.) premagal Avstrijca Kreuz-Huberja s 6:2, 6:3, Maioli pa Avstrijca Koniga s 6:2, 6:4. V prvem kolu za ženske je Gobbo (It.) premagal Santano (Sp.) s 6:0, 6:2. KOŠARKA: Skupina C moški — ZDA - Italija 85:37 ( 34:18). KOIESANSTVO PULJ, 21. — V drugi dirki za prvenstvo posameznikov Jugoslavije v kolesarstvu, ki Je bila včeraj na progi Pulj - Buje - Pulj (154 km), je zmagal kolesar Hvasti (Odred - Ljubljana) v času 4.15’01” s povprečno hitrostjo 36,220 km na uro. Drugi Valenčič v istem času 3. Paviik. Startalo je 25 najboljših jugoslovanskih kolesarjev. Po drugi dirki za prvenstvo Jugoslavije vodi Paviik s 35 točkami, drugi je Hvasti s 30 točkami, tretji je Cubrič s 25 točkami itd. NOGOMiT Sinočnje prijateljske nogometne tekme v okviru priprav za novo nogometno prvenstveno sezono ki se bo za moštva A in B lige začela 5. septembra, so se končale z naslednjimi rezultati: TORINO • ASTI L VICENZA - ASCOLI REGGIANA - PARMA GENOA - BOLOGNA .............. FIORENTINA - CAGLIARI 2:0 (0:0) NAPOLI - MILAN 3:3 (i;i) 10:0 (2:0) 3:1 (1:1) 2:0 (0:0) 2:1 (1:1) Štirje novi svetovni rekordi v plavanju CARDIFF, 21. — V okviru plavalnega dvoboja ZDA - V. Britanija, ki se je zaključil z zmago ZDA s 166-84, je Američanka Mary Ellen Olcesse Izboljšala svetovni rekord na 440 yardov mešano s časom 5'25”1. Prejšnji rekord je imela A-meričanka Donna de Varona s 5’37”9 Drugi svetovni rekord je postavila ameriška moška štafeta 4x100 yardov prosto s 3’41”7. Prejšnji rekord Je pripadal Avstraliji s 3’43”9. Tretji svetovni rekord pa Je izboljšala Američanka Sue Pitt na 220 yardov metuljček z 2’31”9. Prejšnji rekord Je imela Japonka Takanashi z 2’32”2. V LEIDENU na Nizozemskem pa je Nizozemka Ada Kok postavila nov svetovni rekord na 200 m metuljček s časom 2’25"B. Prejšnji rekord je imela Američanka Ken-dis Moore s časom 2’26”3. zgodovine v fašističnih šolah. Poleg tega objavlja «Rinascita» izvlečke iz Togliattijevega dnevni-ika 1944-1945, ko je sodeloval v ministrskem svetu in ko je imel važne razgovore s predstavniki zaveznikov. Delegati razorožitvene konference, ki so včeraj prispeli v Firence, so dopoldne napravili v dveh avtobusih turistični ogled mesta. Sovjetski delegat veleposlanik Carapkin in ameriški delegat veleposlanik Foster sta zasedla mesto v istem avtobusu. Delegacijo so razdelili na dva dela. V prvem avtobusu so vodiči razlagali mestne zanimivosti v angleščini, v drugem pa v francoščini. Delegati mednarodne razorožitvene konference so si ogledali Medicejsko kapelo, baziliko San Lorenzo, Trg della Signoria in Gallerio deglj T_Jffizi. Italijanski delegat veleposlanik Cavalletti je med ogledom obiskal župana odv. Lagoria, ki mu je podaril tri knjige o zgodovini Florence. Zupan je pred odhodom delegatov naslovil veleposlaniku Cavallettiju pismo, v katerem ugotavlja, da se že več let najbolj žive sile Florenc trudijo za mir na svetu in da so zato zadovoljni ob obisku osebnosti, katerim so Združeni narodi poverili življenjsko vprašanje miru, 0-ziroma učinkoviti načrt razorožitve. Zupanovo pismo nadaljuje, da je prepričan, da razorožitev ne pomeni samo ohranitve miru, temveč pretvoritev ogromnih sil v korist razvoja, da se zbrišejo z zemlje lakota, strah, nevednost, socialne krivice in vse druge strahote. Zupan pravi, da se zaveda težav, katere srečujejo delegati 17 držav pri svojem delu, da pa florentinsko prebivalstvo upošteva njih delo in jim želi pri tem največji uspeh. Po turističnem ogledu so se delegati odpeljali v 26 avtomobilih proti Benetkam. Spremljal jih je italijanski delegat na razorožit-veni konferenci Cavalletti. Podpredsednik socialistične internacionale Raucher je zanikal, da bo obisk predsednika Kartyja v Rimu povezan z vprašanji združevanja med PSDI in PSI. Dejal je, da gre za italijansko notranje vprašanje in da povsem zaupajo sposobnostim italijanske socialdemokratske stranke. Italijanski minister za šolstvo Gui je prisostvoval uradni otvo-r.tvi univerzitetnih športnih prireditev v Budimpešti m je to važno manifestacijo pozdravil. Obiskal je madžarskega ministra za vzgojo Pala Likuja Danes se je ministrski predsednik Moro sestal z zunanjim ministrom Fanfanijem, s katerim je govoril predvsem o razvoju pogajanj «odborfl_as.emnajstorice» in zlasti o ltaftJSHSkem prispevku. Po razgovoru je Fanfani dejal, da sta ^s predsednikom pregledate položaj in da stLsfcmsta ponovno sestala po poeftničah. V ponedeljek bodo uradno izročili 13. nagrado «Bancarella» ministru Pretiju za knjigo «Gio-vinezza, giovinezza«. Na svečanosti bo minister prisoten in bo tudi sodeloval na tiskovni konferenci in drugih svečanostih. Milan Venišnik poslanik SFRJ v Maroku BEOGRAD, 21. — Za jugoslovanskega poslanika v Maroku je bil, danes imenovan Milan Venišnik. Novi poslanik je rojen v Mozirju v Sloveniji, v diplomatski službi pa je od leta 1952: bil je svetnik jugoslovanskih veleposlaništev v Rimu in v Parizu, nato pa načelnik politične uprave v državnem tajništvu za zunanje zadeve JUTRI V BEOGRADU Mednarodna konferenca o ioniziranih plinih BEOGRAD, 21. — V Beogradu se bo jutri začela 7. mednarodna konferenca o pojavih v joniziranih plinih. Sodelovalo bo okrog 900 znanstvenikov iz 27 držav z vseh celin. Konferenca bo trenutno najpomembnejši mednarodni sestanek fizikov na svetu. Nova ustava v Romuniji BUKAREŠTA, 21. — Romunska velika narodna skupščina je soglasno odobrila novo romunsko ustavo, ki določa, da bo Romunija odslej ((socialistična republika«. Kivu Stojka je bil ponovno izvoljen za predsednika državnega sveta. Poleg tega je skupščina odobrila sestavo nove vlade, ki ji predseduje George Maurer. Zunanji minister je Corneliu Mane-scu. Poleg predsednika državnega sveta so bili izvoljeni trije podpredsedniki. Prav tako bo imela vlada tri ministrske podpredsednike. V INDIJI Eksplozija v tovarni eksploziva -11 mrtvih BOMBAJ, 21. — V neki vojaški tovarni eksploziva je eksplodirala plinska bomba in povzročila smrt najmanj enajstih oseb. Med žrtvami je tudi član ravnateljstva tovarne. LIMA, 21. — Predsednik republike Belaunde Terry je objavil zakon, ki določa smrtno kazen za partizane, ki delujejo v Peruju. Poleg tega je predsednik objavil zakon, ki določa, da se izda za 200 milijonov dolarjev bonov za financiranje borbe proti partizanom. NEDELJA, 22. AVGUSTA PONEDELJEK, 23. AVGUSTA Radio Trst A 8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.50 Godalni orkestri; 10.30 Poslušali boste...; 11.00 Karakteristični ansambli; 11.15 Oddaja za najmlajše: ((Poletno popoldne«; 11.40 Ringaraja za naše malčke; 12.00 Nabožne pesmi; 12.30 Glasba po željah; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Avtoradio; 15.30 ((Naši ljubi otroci«, veseloigra v treh dejanjih; 17.00 Malipiero: Šesta simfonija; 17.30 Popoldanski ples; 18.30 Jazz par-ty; 19.00 Slovenski oktet; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Z glasbo po Italiji; 20.00 Šport; 20.30 Folklorni ansambel ((Tamburica« iz Pittsburgha; 21.00 Viozzi: ((Poganski kamen«, opera; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Plešite z nami; 23.00 Vokalni nokturno. 9.30 Kmetijska oddaja; 12.00 Plošče. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 9.05 Družina in njen proračun; 9.20 Zabavni zvoki; 10.00 Prenos RL; 10.30 Plošče «Durium»; 10.45 Nekdanji in sedanji uspehi; 11.00 ((Umetniška kolonija v Rovinju«; 11.15 Klarinetist Acher Bilk; H.30 Uspele melodije; 11.55 in 12.55 Glasba po željah; 12.35 Tedenski zunanjepolitični pregled; 13.40 Zbor «Lipa» iz Ajdovščine; 14.00 in 14.45 Glasba po željah; 13.50 Domače pesmi in melodije; 16.00 Prenos RL; 19.00 Ritmi; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 22.35 Športna nedelja. Nacionalni program 7.15 Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Nabožna glasba; 11.10 Sprehod skozi čas; 11.25 Godala in pihala; 13.25 Pevci; 14.00 Operna glasba: Verdi, Wagner, Ni-colai; 14.30 Kvartet Cetra; 15.15 Zbori z vsega sveta; 15.45 Anton Cehov: Kameleon; 16.00 Poletni karnet; 16.45 Toscaninijeva umetnost — na sporedu Verdijeva «Ai-aa»; 19.30 Športni rezultati, kronike in komentarji; 19.45 Vrtiljak motivov; 20.25 S pesmijo po svetu; 21.20 Mezzosopranistka Yan-nula Pappas in pianist Antonio Beltrami: na sporedu Rossini, De Falla in Turina; 22.20 Plesna glasba. H. program 7.45 Jutranja glasba; 8.40 Ital. narodne pesmi in plesi; 9.00 Oddaja za ženske; 9.35 in 10.35 Oddajali smo; 11.35 Pevci na odru; 12.10 Plošče tedna; 13.45 Oddaja za počitnice ob morju; 14.00 Ital. narodne pesmi; 15.00 Harmonikar W. Assandri; 15.45 Klakson; 16.30 Kol. dirka Milan-Vignola; 16.30 Orkestri; 17.00 Glasba in šport: kolesarstvo in lahka atletika; 18.35 Vaši izbranci; 20.00 Srečanje z opero; 21.00 Godalni orkestri; ,?1.40 Glasba za vaše sne; 22.00 Pisan spored. ///. program 16.30 N. V. Bentzon: Koncert št. 2; 17.10 Carlo Bertolazzi; «E-goist« — štiridejanka; 19.00 Von Dlttersdorf: Simfonija št. 2; 19.15 Pregled španske kulture; 19.30 Vsakovečerni koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Beethovnov duet za violino in violončelo; 21.20 Rossinijeva opera «L’occasione fa il ladro« in Sioravantejeva opera «Le cantatrici villane«. Slovenija 7.15 «Tihi veter od morja...« — popularne zborovske in narodne; 8.05 Mladinska igra — Jan Beran: Dva in dva je sedem; 8.45 Skladbe za mladino; 9.05 Naši poslušalci čestitajo; 10.00 Se pomnite, tovariši... — Marta Grom: Črne ščuke nad Višnjo goro; 10.20 Poje Invalidski pevski zbor; 10.45 Lahka glasba; 11.00 Turistični napotki zu tuje goste; 11.45 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Za našo vas; 13.50 Pred domačo hišo; 14.00 S koncertno glasbo po svetu: A. Hcvhaness: Sest grških ljudskih napevov — W. Mattes: Stockholmski koncert; S Drdla: Serenada za violino in klavir — B. Smetana: Ples komedijantov — A. We-ber; Scherzetto za flavto in klavir — H. Bath: Kornvalska rapsodija; 15.05 Vedri zvoki; 15.30 Humoreska tedna — P. G. Wode-house: Šport in ljubezen; 15.50 Majhni zabavni ansambli; 16.00 Športno popoldne; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Mojstrske partiture — Janaček: Glagolska maša; 21.00 Športna poročila; 21.10 Južnoameriške melodije; 22.10 Godala v noči; 23.00 Plesni orkester RTV Ljubljana. Ital. televizija 15.15 Kmetijska uddaja; 17.45 Neposreden prenos športnega dogodka; 20.10 Športni dnevnik; 20.30 Dnevnik; 21.00 «Mare contro ma-re» — 8. večer: Metaponto in Ostia, 22.15 Potovanje v predzgodovino; Priče paleolitske dobe; 22.40 Športni rezultati, kronike in komentarji, ob koncu zadnje večerne vesti //. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Francozi v knjigarni; 22.15 Kitara, ljubezen moja. Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Lelja Rehar: «Spletvaj dekle pušeljc«; 12.45 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasbeni kontrasti; 17.00 Tipični furlanski ansambel; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost, književnost in pri- reditve; 18.30 R. Kreutzer: Koncert za violino in orkester; 18.55 Slovenski solisti: Pianist Jakob Jež; 19.15 G. Comelli: »Tržaške umetniške galerije«; 19.25 Sodobni motivi; 20.00 Šport; 20.30 Zvoki uglašeni na temo; 21.00 I. Zajc: «Nikola Šubic Zrinjski«, opera; v odmoru: Opera, avtor in njegova doba. Trst 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Orkester Franca Russa; 13.40 Glasbenik Enrico De Angelis Va; lentini; 14.10 Tržaški jazzovski krožek; 14.40 Tržaške umetnostne galerije. Koper 7.15 Jutranja gu»sba; 8.00 Popevke; 8.30 Ženski zbor iz Budimpešte; 9.00 Pod senčnikom; 945 Poje Line Renaud; 10.00 Operni spored; 10.45 Uspele melodije; 11.00 Pevci lahke glasbe; 11.50 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 O-perna panorama; 15.00 Pesmi iz Slavonije; 15.15 Ansambli v ritmu; 15.40 Iz našega športnega življenja; 15.50 Baja marimba band; 16.00 Valčki; 16.30 športni ponedeljek; 16.40 Melodije iz glasbenih revij; 17.00 Prisluhnimo jim skupaj; 17.40 Planinske pesmi; 18.00 Prenos RL; 19.00 Ansambel Noel Chibout; 19.30 Prenos RL; 22 15 Orkester Elgart; 22.40 Melodije za lahko noč. Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Mar-tuccijeve skladbe; 9.45 Popevke; 10.05 Operna antologija: Mozart in Verdi; 10.30 Oddaja za šolarčke na počitnicah; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Mozartova Sonata K 281; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Novi umetniki; 14.55 Vreme na morjih; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.45 Orkester Zena Vukelicha; 16.00 Spored za najmlajše: «Speči zmaj«; 16.30 Skladbe A. Parellija; 17.25 Spored z onstran Atlantika; 17.55 Zdravnikovo mnenje; 18.45 Zakaj in kdaj pojemo; 19 05 Glasbena potovanja; 20.25 Amalija Rodriguez poje o Lizboni; 21.15 Operna glasba; 22.15 Na sporedu sta Constantinescu in Enescu; 22.45 Ital. narodna glasba II. program 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Koncert; 9.36 Pisan spored; 10.35 Nove pesmi; 11.00 Vesela glasba; 14.00 Pesem sledi pesmi; 14.00 Pevci; 14.45 Glasbena paleta; 15.M Ital. narodne pesmi in pl®®*; 15.35 Koncert za mladino; 16.00 Rapsodija; 16.38 Vesele harmonike; 16.50 Sopranistka Teresa Stich in baritonist Šesto Bruscantini; 17.35 Ljudska enciklopedija; 11-45 Tomrriaso Grossi: «Marco Viscon-tl« — prvo nadaljevanje; 18.35 Vaši izbranci; 20.00 Večerni klepet; 21.00 Veliki orkestri lahke glasbe; 21.40 Ameriške popevke; 22.15 P°' je M. T. Massa Ferrero. III. program 18.30 Pregled angleške kulture; 18.35 Grossijeva kompozicija SJ. 6: 18.30 Vsakovečerni koncert: Purcell, Hayden in Elgar; 20.30 Revija revij; 20.30 Soštakovič 1» Francaix; 21.20 Lottijevl madrigali za tri glasove; 21.50 ((Best generation«; 20.30 Reynoldsove skladbe; 22.45 Enodejanka Maxa Auba ((Mrtvi«. Slovenija 7.15 Lahka in operetna glasba; 8.05 Ansambel R. Bardorferja in ansambel J. Mahkoviča; 8.30 D0-mači ansambli zabavne glasbe; 9 00 Za mlade radovedneže; 9.15 Otroške pesmi; 9.30 Zabavna orkestralna glasba; 10.15 Tenorist D-Starc in sopranistka M. Skende-rovič; 10.35 Naš podlistek — •• Shaw: Ljubezen v temni ulic*' 11.00 Turistični napotki; 11.15 N*’ maš prednosti!; 12.05 Berman igr® poetične etude F. Liszta; 12-3U Kmetijski nasveti; 12.40 Slovenske narodne; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 S poti po Mehiki---S. Revueitas: Ribiške mreže, M-Ponče: Tri mehikanske ljudske, R. Halffter: Pekovo jutro; 15-*“ Zabavni intermezzo; 15.30 Moss* komorni zbor iz Celja; 16.00 Vsa* dan za vas; 17.05 Operni koncert. 18.00 Aktualnosti doma in K svetu; 18.15 Zabavna glasba; 18-4“ Novo v znanosti; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Izbrali S*1*, vam; 20.45 Simf. koncert Slov-filharmonije; 22.10 S popevkam* po svetu; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Trobentač D. GillesP«- Ital. televizija 18.30 Spored za najnnajše: CUJ je Luna; 20.00 Športni dnevnik n* ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.**“ Starši — težak poklic: otroci 0 šestih let; 21.45 Kvartet Ce.tr II paese della mušica; 22.40 A keta «La bella stagione di Feltre 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; zr.io Panoratf filmov fantastične znanosti: «UH mat Zemlji«. SPORED JUG. TELEVIZIJE OD Ti. Vlil. DO 28. Vlil. NEDELJA, 22. avgusta 9.00 Kljukec kot igralec — ponovitev lutk. odd.; 9.30 Kmetijska oddaja; 16.00 Atletski polfinale za evropski pokal; 18.15 Regata na Uni — studio Sarajevo; 18.30 Delfini — kratek film; 18.55 New York City Balet — II. del; 20.00 Dnevnik; 20.45 Potovanje po Ka-ribih; 21.40 Rečna ladja — serijski film; 22.30 Poročila. PONEDELJEK, 23. avgusta 18.40 Poročila; 18.45 Filmi za otroke; 19.15 Tedenski športni pregled; 19.45 Kaleidoskop; 20.00 Dnevnik; 20.30 Glasbeni kotiček: Koroški oktet; 20.40 Ilija Okrug-iič; Košarica in kučma — gledališki prenos; 22.35 VI. jugoslovanski jazz festival na Bledu; 23.00 Obzornik. TOREK, 24. avgusta NI SPOREDA. SREDA, 25. avgusta 18.40 Poročila; 18.45 Pogumno in veselo — oddaja za otroke; 19.15 C. Samt-Saens: živalski karneval — studio Sarajevo; 19.45 Ježkov kabaret — misijon dobre volje; 20.00 Dnevnik; 20.30 Beseda in čas — lirika; 20.40 Danny Kaye vam predstavlja — serij, f****” 21.30 Obzornik; 22.00 Rezerviran čas. ČETRTEK, 26. avgusta 18.40 Poročilg; 18.45 Po JugOSHJ viji; 19.15 Mikrofestival — I-19.45 V kinu bomo videli; Dnevnik; 20.30 Glasbeni kotice«-Trio Leonarda de Calla; 20.4 Marek Domanjski: Deklica v žavah - TV igra; 21.50 Poje Edit Pleha; 22.00 Obzornik. PETEK, 27. avgusta 18.40 Poročila; 18.45 Pranje s sodobnimi sredstvi in pripomoc« > 19.15 Narodna glasba; 19.45 Tur-stične razglednice; 20.00 Dnevni«, 20.30 Pot do plemstva — celove čemi film; 22.00 Obzornik; 2J.i3 Koncert v studiu. SOBOTA, 28. avgusta 18.20 Poročila; 18.25 Zgode «* nezgode; 19.30 Vsako soboto; 19-* Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 GIbs^ beni kotiček: Ansambel J°z® Privška; 20.40 Sprehod skozi «*>■ 21.05 Nastopa Kvartet Cetra; 2 Obzornik; 22.25 Grindl — serijs«* film. | JAN WEISS Bilo je nekako sredi leta 1918, ko so se začeli trgati škornji avstrijske objestnosti in je kaša bede, ki jo je moral vsakdo okusiti, nenadoma prekipela v čudodelnem loncu — in tako so se začeli v nji daviti tudi tisti, ki je niso kuhali zase... Mirnodobski, izkrtačeni regimenti s svežimi barvami pod vratom so bili že davno mrtvi ali ujeti, in človeški material, bolj ko so ga dopolnjevali, tem slabši je bil kvalitetno na duhu in telesu. Debeli, nadušni, s srčnimi napakami, je-tičniki, revmatiki, epileptiki, vsi ti so že komaj čakali, da bodo zakrili svoje bolezni z vojaškim suk-nom. Na vrsto si prišli tatovi, sleparji, berači, lovači, defravdanti, in nisi jih mogel razločiti od prvotnih, kot Potočnica modrih regimentov, razen morda po kvaliteti in barvi uniforme. Govorili so, da so še zdrave in patriotične žene in dekleta, ki bodo rade šle na bojišče za svojimi možmi in ljubčki. Da se še starci z navdušenjem dajo odvajat na fronto in da se bodo šolarji šli baje prave vojake... Vsaj takšna se je zdela situacija adjutantu posebnega «štaba za nabor in dopolnitev armade vse do zmagovitega konca«, majorju von Rosenu. Ta debeli in navdušeni avstrijski patriot je izpraznil že marsikatero Poboljševalnico, prisilno delavnico, vniknil v samostane, v cirkuse, ril Po celicah zgodovinskih trdnjav z okroglimi stolpi in se pogajal s Požigalci, zastrupljevalci in večkratnimi morilci, ki so bili obsojeni na dosmrtno ječo. Toda kaj je pomagal majorju von Rosenu ves trud, ko se je pa ta drhal, obuta, oblečena in nasičena, na fronti pri priči izkazala kot Panično plašna! Ko so se izraziti morilci nenadoma ustrašili krvi in bežali v ujetništvo, še preden je Padel strel! V tej kritični dobi, ko se je zdelo. da so vse človeške kašče za mobilizacijske potrebe že izčrpane, se je major von Rosen sestal s sanitetnim polkovnikom doktorjem Rerkussijem. Dr. Perkussi je bil strah vseh norišnic avstro-ogrske monarhije, definitivnih in provizornih. Njegovi specialni obiski v teh zavodih, ki so včasih trajali po več mesecev, »o zapuščali neizbrisne spomine v življenju resnično in dozdevno blaznih. Kot znamenit psiholog se je Perkussi odlikoval zlasti v tem, da blaznih sploh ni priznaval. Vse je Imel za simulante, ki jih je bilo mogoče razporediti v dve katego-riji: v kategorijo prebrisanih, ki so svojo vlogo brezhibno igrali na-kljub vsem doktorjevim pastem, in v kategorijo tepcev, ki so se slej ali prej dali uloviti v njegovo zanko. V vsakem zavodu je imel svoje vobune. Ti so spretno vohljali med Problematičnimi pacienti in sami Igrali blazneže, da bi vzbudili njihovo stanovsko zaupanje. Spali so z njimi v celicah, prisluškovali v straniščih, zasledovali vsako kretnjo, sleherni korak obsedenih re-Vežev in z vsemogočimi ukanami s° jim skušali razvezati jezike. Okrog sebe so širili negotovost in tesnobo in živčnost. Nihče ni nikomur verjel, nihče ni bil varen Pred njihovimi denunciacijami. Da bi izpričali svojo vnetost, so celo mnogokrat resnične blazneže ovadili kot simulante. Dogajalo se je, da so goreči, neodjenljivi fantje in možje, ki so dosledno izvajali svo-Je blazne zamisli, iz same tesnobe Pred zasledujočimi očmi vohljačev m iz strahu, da bi se mogli izdati, v resnici zblazneli. v mestu X., kamor je prišel ma-j°r von Rosen s svojim štabom ha lov, je delal dr. Perkussi že ce-bh pet mesecev. Tam je bil namreč obsežen zavod za umobolne, hi je bil z vsem svojim kompleksom poslopij doktorju posebej Primeren za njegove raziskave trdo-Vl'atnih možgan blaznežev in norcev. Ta dva odličnjaka sta se prvič sešla v loži za velikim oknom kasarne, nad katero so bile v polkrogu nalepljene zlate črke «EX-DELSIOR«. Major von Rosen, plešec z vedno mokrimi usti, v katerih so besede, zavite v sline, postajale na pol ranljive. In dr. Perkussi, zalit petdeset-letnik s črno polno brado, ki se Je začenjala skoro pod očmi, kate-re so bile uročene, črne, že skoraj tdjoličaste. Major: Zmobiliziral sem že po-slednji ciganski tabor v Maro-Vagy. Petdeset mož — kri in saje! Doktor: Baje lovite celo v ujetjih taborih! Slišal sem, da se tudi ujetniki ponovno priglašajo ha fronto — proti svojim — Major: Oh, ti kmetavzi nimajo h'ti trohice navdušenja! Za boga he razumejo, da je treba domovino braniti do zadnje kaplje krvi! Trenutno potrebujem 300 mož — kje ??! jih iztaknem? Hudiče bi mobiliziral, če bi jih mogel! Doktor (se skrivnostno nasmeh-he): Jaz bi pa vedel — prav dobro bi vedel za novo vojsko! Ne 30°. marveč 3000, tudi 30.000 bi se našlo... Major (poskoči): Kaj? Kje so?? ***» z njimi! Kje je to morje? Jaz ha izpijem! Doktor: To je 30.000 maroderjev v državi, ki se gredo norce. Zdra-vi> mladi možje, ki hlinijo blaznost... Major: To pravite vi, psihiater? Cemu jih ne pošljete na fronto? Doktor: Saj se ne spoznate med fomi čarovniki, dragi moj! Storim, kar morem! Norca pošljem na ironto, malopridnega sleparja pa hcgujem v prisilnem jopiču in pod prho... Major: Zmobilizirati! Takoj vse h°rce zmobilizirati! Vzel bi jim hiero po fronti v Tarnopoli! Doktor: Ne šalim se, major! Vsi Mazneži imajo zdrave roke in srce hm normalno bije tik-t.ak! — Mar je odvisno od možganov? Četudi je v njih gadje gnezdo, samo da vzdrži na straži! Major: To je vinček, doktor! 30.000 zdravih norcev! To se bom posladkal! Ampak če se le pri vseh hudičih — ne pobijejo med seboj, ko so vendarle nori? Doktor: Davno sem že razmišljal o tem vprašanju, dragi moj! Predstavljam si prvo linijo, zasedeno s temi komedijanti. Imeli bodo, recimo, otroške puške z zamaški na vrvici... Sploh se ne morejo poškodovati... Ko pa se bo napadel sovražni položaj, morajo planiti kakor blazni in bodo tulili, ko da Dunaj gori! Poginili bodo, toda sovražnika bodo preplašili. Za njihovim hrbtom bo napadla druga črta... Major: Imenitno, doktor! Genialna zamisel. Ampak kako pa boste organizirali ta svoj blazni regiment? Kje boste dobili vodnike, častnike? — Doktor: Ej, dragi moj, vse je že pripravljeno. Zgolj dovoljenje vašega štaba še potrebujem — Major: Tu je roka. Dovoljujem vam formirati regiment blaznih za poskušnjo. Ako se bo obnesel — sicer pa, sam se bom zanimal — Doktor: No, imam že častnike in podčastnike. To so prav taki norci. Imam generala, ki je zmagal pri Kraljevem Gradcu! Imam kapetana, ki je s Cezarjem prekoračil Rubikon! A kar je glavno, imam svoje ljudi, zdrave kaprale, ki bodo držali pod bičem vso vojsko z blaznim generalom vred! Major: Doktor, tu je moja roka z vsemi prsti! Računam z vami! — Kdaj mi boste spravili regiment skupaj? Doktor: čez tri mesece bodo stali kakor zid na dvorišču našega zavoda, vam na voljo! Major: V naglici moram zadelati veliko luknjo! Za poskušnjo mi jih v enem mesecu izberite vsaj sto! Doktor: Cez mesec dni bo defi-liralo pred vami 200 norcev! Prisegam na psa! «Odlično! Imenitno!« je prskal major von Rosen, ko so se po enomesečnem vežbanju odprla vrata umobolnice in je skozi nje prišlo na dvorišče v strnjenih vrstah 200 mož. Kakor da se premika greda gostega grmovja, ki ga je schon-brunnski vrtnar pristrigel v strogo geometrično obliko. Vzadaj je stvar sicer malce šepala, toda major von Rosen, ki je bil k temu ogledu povabljen s peščico kapacitetnih častnikov, se je hotel danes za vsako ceno navdušiti. Bil je namreč spričo svojih zaslug imenovan za načelnika gla-sovitega «štaba za nabor vse do zmagovitega konca«. Zelena greda je že enkrat pre-korakala dvorišče in že so jo nevidne schonbrunnske škarje začele striči kos za kosom. Tvorile so se manjše skupine, kakih deset ljudi, iz vsake je pa izstopil en mož z bičem. To so bili Perkussijevi kaprali. Bivši preizkušeni vohuni so mu sedaj silovito prav prišli. Zadonela so povelja, vsaka sarža se je posvetila svoji skupini. Vaje so bile kaj primitivne. Pohod ((naprej!«, «s čelom vzad!», nato «nie-der!», «auf!» in spet «nieder!» Vaja «nieder!» je bila zakomplicirana s poveljem «decken!», ko so se vse glave morale skloniti do peska. Potem je bilo eno povelje na moč rafinirano, pred katerim so vse skupine trepetale. To je bilo povelje: «Kavallerie links!« ali — «rechts!», ki je po pohodu zazvenelo nenadoma, ko so ga blazni najmanj pričakovali, in ki so ga morali brez pomišljanja izvršiti. To je pomenilo neutegoma poklekniti na desno ali na levo, kakor se je pač glasilo povelje, vreči puško na koleno in jo nastaviti za bajonetni napad na umišljeno kavalerijo. Pri povelju «Kavallerie links!« je navadno marsikateri težkomiselni rekrut pokleknil na desno koleno ali narobe. Temu je sledilo, da ga je na napako občutljivo opozoril bič, ki ga je prav spretno vihtela kapralova roka. Največkrat so vadili «šturm». Tedaj je nad glavami v pesku zažvižgal bič. Rekruti so kot preganjanci planili s tal ter se pognali naprej z naperjenimi bajoneti in obupnim krikom «hurrra!!!» Dr. Perkussi je razlagal majorju von Rosenu: «Ni bilo lahko, dragi moj, vcepiti ritem v topa, neobčutljiva meča in kolena! Na to je moral priti velik psiholog! Z vsakim borcem sem moral posebej govoriti kakor oče, njegov učitelj, njegov bog, kakor norec — pač po okoliščinah. Predvsem — v tej bojni vrsti ni več simulantov! Vsi so blazni! Vsaj jaz sem se odločil to verjeti, da bi si pridobil njihovo zaupanje. Kaj vse sem jim moral nalagati, kaj vse slišati od njih, kaj vse jim sugerirati! Nekateri so se sami priglasili, skoro z navdušenjem! Seveda sem imel pomočnike, ki so si pridobili njihovo zaupanje z bičem in mrežo za metulje...« Von Rosen je že hotel vprašati, kakšno mrežo za metulje misli, ko jo je prav v tem hipu videl pri delu. V neki desetini, ki se je pravkar v smislu povelja valjala po tleh, je nenadoma planil pokonci neki mož, se nerazsodno zasmejal proti nebu — in vrgel puško proti nebu. Potem pa je zdirjal po dvorišču proti izhodu. Hkrati je stekel za ubežnikom poveljnik desetnije. Namesto biča se mu je pojavila v roki dolga palica in na njenem koncu mreža, pritrjena na žičnem obroču. Ka-pral je mahal s to pripravo za bežečim, kakor da bi lovil metulje. In že v naslednjem trenutku je človek cepetal na tleh v mreži! Njeno odprtino so brž zadrgnili z virvico, ki je bila napeljana v mreži, in ulovljeni plen je odnesel neki rejen, okoren možak na svojem hrbtu. «Pod prho!« je kričal za njim kapral in se zadovoljno vrnil k svoji desetniji. ((Odlično! Imenitno!« je ploskal von Rosen. ((Čudil bi se, če bi se bilo sploh moč čuditi stvarem, ki se dado uresničiti. Roka vašega kaprala je točna kakor kazalec na uri! Imenujem ga za aspiranta! — Seveda, ideja je nedvomno vaša —■ vi sami ste spravili v pogon kolo-salni stroj, ki teče tu na dvorišču!« Dr. Perkussi se je skromno nasmehnil: «Kaj to! — Naš maršal Radecky se ne more pomiriti z oznako navadnega vojaka, že nekajkrat je pobegnil iz vrste. Hoče poveljevati armadi na italijanski fronti! Obljubljena mu je maršalska palica, ko bo opravil vse vaje od začetka — ampak neokreten je kakor vreča krompirja. Tale desetnija, dragi moj, je kar res zanimiva. V njej so naši slavni možje. Tistile možakar na koncu, to je Napoleon Bcnaparte. Beži s Svete Helene in ima še nekakšne namere, s katerimi nas bo baje presenetil, ko bo prišel k svojim grenadirjem. — Tisti zraven, to je general Kuro-patkin, ta se odpravlja na Japonce, neprestano bulji v operativne načrte, vaje pa začuda dela brez ugovora. Domnevam, da je simu-lant, zato ga strogo opazujem. Potem je tam Mojzes, ki bo popeljal svoje ljudstvo v obljubljeno deželo — seveda ko bo dokončal vaje...« Zdajci je pa von Rosenovo zanimanje vzbudila druga desetnija, na moč žalostna in mračna. Počasi se je opotekala po dvorišču, nizko pri tleh, s skrivljenimi hrbti in z obrazi domala v pesku. Gibala se je leno, brez zanimanja, povelja je izpolnjevala docela brez misli in tudi udarce z bičem je sprejemala apatično. «To je melanholična desetnija« — je pojasnil Perkussi. «Vsakteri izmed njih nosi v glavi takšno črno luknjo — ljudstvo pravi temu, da ima .ščurka v možganih’. Sicer je pa to najboljši material. Nikoli se ne razburjajo, nikdar nikomur nič žalega ne store. Imajo črno kri. Njihov tempo, kakor vidite, je zelo svoboden. Ne razumejo, kaj je .desna’ in ,leva’, a pri (Nadaljevanje na 5. strani) Scena z uprizoritve Aishilovega ((Priklenjenega Prometeja« na prostem v Rimskem gledališču v Trstu iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iifii*iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiwiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiii*i**,«iiiiiiiiiiiiiiiiiii*iiiiiiiii*iiiiii®iiiii*iiii*iiiii**n*iiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiliiiiiiiiiimiiiii*ii!iiiuMiiiimuiiiiiiiinniiiiii*iiiiiiniiiiiiiiiii!iiiiif miMif*# NENAVADEN OPIS LJUBLJANSKEGA MESTA Z «Vodnikom po Ljubljani» novost v naši književnosti Jože Javoršek je napisal knjigo, ki ni kak turistični vodnik, pa vendar navaja zgodovinske, topografske in druge podatke o Ljubljani - Posebnost knjige pa je duhovna podoba mesta, časa in ljudi Jožeta Javorška poznamo predvsem kot dramatika, saj je napisal že nekaj odrskih del (Kriminalna zgodba, Povečevalno steklo, Manevri), pa tudi kot prozaista in esejista, zdaj se je lotil nove snovi. In v Mariboru (!) pri tamkajšnji založbi Obzorja je izšla odlično, duhovito in zanimivo napisana, res da izrazito subjektivno pobarvana, toda z ljubeznijo do slovenskega glavnega mesta prežeta, originalna knjiga o Ljubljani. Literarnih del, posvečenih Ljubljani, vsaj takih kot je Javorškova knjiga, v slovenski književnosti nimamo, saj so še dela Ob novi Javorškovi knjigi nam pride na misel Juš Kozak, njegov ccšentipeter« pa izbor n ovel ((Rodno mesto«, ki je izšel že pred osmimi leti v knj ižnici Kondor pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani. M edteni ko je Javorškova kn jiga brez ilustracij, pa je ((Rodno mesto« opremila z ilustracijami Melita Vovk. (Zgoraj je ena teh ilustracij) z izrazito ljubljansko tematiko sorazmeroma redka. Knjige, ki bi nam v literarni formi, pa vendar v obliki, dostopni vsakemu bralcu, z izrednim znanjem, toliko zanimivega in lepega, pa tudi z dobršno mero kritičnosti in satire, povedala o Ljubljani, o njenih lepotah in zanimivostih, o cestah in stavbah, njeni preteklosti in ljudeh, doslej še nismo imeli. Pri velikih narodih najdemo dela, ki so jih posameznim mestom posvetili nekateri pisatelji. Nekaj takega smo zdaj dobili v sloven-ščinJf^S^eda bi bilo napačno misliti, da je Javorškova knjiga .,kak turistični vodnik po Ljubljani. Res je, da nam pisatelj na skoraj tristo straneh posreduje predvsem obilo zgodovinskih, topografskih, literarno zgodovinskih in splošnih podatkov o Ljubljani, pri čemer je tudi kritičen in ne samo opi-sovalen. Toda med vsemi temi stvarnimi podatki je obilo avtorjevega duha. Med Javorškovimi opisi ' ljubljanskih ulic in hiš, med opisovanjem topografije in pričevanjem zgodovine ter prikazovanjem prebivalcev mesta, je obilo avtorjevih osebnih meditacij, ugotavljanj in pričevanj, utrinkov duha in kritičnih pripomb, da je Vodnik po Ljubljani, kakor se knjiga imenuje, ne samo stvarni opis mesta in njega zanimivosti, lepih in dragih stvari, temveč tudi poskus prikaza duhovne podobe Ljubljane, kakor jo seveda spoznava pisatelj sam. Vodnik po Ljubljani torej ni turistični vodnik, temveč je prav posebna knjiga o Ljubljani, ki bi jo moral prebrati ne samo vsak Ljubljančan, ne samo vsak, ki ima rad to mesto, temveč tudi tujec, ki bi rad spoznal tisto, kar se skriva za zunanjo podobo mesta in ljudi in ki bi se rad poglobil v duhovno podobo Ljubljane. Kajti za pročelji hiš, za stolpnicami in barakami, za skritimi vrtovi, trgi, pa tudi celimi mestni- mi predeli se skriva duhovna podoba mesta, časa in ljudi. Svojo izpoved je pisatelj razdelil na devet krogov, pri čemer začenja svojo pripoved prav z zadnjim devetim krogom, v katerega središče je postavil Ljubljanski grad. Pač v skladu z Dantejem, čigar tekst «La-sciate ogni speranza...« je postavil za motto svoji knjigi. Posamezni deli so razdeljeni na poglavja. Pogled na grad, Spann-heimovska Ljubljana, Južno stran sveta zavzema Barje, to vov v nadaljevanju knjige: Vile na Mirju in Vrtači, Trnovo kraj nesrečnega imena, Kdor preplava Ljubljanico, Onstran grozotne Tržaške ceste, Popisati Zeleno jamo s tistimi kot luna pustimi ulicami, Rožna dolina končno izgine pod Rožnikom, Kakšna žalost. Ven! Na zrak, Ce gremo proti Gradiščiei, Hudobija je ljubljanska folklora itd. itd. S temi besedami Je nekoliko prikazana vsebina knjige in avtorjeva duhovitost pri opisova- Hartung Hans (Francija) Litografija št. 124 (S VI. mednarodne grafične razstave v Ljubljani) je nekaj naslovov poglavij devetega kroga. Stari trg, Pod Trančo, Vodnjak kranjskih rek, Ljubljanska stolnica, to so nekateri naslovi drugega dela, o-smega kroga. Kako diši ljubljanska latinska četrt, Glavni hram gledališke umetnosti, Oltar v frančiškanski cerkvi, V tako imenovanem mestnem središču, to je nekaj poglavij iz naslednjega dela. In še nekaj naslo- ■.....................umiti.......................... Še en dopis iz Celja po «Hermanu Celjskem Dosedanji režiser SLG v Celju Branko Gombač, ki je že star znanec članov in obiskovalcev SNG v Trstu, bo v sezoni 1965-1966 spet delal v Trstu. Režiral bo otvoritveno predstavo v novi sezoni, Cankarjeve «Hlapce», za mali oder pa je pripravil izbor tekstov iz Shakespearovih dramskih del in sonetov za enega i-gralca. V intervjuju za ((Mladino« mi je povedal nekatere zanimive ugotovitve o tržaškem Slovenskem gledališču in o problemu repertoarne politike pri slovenskih poklicnih gledališčih, kar bo tržaške Slovence vsekakor zanimalo. ((Režirali ste v gledališčih na Poljskem, v Trstu, v Celju. V čem se med seboj razlikujejo njihovi repertoarji oziroma njih realizacija?« ((Povedal bom staro resnico, da razlik v repertoarjih gledališč različnih narodov, kadar gre za klasična dela, ki so po svojih izpovedih večna, sploh ni. Gre samo zato, koliko znajo gledališki interpreti od režisarja in igralcev ter vseh ostalih sodelavcev s sodobno interpretacijo in sodobnimi tehničnimi sredstvi približati odlike stare dramske umetnine sodobnemu času in človeku. V uprizarjanju moderne dramatike in v gledališkem eksperimentiranju pa bi dal prvo mesto Poljakom. Tržaško slovensko gledališče stoji danes na mestu, kjer se sre- čujeta zapadna in vzhodna kultura, je manjšinsko gledališče, s srcem obrnjeno na domovino. Sestava repertoarja je jasno postavljena: poleg slovenskih avtorjev mora repertoar obsegati še dela italijanskih dramskih ustvar. jalcev. Z novim kulturnim domom se bo tudi gledališko življenje v Trstu razmahnilo, še posebno pa ob sedaj vse bolj normalnih odnosih med obema državama. SLG v Celju je eno tistih gledališč, ki si je v petnajstih letih poklicnega dela ustvarilo dostojno mesto med gledališči v Sloveniji. Sedanje grajske igre so pokazale, da je celjsko gledališče na tisto pravo ljudsko publiko pozabilo. Mislim na, tiste tisoče obiskovalcev iz delavskih in kmečkih vrst, ki so zbrano in prizadeto sledili izvajanju gledalcev, na vse tiste, ki so prišli ure in ure daleč peš na predstavo.« «V čem so glavne napake u-prav slovenskih gledališč pri sestavi repertoarjev?« ((Sodim, da slovenska gledališča vse preveč eksperimentirajo v glavnih repertoarjih, vse premalo pa opravljajo ta posel v eksperimentalnih gledališčih. Prav zato nastanejo nesporazumi med gledališči, njihovimi repertoarji in publiko.« Gostovanje Jožka Lukeša, člana SNG v Trstu, v ((Celjskih grajskih igrah 65» (predstavil se je v vlogi patra Melhiorja v delu Antona Novačana ((Herman Celjski«), je slovenska kritika zelo ugodno ocenila. Njegovi kreaciji so v vseh vidnejših slovenskih časopisih, celjskem in ljubljanskem radiu ter v programu jugoslovanske TV posvetili precej prostora. Iz šestih slovenskih časopisov smo zbrali ocene, ki vse po vrsti pohvalno govorijo o Lukeševi u-metniški kreaciji. Andrljan Lah (Delo): ((Jožko Lukeš k.g. je podal patra Melhiorja s kar falstaffovskim zamahom.« Zoran Vulder (Celjski tednik): «Prav posebno doživetje je bil pater Melhior tržaškega gosta Jožka Lukeša, ki je iz sicer hvaležne vloge ustvaril nepozabno figuro veseljaškega, servilnega, priskledniškega gvardijana.« TV (Mladina): «... njegov pater je bila izredna figura!« M. Švajncer (Večer): «Jožko Lukeš, član Slovenskega gledališča v Trstu, ki gostuje v grajskih igrah, je z vlogo patra Melhiorja, radoživega predstavnika cerkvene oblasti in kompromisar-stva, ponovno potrdil razsežnost svoje igralske zmogljivosti. Njegov pijan pater je bil drobna u-metnina, a če bi hotel le za korak dalje, bi zdrknil v karikaturo.« S. šlamberger (Ljublj. dnevnik): «... Sijajni pater Melhior (je bil) kot gost Jožko Lukeš...« France Vurnik (Naši Razgledi); «Z baročno razgibano igro je bil od gledalcev navdušeno sprejet Jožko Lukeš, ki je v družbi celjskih igralcev nastopil kot gost v vlogi patra Melhiorja. Jožko Lukeš je prinesel v predstavo nekaj žlahtne teatralnosti in komike, porojene iz človeške majhnosti. Podal je figuro, ki ostane v spominu.« Obema gledališkima ustvarjalcema, režiserju Branku Gomba- Jožko Lukeš kot pater Melhior ču in igralcu Jožku Lukešu želimo v novi gledališki sezoni veliko delovnih uspehov, prihodnje leto pa bomo njuno sodelovanje v Celju ob morebitnem gostovanju pozdravili z največjim veseljem. TOJNE VRABL nju mesta. Lahko rečemo, da je Javorškova knjiga na eni strani slavospev lepotam Ljubljane, slavospev nekaterim oblikovalcem mesta, slavospev okupirani in borbeni Ljubljani med osvobodilno borbo. Javorškova knjiga je tudi bogat umetnostno zgodovinski spis o ljubljanskih stavbah, ulicah in trgih. Je kritičen pretres malomeščanskih okusov in prizadevanj, ki so prišli do izraza v nekaterih mestnih predelih. Je tudi ostra kritika nepopravljivih napak slabega okusa in nevzgojenega duha. Je tudi kritika jalovih političnih spopadov v preteklosti kot nekaterih slabosti in razvad današnjega časa. Skratka, to je zbir najrazličnega gradiva o Ljubljani ir. napisal knjigo z velikim znanjem, ljubeznijo in prizadevnostjo. Delo je napisano vseskozi duhovito, satirično, polemično, pa vendar s pravo mero okusa. Nekaj je sicer modnih manir, (obrnjen tekst, razporeditev delov od zadaj naprej), med tekst je vrinjenih nekaj izrazito subjektivnih, v kurzivu zapisanih odstavkov izven okvira, v ilustracijo časa je nekaj odstavkov z naslovi časopisnih vesti tedanjega časa. Sicer pa je to resno, z vso prizadevnostjo napisana knjiga, ki bo gotovo imela veliko, veliko bralcev. Nekaj pa le pogrešamo pri njej, namreč ilustracij. Zlasti pn opisih baročnih predelov mesta, stare Ljubljane, pri opisih gradu, Golovca bi si želeli originalnih podob. Ce bi bile to barvne priloge, reprodukcije akvarelov, bi bila knjiga še enkrat več vredna. Skoda, ker bi morda bilo mogoče dobiti ustreznega mojstra, da bi prispeval nekaj risb. Toda kar je, je. Javorškov Vodnik po Ljubljani je zdaj na knjižnem trgu. Prepričani smo, da bo deležen velikega zanimanja. Kajti Javorškov poskus, da bi v literarni obliki, na svoj’ način prikazal podobo Ljubljane, je več kot uspel. Napisal je knjigo, zaradi katere bi Javor-ška ne mogli prezreti, pa četudi n« bi nič drugega napisal. BLAZNI REGIMENT Dve zbirki pesmi JOŽETA ŠMITA Pesnik Jože Šmit (rojen leta 1922 v Tlakah pri Rogatcu) se že od gimnazijskih let intenzivno ukvarja s poezijo. Poleg vrste mladinskih del in prevodov je doslej izdal tri pesniške zbirke in sicer: Srce v besedi, (1950), Dvojni cvet (1953) in Trepetlika (1962). Zdaj pa sta istočasno izšli dve njegovi pesniški zbirki. Pri Državni založbi je prišla na svetlo Lirična postila, v kateri je pesnik zbral najboljše pesmi iz dosedanjih zbirk in jim dodal nekaj manj znanih in doslej neobjavljenih pesmi. Pri zavodu Borec pa je izšla Lirika časa, zbirka pesmi, ki so nastale v leti 1941-1945 in ki jih pesnik zaradi stilnih posebnosti sprva ni nameraval izdati, potem pa so ga k temu pregovorili prijatelji. Za to zbirko, ki predstavlja pesniški odmev usodnega vojnega časa, pa je Šmit prejel lansko leto Kajuhovo nagrado. Tako se nam Šmit v dveh novih pesniških zbirkah kaže na eni strani kot pesniški zapisovalec odmevov vojnega časa, obenem Pa v retrospektivnem, kritičnem izboru kot pesnik, ki skoraj trideset let registrira beleži in izpoveduje odmeve današnjega časa v svoji notranjosti. Istočasni izid dveh pesniških zbirk istega pesnika je gotovo dokaz žive pesnikove tvornosti, obenem pa tudi njegovega aktivnega mesta v sodobni slovenski poeziji. Lirična postila prinaša najboljše pesmi iz Šmitovih dosedanjih zbirk, dodanih pa je še nekaj neobjavljenih pesmi. Tako predstavlja zbirka kritičen izbor pesnikovega dolgoletnega umetniškega ustvarjanja. Vseh 68 pesmi je razdeljenih na štiri cikle. V prvem so predvsem pesmi o zemlji, ki jih je navdahnila podoba domače krajine in ljubezen do rodne grude. V drugem ciklu so vsebovane pesmi z vojno, partizansko tematiko. So pa te pesmi bistveno drugačne od pesmi z vojno tematiko drugih slovenskih pesnikov. Šmitove pesmi so skrajno skope v opisu zunanjih dogajanj in so obrnjene predvsem navznoter, v intimni pesnikov svet, registrira-joč predvsem odmeve dogodkov v pesnikovi notranjosti. Tretji razdelek je posvečen ljubezenski liriki, v zadnjem ciklusu pa so verzi s pesnikovimi odmevi na probleme današnjega časa, to so pesmi, v katerih avtor razglablja o smislu človekovega življenja in izpovedi notranjih stisk. V vseh teh pesmih se nam Šmit kaže kot tenkočuten in občutljiv, pristen lirik, ki po svoje doživlja dogajanja okoli sebe in ob raznih drobnih detajlih ali dogodkih izpoveduje svojo notranjost, ki je usmerjen bolj v svet svojih notranjih doživetij in odmevov, kot pa v zunanje okolje, ki je morda bolj razumski pesnik kot pa čustveno zanesenjaški, ki je v svojih izpovedih krhek, skop v besedah in izrazu, brez posebnega prizadevanja za modernimi manirami, pretih in skorajda boječ, zakoreninjen bolj v klasični formi, morda tudi včasih vse preveč vdan v usodo in resigniran, ki pa je vendar pristen lirik, globoko čuteč in iskreno izpovedujoč. Druga pesniška zbirka Lirika časa pa je precej različna od prve. Predvsem Lirika časa ni izbor temveč je to zbirka pesmi, ki so nastale v vojnem času; sodila bi pravzaprav na začetek Šmitovih knjig pesmi, pred Sr-ce v besedi, pred Dvojni cvet in pred Trepetliko. Knjiga Lirika časa vsebuje namreč odmev pesnikove notranjosti na usodni vojni čas, ki ga je pesnik doživljal na ozemlju, zasedenem po Nemcih, v izseljenih Brežicah, kot študent na Dunaju, Pa kot prisilni mobiliziranec v Franciji, v taborišču v Angliji in kot partizan, v času svojega kratkega, a razgibanega partizanstva. Nekatere od teh prvih pesmi pa so tudi odmev utesnjenih razmer pesnikove mladosti. Vse te pesmi so nerimane, napisane skoraj v prozi, v izrazu močno skope, skoraj baladne, pa zato izredno impresivne, čeprav morda prekrhke za strahote in bridkosti, ki jih izražajo. Posebnost teh pesmi pa je njihova, oblika, ki je docela drugačna od kasnejših Šmitovih pesmi in tudi seveda od tistih, ki se nam kažejo v Lirični postili. Nevezana skoraj prozna oblika, ekspresionistični izraz, skopa, lapidarna odrezavost izraza z docela drugačno izpovedno usmerjenostjo kot jo je v povojnem času ubral pesnik. Res je, da je ta Šmitova pesniška zbirka pomembna kot dokument razvoja pesnika, seveda pa je vsekakor pomembnejša zaradi svoje vsebine, kot dokument časa, ki je našel svoj odmev v pesniški zbirki. Lirična postila, ki jo je opremila Nadja Furlan, je brez ilustracij, je pa žlahtneje opremljena kot skromnejša in na slabšem papirju izdana Lirika časa. Ta zbirka pa ima ilustracije Jožeta Ciuhe, ki je zasnoval tudi opremo. Ilustracije so same po sebi dovršene podobe priznanega ilustratorja in slikarja, vprašanje pa je, če so s svojo fino risbo primerne za pesniško zbirko z odmevi vojnega časa. Sl. Ru. P 2 frn L 5 kr 6 7 8 9 10 11 w~ ,3 u 14 iT“ 16 17 318 r~ 20 «a n 22 ŽT 3 S 25 3 2T 1 fr 28 F3 29 30 31 r L —J 3 5F 3r a* E 35 1 ap 38 39 a LO 41 42 43 ar 45 ar a n 48 cn ‘šo a51 a S” 5T 54 r| 55 56 57“ r H* VODORAVNO: 1. prihod v goste, 6. bankovec za sto denarnih enot, 12. zbirka zakonov, 14. an-tikva, 15. židovsko moško ime, 16. zmikavt, kradljivec, 18. ime dubrovniškega komediografa Držl-ča, 19. zemeljski tečaj, 20. manjša dvorana za umetniške razstave, 22. ime Jugoslovanske pevke zabavne glasbe Novakovič, 23. rimska štirica, 24. oborožen čuvaj, 26. italijanski spolnik, 27. okret, 29. tanka tkanina za zavese, 32. pripadnik staroslovanskega rodu, 33. začetnici največjega slovenskega pisatelja in dramatika T«Za narodov blagor«), 34. švicarski narodni junak, 35. novejši nemški filozof, 37. mučitelj, trinog, 39. kratica za «ljudski oder«, 40. kraja, 42. enaka samoglasnika, 44. delovna vnema, zanos, 47. surovine za zdravila, 48. nasilna tatvina, 49. slovenski športni časopis, 51. svetlo angleško pivo, 52. država v vzhodni Afriki, 53. kopališče pri Kopru, 55. rjav konj, 57 najfinejša glina, iz katere izdelujejo porcelan, 58. reka v Srbiji in Bosni, NAVPIČNO: 1. vrsta afriške žirafe, 2. največja jugoslovanska tovarna obutve, 3. malik, 4. sanje, 5. kratica za »košarkarski klub«, 6. okrajšava za «starejši», 7. krajevni prislov, 8. stara površinska mera, 9. rimski stenograf, 10. organsko barvilo, 11. umetna struga, prekop, 13. začetek tekme, 14. geometrijsko telo, 17. krilo rimske legije, 20. uredba, pravilnik, 21. ime črnskega pevca Colea, 24. tankonoga gozdna žival, 25. zna- meniti francoski pisatelj tragedij (Jean), 28. nočno zabavišče v večjih mestih, 30. ime slovenske pisateljice Mihelič, 31. gora na Kreti, 33. prebivalec največjega jugoslovanskega polotoka, 35. časopisni stolpec, 36. plod, 37. zver iz rodu mačk, 38. mlajši oddelek ter-ciara, 39. plakat, 41. domače govedo, 43. italijanska ilustrirana revija, 45. tovarna alkoholnih pijač v Ljubljani, 46. odlična ameriška fiimska igralka, nagrajenka z oscarjem (Patricia), 48. podze- meljski hodniki, 50. glavni štev-mk, 52. himalajska koza, 54. začetnici slavne italijanske pesnice, 50. kratica za »jadralno društvo«. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. diamant — Romunka, 2. oktober — orakelj, 3. mera — Vardar — Rim, 4. Edi — kation — roke, 5. na — Brdavs — Kadar, 6. rima — i — rasa, 7. hrana — desant — gk, 8. loka -— kurent — Ono, 9. Ade -- dekani — sram, 10. čitanka — Antilje, 11. enakost — tankist. GRKI MENIJO, DA JE NJIHOV KRALJ POD VPLIVOM SVOJE MATERE Grška kraljica - mati je vnukinja zadnjega nemškega cesarja Viljema - Po smrti kralja Pavla je večkrat prišlo do resnih nesoglasij med vlado in dvorom - Grški časopisi so ji že ob razglasitvi Konstantina za grškega kralja namignili, naj zapusti Grčijo za vedno Čarovnija in ljubezen 's^Jnral sta še vedno neločljiva obljubljata zve- * stobo s tem, da si pljujeta v usta - Svojemu izvoljencu mečejo dekleta goreča polena pod noge - Tisto dekle, ki se ne more odločiti, katerega naj bi izbrala, mora navsezgodaj pri studencu izgovarjati čarovniško formulo, ki ji pomaga do izbire Ce boste kdaj potovali v Francijo in vas bo pot mogoče zanesla v Bretanjo, ne čudite se, če boste v nekaterih naselkih videli, kako si mladenič in dekle pljujeta v usta. Pri tem se ne zgražajte in si ne mislite, da se fant in dekle prepirata, ali celo zmerjata. Nasprotno, fant in dekle si s pljuvanjem v usta zaobljub-, ijata večno zvestobo in si po neki starodavni, a še vedno živi čarovniški praksi, skušata zadobiti naklonjenje vseh čarovniških sil, da se ne bodo sprostile in jima morda onemogočile srečno izvedbo poroke. Zdi se skoraj neverjetno, da so še dandanes žive čarovniške prakse v Franciji. Vsi tisti, ki si Francijo predstavljajo kot deželo napredka, velikega kulturnega bogastva in slikovitih običajev, ne morejo sprejeti dejstva, da je čarovništvo še ve,dno tam doma, pa čeprav v bolj oddaljenih naselkih. V domovini Descartesa bi morar lo biti čarovništvo že davno mrtvo in pozabljeno, toda znani etnolog prof. Van Gennep, ki je dolgo vrsto let zbiral podatke in tako znal obširno dokumentacijo francoskih folklornih običajev, je prišel do spoznanja, da je še v današnjem življenju ljudi v Franciji, globoko ukoreninjeno vra-ževerstvo, ki se naslanja na prastare čarovniške prakse. Omenili smo, da je v Bretanji navada, da si zaročenca pljujeta v usta in si tako za-obljubl.jata večno zvestobo. Prof. Van Gennep pa je med svojim raziskovanjem in zbiranjem podatkov našel še polno drugih podobnih običajev, za dosego istega namena. Na primer je v več krajih razširjena navada, da si zaročenca zaobljubljata zvestobo s tem, da si med slavjem ali praznikom eno proti drugemu drgneta stegna. V Quimperju si mladi zaročenci zvijajo roke in se z odprto dlanjo močno udarjajo po ramenih, v Provansi je običaj, da dekle meče kamenje v fanta, ki ji je najbolj pri srcu, v Gvaskoniji pa gre dekle še dlje in namesto kamnov, meče v svojega ljubljenca goreča polena. Mogoče je, da imajo ti običaji, ki so še kar razširjeni, samo simbolični značaj, toda mnogo je običajev, pri katerih je ljudstvo ohranilo tipične vraževerne in čarovniške e-lemente. V Retzu, majhnem naselku, je zelo ukoreninjen običaj, da dekle, kateri dvori več fantov in se ne zna za koga odločiti, mora, iti navsezgodaj iz hiše v prvem dnevu maja meseca ter se napotiti do samotnega studenca daleč ven iz vasi. S pomočjo čarovniških navdihov mora dekle poklekniti pri studencu in ponoviti tri poglavitne čarovniške besede: «Ami-Robi-Voni». To čarovniško poglavitno formulo mora dekle ponoviti 9-krat in šele potem bo imela priložnost, da bo v trenutku, ko posije jutranje sonce, videla v čistem studencu odsev obraza tistega ljubega, ki ga mora izmed vseh izbrati. Takih običajev, ki imajo svoje korenine v čarovništvu in vraževerstvu je v Franciji vse polno. Prof. Van Gennep razlaga, da je ohranitev teh vraže- verstev v današnji dobi, ko je človeštvo doseglo tak napredek, pripisati dvema faktorjema. Prvič, težnja ljudi samih, da prepuščajo važne življenjske odločitve neki čudodelni in čarovniški sili, ki bo, vsaj tako ljudje mislijo, pripomogla in pomagala, da se bo vse srečno izteklo; drugič, moč starih tradicij in običajev, ki so zaščitili vsa vraževerstva, kljub nenehnemu prodiranju napredka. Vendar naj ne mislimo, da se take reči dogajajo samo v Franciji. Vsepovsod na svetu so ljudje in še posebno primitivni narodi, ki so močno navezani na čarovniške prakse in vraževerstva. Tudi pri nas dobimo, sicer starejše ljudi, ki verjamejo, da gre sreča iz hiše, če se zvečer pometajo sme- ti čez prag in podobno. če bi hoteli naštevati vsa ta vraževerstva, ki so še tako globoko ukoreninjena pri vseh narodih, bi lahko pisali v nedogled in še bi nastala nevarnost, da smo kaj pozabili. Teh vraževerstev je še vse polno v tradicionalnih običajih ljudstev in treba bo še mnogo let, preden bodo prešla v pozabo. Napredek in znanost, čeravno sta že osvojila ves svet, še ni' sta izpodrinila čarovništva. O-zrlmo se na črni kontinent A-friko, kjer imajo čarovniki in vrači še vedno glavno besedo pri raznih plemenih, kljub stalnemu in nenehnemu prodirar nju moderne medicine in znanosti. človek pač sili naprej in si želi napredka, istočasno pa se krčevito oprijemlje starih običajev in navad. gala kroni na glavi mladega para. A vsi so prav dobro vedeli, da pomeni tisto dejanje zanjo konec. Tudi ona sama je to dobro vedela, čeprav ni tega z ničemer pokazala. Saj je bilo njeno imetje že preneseno v palačo Psichiko, a kraljevi grad Atoi je bil tudi že urejen in pripravljen za mladi kraljevi par. In od takrat se grški čašo piši niso nič več bali pisati o njej. Zategadelj je bilo brž zatem moč v raznih grških listih brati najrazličnejše očitke proti njej. Nasprotovanje proti kralji-ci-materi je v Grčiji tako rekoč obče. Očitajo ji oblasti-željnost in razsipnost ter grabežljivost. Zlasti potratnost je v tako revni državi kot je Grčija neodpustljiva. Saj je življenjski standard v tej deželi močno pod srednjeevropskim povprečjem. Največji časnik vladne stranke je takrat tudi objavil številke o izdatkih za vzdrževanje dvora. Leta 1962 so znašali 13,8 milijona drahem (o-koli 290 milijonov lir), a leta 1964 kar 24 milijonov drahem. Toda v teh stroških niso všteti posebni izdatki, med katerimi je na primer nakup posebnega letala za dvor (37 milijonov), razna potovanja (4 milijoni), avtomobili, nabava nove opreme, prezidave v kraljevi palači in podobno (30 milijonov). Poleg tega so nekateri listi očitali Frideriki tudi, da je svoje otroke vzgajala «po vojaško«, posebno pa, da je strahovala svojega sina Konstantina, ki je zaradi takega ravnanja še vedno pod njenim .vplivom,. In takrat so se čim- tudi glasovi, naj Friderika za vedno zapusti Grčijo in naj gre kamor hoče. Kako nenasitna in razsipna je mati grškega kralja, dovolj zgovorno priča tudi dota, ki jo je na njeno zahtevo morala država dati njeni hčeri Sofiji, ko se je poročila s španskim princem Don Juanom Carlosom. Osem milijonov drahem je znašala Sofi-jina dota. Denar, denar in zopet denar. Kljub temu, da se šteje za najbolj «modrokrvno» med vsemi plemenitaši, ker je vnukinja zadnjega nemškega cesarja Viljema se vendarle druži z «navadnimi» zemljani. Ladjarja Onassis in Niarchos spadata v njeno družbo, na primer. Ker sta milijonarja, seveda. A Friderika nima nikoli dovolj. Kot «sod brez dna...« Tudi ob zaroki Konstantina lllllllllllllllllllllllll|IHIIIIIIIII||||||||||||||||||||||||||IIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIl||||||M||||lllll||llllllllllllllllllllllllllMlllllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||lll ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiaiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiimiiiiiiiifi z dansko princeso Ano Marijo je prišlo to vprašanje na dan. Friderika je namreč takrat zahtevala od nevestinih staršev enako doto, kot jo je prejela njena hči Sofija. Torej osem milijonov. Na danskem dvoru se je zdela taka zahteva tako nenavadna in nepričakovana, da so zaradi tega imeli pravi družinski posvet. Prišel je tudi švedski kralj Gustav Adolf, nevestin ded. In prav on je pri tem dejal: «Pri nas na severu se poročimo iz ljubezni in ne zaradi denarja!« No, nazadnje so le zbrali zahtevanih osem milijonov drahem. Vendar pa tega zneska niso plačali zetu, marveč so vložili na nevestino ime v neko švicarsko banko. Najbrž je tako ravnanje narekovala previdnost. In kdove, če ni bila taka previdnost upravičena! Kaj bi se torej čudili, če so pri nedavnih pouličnih demonstracijah v Atenah vzklikali tudi: «Nemka (Friderika) naj izgine!« S. A. Nesoglasja med grško vlado in mladim vladarjem niso pravzaprav nič nepričakovanega. Tisti, ki poznajo grške razmere, zlasti pa značaj kralj ice-matere Friderike, so že ob smrti kralja Pavla lani napovedovali, da bo za vsako ceno vplivala na mladega kralja in skušala z intrigami in zakulisnim delovanjem zadosti- ti svoji sli po oblasti. O kraljici-materi Frideriki vedo povedati, da je zanjo najvažnejše samo dvoje: oblast in denar. In denarja je neko-pičila kar precej do sedaj. Saj ima v neki švicarski banki na svojem računu sedem milijonov dolarjev. Na moč požrtvovalno in skrbno je stregla svojemu možu, ko je lani hudo obolel. Ves čas njegove bolezni se je obnašala kot prava usmiljenka. Ona je tudi bila ob njem, ko je izdihnil in mu je zatisnila oči. Potem se je odela v žalno obleko in si nadela žalni pajčolan, ko je v pokončni drži stopala za njegovo krsto. Toda pod pajčolanom se je lesketal skoro ves njen dragoceni nakit. Niti ob tisti priložnosti se ni mogla premagati, da bi pustila dragocenosti doma. Prvo nesoglasje med krono in vlado je nastalo brž po razglasitvi Konstantina za grškega kralja. Kraljica-mati je namreč zahtevala zase 13 milijonov drahem letne apanaže. To je bila tako nezaslišana in pretirana zahteva, da je najprej vlada izrazila svoje pomisleke, zatem pa še poslanci. Ko je Friderika videla, kako mislijo o tem ljudski zastopniki, se je zahtevani apa-naži «velikodušno» odrekla. Zadnjič je bila Friderika o-srednja osebnost ob poroki svojega sina z dansko princeso Ano Marijo. Vse oči so bile uprte samo vanjo. In tako so kaj lahko opazili, kako bleda je bila in kako čuden izraz so imele njene oči. Vendar pa njene roke niso niti najmanj trepetale, ko je pola- DVORJANKC SO PRINESLE JEDIL IN PIJAČ... ...PEVEC ORFEJ PA JE UBRAL STRUNE. COSTOM JE OB ORFEJEVIH PESMIH POSTAJALA VSE BOLJ ŽIVAHNA. ?-'>■ n LEMNEŽČANKE SO PLESALE,KOT BI NE' IMELE §E NIKOLI OROŽJA V ROKAH. OROŽJE JE BILO POZABLJENO. Alluhelia. agent «00sexy», je naj novejša osebnost psevdofantastič-nega, neokusno satiričnega foto-romana, ki ga je v nadaljevanjih začela objavljati neka italijanska revija. Kakšno neokusno in plehko čtivo nudijo italijanske revije svojim hralcem, je razvidno prav iz teh nadaljevanj Pa vendarle, kaj zato, če tako čtivo kvari estetski čut bralcev in jih zavaja od tega, da segajo po dobri knjigi, le da gredo revije v denar, to je poglavitno. Na sliki igralka Grazia Maria Spina v vlogi Alfabelle agenta «00sexy». KRALJICA HIPSIPILA JE POVABILA ARGONAVTE V SVOJE ^ VRTOVE. DOGOVOR JE BIL SKLENJEN IN LADJA JE PRISTALA OB POMOLU Veljaven od 22. do 28. avgusta OVEN (od 213. do f \ 20. 4.) Zabava vas [ j zelo privlačuje, toda KJ’ »J trenutno dajte pred- nost dolžnostim. Ta teden je odločilnega pomena v poklicnem in finančnem pogledu. Posebno srečo v denarnih zadevah boste imeli konec tedna. Vse svoje pobude boste izpeljali do konca. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Bodite zelo previdni, če boste šli na pot z motornim vozilom. Odložite na kasnejši čas vse važne odločitve. Se posebno v službi se ne pustite zavajati od kolegov, V ljubezenskih zadevah pa bodite potrpežljivi, prihranili si boste jezo. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Marsikaj boste dosegli v zasebnih odnosih z drugimi osebami, vendar se ne spuščajte v tvegane posege. Po možnosti se izogibajte prepirom, ker si boste s tem samo škodovali. Nudila se vam bo lepa priložnost za potovanje. ^------ RAK (od 21. 6. do / f 22. 7.) Stare želje se I \ vam bodo izpolnile, [ j posebno tiste, ki so V 1 J zasebnega značaja. ^ Kljub temu se ne vdajajte sanjarjenju in izpolnite svoje dolžnosti v določenem roku. Predvsem pazite na zdravje in tudi sicer bodite previdni. V sentimentalnih zadevah M bo nekaj spremenilo. LEV (od 23. 7. do r /» - \ 22. 8.) V službi bo-jHK j ste doživeli nekaj no-^«7 v j vega, toda pazite se, da pri tem ne uberete napačno pot. I-meli boste nepričakovane zasebne stike, od katerih pa ne boste imeli velikih koristi. Proti koncu tedna se bo vaš finančni položaj občutno izboljšal. / ->v DEVICA (od 23. 8. f A do 22. 9.) Nikar ne I tKTli 1 jemljite vsakdanjih V -JfT / vprašanj preveč res- / no. Držite se rajši ^ ^ načrtov, ki si jih boste napravili v začetku tedna. Dobili boste obisk in vabilo na sestanek. Ponuja se vam prilika, da se seznanite z osebo, ki se bo v bodoče zelo navezala na vas. TEHTNICA (od 23.9. do 23. 10.) Obetajo & j se vam prijetne no- vosti v službenem razmerju in imeli boste tudi izredne dohodke, ki ne spadajo v običajni finančni okvir. Naklonjenost ljubljene osebe vam bo prinesla srečo in zadovoljstvo. I-meli boste prijateljske stike in želi boste odobravanje. /7.T\ ŠKORPIJON (od 24. \ 10. do 21. 11.) Ne bo-( ) hite ljubosumni, raje V ▼ j / pokažite ljubeznivo, \VJ/ nekoliko brezbrižno plat svojega značaja. Pomagalo vam bo, da si boste prihranili živčne izpade in jezo. V stikih s prijatelji in službenimi kolegi se ne pustite zavajati od trenutnih nesporazumov. •" raje odločni. STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Precenjujete svoj vpliv, ki g* imate doma In * službi. To vam lahko prinese težave in nesporazume. Bodite raje bolj dostopni in prisluškujte nasvetom. Ce boste ravnali mimo in diplomatsko, boste več dosegu. KOZOROG (od 22. f v\ 12. do 20. 1.) imejte / _ F 1 vedno v ospredju za-l / sebne koristi, sicer V" boste utrpeli izgube. ------- V ljubezenskih zadevah bo nastal preokret inbo prišlo do resnih odločitev. Obetajo se vam srečni trenutki v družbi z ljubljeno osebo. Sedaj imate priliko, da napravite načrte za skorajšnje potovanje. VODNAR (od 21. 1-Ogibajte . in rajši __svojo ko- poklicnih za- ______ boste v tem tednu doživeli važne trenutke. Doma pa bodite po možnosti mirni in ne razburjajte se. ce bo prišlo do nesporazuma, ne obupujte, s tem ne bo konec vaše sreče. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Sedaj ste žive- ni, vznemirjeni i« razdraženi, ker ne gre vse tako, kot ste mislili. Sele sredi tedna bo nastala sprememba ln se bo položaj izboljšal. Imeli boste uradne stike, ki vam bodo odprli nove poti in možnosti, aa se uveljavite. dnevnika smo med drugim brali, da kriški izseljenci, ki so letos na obisku, obžalujejo, da se še najdejo ljudje, ki se radi potujčijo. Prav te vrste so dale povod temule dopisniku: Ne bomo navedli kraja, kjer se je nekaj tednov ustavljal av- TEDEN ^razuusi velikega šmarna so •fiuno. Kot je to v povojnih leno postal običaj, si večina poslovnih ljudi vzame za veliki šmaren ne saj dni praznika in zato je tudi veliko število trgovin in raznih pisarn zaprtih, poieg tega pa veliki industnj-ssi obrati pošljejo svoje uslužbence na kolektivni dopust in ZaP-ejo tovarne. 2ato se tudi promet po cestah in železnici okrog velikega šmarna zelo poveča. Ljudje božijo iz mesta pred vročino v gore ali na morje. Letos je vreme sicer malo nagajalo. Zato So mnogi Tržačani odložili oaljše izlete in se zadovoljili s krajšimi v sosednjo republiko, Furlanijo in predvsem v okoliške vasi. Pri tem pa moramo ugotoviti eno zelo pozitivno dejstvo. veliki šmaren ni bilo na cestah tržaške pokrajine nobene hude prometne nesreče, kljub tako velikemu drenu. Tako so 8e prazniki zaključili veselo za Vse izletnike. Za to je treba Pohvaliti najprej prometno po-hci.io, ki je bila prisotna na vseh mogočih krajih in koncih, °a Je nadzorovala promet, ter avtomobiliste, ki so letos stio-8° upoštevali prometne predpise in zlasti opozorila promet-ne policije. Tako bi se morali avtomobilisti ravnati tudi za haprej, ker je nevarnost na ce-®ti vedno velika. Med kroniko tedna pa mora-tho na žalost zabeležiti nenad-ho tragedijo dveh zakoncev v Ulici Udine. Preteklo nedeljo Popoldne je upokojenec Giuseppe Villa umoril ženo z dve-tha streloma, nato pa se je še sam ustrelili v glavo. Sedaj lezi Villa v bolnišnici med živ-h en jem in smrtjo in se zdrav-hiki po šestih dneh zdravljena ne morejo še izreči o njegovem stanju. V preteklem tednu je oživelo tudi politično življenje v me-Sju. Slovenski socialistični obeski odbornik Dušan Hreščak j® prvič po gonji fašistov in liberalcev proti njemu in sploh Proti Slovencem javno nastopil- V sredo zvečer je govoril ha zborovanjih v Trebčah in padričah. V svojem govoru je Hreščak Poudaril, da slovenska manj šiba more priti do svojih pravic Je> Ce zavrže zmotno stališče, da Se Politične in družbene razme-** vdržavi, v kateri živi, ne bdfjo Slovenske manjšine, in če aktivno in neposredno sodeluje , italijanskimi naprednimi silami v njihovi borbi za nadaljnji razvoj demokracije v naši državi. Nadalje je dejal, da socialisti zastopajo namreč mnenje, ?.a So pravice slovenske manj-~*n® sestavni del borbe za demokracijo v državi, v kateri Manjšina živi, in le če narodna ibanjšina sodeluje aktivno v eJ borbi, če je to tudi njena °fba, s s tem pribori praviti do upoštevanja tudi svojih aahtev. Vsa slovenska javnost, je na-uaije dejal Hreščak, je z ra-, umljivo zaskrbljenostjo sprem-fi-,a sramotno gonjo, ki so jo asisti in liberalci ter krajev-b glasilo italijanskega nacionalizma uprizorili pred prečil070 tržaškega občinskega tabora in po njej proti stranem levega centra, predvsem a proti moji osebi. Zato je jTUi razumljivo, je pristavil i-Zeščak, da je vse slovensko Prebivalstvo stalo v tej bitki Jr strani socialistične stranke /J bjenih političnih zaveznikov, i so to bitko vodili in v njej *magali. •rt^adalje je Hreščak med dru-L® * poudaril, da je bila to ,=bka zmaga, borba za vse-, ransko uveljavljanje načela n, aar°dnostni enakopravnosti ,‘ed Italijani in Slovenci pa se »Prt nadaljevala, vendar pa od bSSL naPrej v neprimerno ciio lh razmerah, ker je koali-stro !eveSa centra uspela od-l2*nitl največjo oviro za uve-JppUenje tega demokratičnega J^ata: v izvršne organe kra-i, vbih samouprav, kjer so ime-, do sedaj besedo le Italijani, •j. ® to zmago omogočen dozi* tudi Slovencem. In ta 6vn^a ne izgubi ničesar na hiHJem zgodovinskem pomenu v primeru, da bi se zaradi kolebanja v vrstah KD, pred-]„ m pa v vrstah PSDI utegni-ni.razbiti dosedanje sodelova-trn I?ed strankami levega cen-VnT..v četrtek je Hreščak go-ba Opčinah in Proseku. muetektura je v četrtek zavr-rm« Pritožbi misovcev in libe-tr»=*y,protl sklepom, ki jih je 22 ti. občinski svet sprejel oriK ^a v zvezi z ostavko dveh hov5untkov ter izvolitvijo dveh ščniT1 odbornikov Dušana Hre-r-aka in Attilia Mocchija. Spri-j^.tega je izvolitev socialistič-odbornikov Hreščaka in cehi j a pravnoveljavna. bUBredvčerajšnjim zvečer pa je Prva seja tržaškega ob-kat e^a odbora po preosnovi, Vftlere ste se udeležila tudi no-ddbornika Hreščak in Moc- kovn«,a J® žuPan- v Priča’ n-janju dokončne razdelitve J^borniških mest, dodelil Du-Hreščaku odborništvo za ^ravstvo in hieieno, Attiliu t Mocchiju pa za socialno skrbstvo in dobrodelnost. Pred začetkom seje odbora je Lega Nazionale skušala prirediti manifestacijo na Trgu Unitš s položitvijo vencev na neko spominsko ploščo. Manifestacija je klavrno propadla, ker se je zbralo pičlo število ljudi. V petek pa je poteklo deset let od podpisa videmskega sporazuma. V teh desetih letih je prekoračilo mejo v obeh smereh s propustnicami 70.953.516 ljudi. Tudi s potnimi listi se je osebni promet zelo razvil, saj je v zadnjih desetih letih potovalo čez mejo kar 20.772.216 oseb. Kljub dokajšnji vročini in poletnim počitnicam se pogovori v Gorici med strankami levega centra za sestavo večin v petih občinah z nad -5.000 prebivalcev ter v pokrajinski uoravi niso prekinili. Predstavniki treh političnih tajništev so se znova sestali tudi ta teden ter so pooblastili posebno komisilo, v kateri bodo zastopane PSI, PSDI in KD, da pripravi do jutri politično programsko izjavo, v kateri hočejo strniti osnovna vprašanja, o katerih soglašajo in ki naj predstavljajo osnovo za nadaljnje pogovarjanje in ukrepanje. Osnovno vprašanje, okoli katerega stranke ne morejo doseči popolnega soglasja, je prisotnost predstavnikov slovenske manjšine izvoljenih na listi PSI ali SDZ v odborih v Gorici ali pokrajinski upravi. V krščanski demokraciji obstaja hud odpor proti vključitvi slovenskega predstavnika odbor, tako da so nekateri vidni predstavniki zagrozili z ostavko na mesto izvoljenih svetovalcev. Krščanska demokracija je v precepu zaradi pritiska kurije, da se vključi predstavnik SDZ v odbor ter nasprotovanja pripadnikov lastne stranke, ki še niso v celoti doumeli papeževih enciklik in pravic narodov do enakopravnosti. Za velikošmarenske praznike je bil tudi letos na goriških cestah zelo velik promet. Največ vozil je pripadalo inozemskim turistom. Prometni organi policije, karabinjerjev in mestni stražniki so bili teden dni stalno budni ter so nadzorovali promet vzdolž najbolj važnih državnih in pokrajinskih cest. Njim in pa discipliniranosti voznikov je pripisati, da v goriški pokrajini ni bilo smrtnih nesreč in da so se tudi ostale manjšega obsega srečno zaključile. Kolikor bolj se poletni meseci nagibajo h kraju, toliko bolj se bližajo dnevi popravnih izpitov. Še slabih deset dni in izpitne komisije bodo pregledale, kaj so se dijaki, ki so jih zavrnili ob koncu šolskega leta, naučili med poletjem. Še teh nekaj dni, ki jim preostaja za učenje, se sklanjajo nad knjigami, obiskujejo popravne lekcije, skratka učijo se, da ne bi izgubili enega šolskega leta. Profesorji pa imajo druge skrbi. Za slovensko enotno srednjo šolo ministrstvo še ni poslalo učnih programov, čeprav so za nemške šole v Južnem Tirolu znani že od julija dalje. Prav tako ni še nobenega odgovora na zahtevo SKGZ, da se zaradi ukinitve strokovne šole odpre nadaljevalna strokovna šola trgovskega tipa, ki bo nadomestila vrzel v našem šolstvu V RIGOLATE SMO OBISKALI POČITNIŠKO KOLONIJO SLOVENSKIH OTROK S TRŽAŠKEGA Med sprehodi in odmori še vedno dovolj časa za kulturne prireditve Prav radi smo se odzvali prijaznemu vabilu — kdo se ne bi? — da naj obiščemo kolonijo otrok slovenske Vincencije-ve konference v Rigolatu. Dolga je pot od Trsta do lepega letoviščarskega kraja v Karni-ji, kjer slovenski tržaški otroci letujejo. Vendar sta lepo vreme, ki nas je v petek dopoldne spremljalo na vsej poti, in raznolikost pokrajine pripo-' mogli, da smo že zgodaj dopoldne ustavili avtomobil pred šolskim poslopje v Rigolatu, kjer smo srečali ravnateljico kolonije Marijo Mislej ln s tem takoj spoznali, da smo prišli na pravo mesto. Otroke pa smo morali počakati do kosila, kajti, kot nam je povedala ravnateljica, vsako jutro gredo na razne sprehode po lepi okolici. Zato smo imeli na razpolago nt kaj časa, da si ogledamo čedno in lepo vasico ter prekrasno srednjegorsko pokrajino. V pogovoru z ravnateljico smo zvedeli, da so v nedeljo obiskali otroke malone vsi starši, ki so prisostvovali tudi lepi prireditvi, ki so jim jo pripravili njihovi mali. Žal nam je bilo, da na tej prireditvi nismo bili prisotni tudi mi, kajti z bogatim in pestrim sporedom so bili vsi obiskovalci zelo zadovoljni. Kakor so nam povedali so bile na programu, ki je štel kar 23 točk, recitacije pesmi naših pesnikov od Prešerna, Gregorčiča, Grudna, Kosovela do Lili Novy in še mnogo drugih več ali manj znanih naših pesnikov. Prireditev je otvoril zbrani pevski zbor kolonije, ki je zapel tri pesmi «Že sidro iz vo-de», «Večer za našo vasjo« in «Tiho gozd se pogovarja«. Sledile so recitacije in deklamacije za mamice ifr trcčte. Deklamacija male Tamare je brez dvoma ganila vse prisotne, kajti bil je to topel pozdrav vsem očetom in spomin otrok v koloniji na njihovo naporno delo v ladjedelnicah, v Štivanski papirnici, v pristanišču, v kamnolomih, na poljih in kjerkoli drugod, kjer trdo služijo kruh za družino. Prostor in čas nam ne dopuščata, da bi se ustavili pri tej prireditvi, ki bo vsem staršem in prijateljem, ki so ji prisostvovali, ostala v spominu. O-meniti pa vendarle moramo, da so nam deklice program deloma ponovile v petek na dvorišču kolonije. Iz mladih grl smo slišali prelepe slovenske pesmi, ki jih je zapel zbor ter razne solistke kot so Ivana, Bruna, Julijana, Tanja, Patricija, Jagoda in Jadranka. Nato smo slišali še nekaj deklamacij, ki so nam jih podale Dragica «Rdečo kapico«, Odineja «Moj dom«, Ličja «Deček in cvet« in še druge. ((Življenje v koloniji — nam je pripovedovala ravnateljica — je kar lepo. Tu imamo 93 deklic z vsega Tržaškega ozemlja od Miljskih hribov pa do Šti-vana. Poleg tistih iz mesta, ki jih je nekaj več kot 20, je najbolj zastopana vas Križ, odkoder je tu kar 10 deklic«. I Otroci, vodstvo in osebje ko- lonije se medseboj kar odlično razumejo, tako da je vsa kolonija ena sama družina. Deklice so razporejene v pet čet, katerih vsaka ima svojo vzgojiteljico. Najmlajša v koloniji je Danijela Rupel od Sv. Ivana, najstarejša pa je Vesela Starc Kontovela. Za tako veliko število otrok je treba, seveda, tudi lepo število osebja: vsega skupaj jih je kar 14, ki budno pazijo na to mladež. Poleg že omenjene ravnateljice, je tu še g. Hvalič kot ekonom, nato je tu še bolničarka, vzgojiteljica, strežnice, kuhinjske pomočnice in seveda kuharica g. Veronika Škerlj iz Sv. Barbare, ki brez dvoma nosi eno najzahtevnejših vlog v koloniji. Zadovoljiti 93 malih želodčkov ni lahko. Gospa Veronika pa skrbi za otroke kot prava mati. Življenje v koloniji je urejeno po dnevnemu redu, ki je la- sten vsem tovrstnim ustanovam. Ob 7. uri deklice vstanejo, se umijejo, pospravijo vsaka svoj prostor. Nato posedejo za mize, kjer jim postrežejo za zajtrk. Potem gredo na sprehod, včasih v bližnje gozdove, včasih pa v sosednje vasi. Medtem jim tudi razdelijo malico, da zdržijo do kosila, ki je o-poldne. Videli smo, da jim kosilo gre zelo v tek. Hrane vsekakor ne manjka. Kdor želi še dodatek ga dobi. Po kosilu je obvezen počitek do 15. ure 30 minut. Nato jim postrežejo s popoldansko malico, nakar se deklice ponovno odpravijo na sprehod, ki se potegne do 18.30, ko se otroci vrnejo v kolonijo. V jedilnici počakajo pred televizijskim sprejemnikom do večerje. Po večerji še malo zabave, igre in petje, nato pa spat, kajti ob 21. uri mora v koloniji vladati Skupno na sliki z najlepšimi pozdravi vsem domačim splošna tišina. Ob nedeljah se dnevni red nekoliko spremeni, ker gredo otroci zjutraj k maši, popoldne pa imajo v vaški dvorani filmske predstave. Vreme je bilo doslej lepo, razen dan ali dva, ko se je nebo pooblačilo in je tudi deževalo. Toda v nekaj urah, kot je navada v hribih (saj smo na 800 Sestavili so tudi pevski zbor in ubrano zapeli metrov nadmorske višine), se je nebo spet razvedrilo in pokrajina je po dežju še lepša. Domačini so s tržaškimi slovenskimi otroci zelo zadovoljni, ker so naše deklice z njimi zelo prijazne in vedno vesele. V tej koloniji bodo deklice ostale do 2. septembra, nakar se bodo vrnile med svoje drage po enem mesecu krasnega letovanja polne novih moči. Ko smo se poslavljali, so nam vse deklice brez izjeme zabičale, naj v našem časopisu sporočimo njihove pozdrave, staršem, sorodnikom in prijateljem in naj Jim v njihovem imenu še rečemo: ((Nasvidenje v septembru!« MARIO MAGAJNA iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO SKLEPU OBČINSKEGA SVETA KMETIJSTVO NA GORIŠKEM Za letos predvidevajo slabši pridelek kot lani Neurje in toča sta opustošila nekatera področja Po podatkih, ki jih je zbralo pokrajinsko kmetijstvo nadzor-ništvo v Gorici, letošnji pridelek nekaterih kmetijskih proizvodov ne bo dosegel lanskega. Tako so ocenili, da bo pridelek grozdja za okrog 40 odstotkov nižji, kot je kazalo pred neurjem s točo, ki je zajela zlasti nekatere ravninske predele in povzročilo samo v občini Škocjan ob Soči skoro pol milijarde lir škode. Vendar se pričakuje, da bo pridelek boljše kakovosti, zlasti če bomo imeli lep september. Tudi koruzni pridelek se obeta manjši kot je bil lanski, ko je znašal povprečen pridelek po 35 stotov na ha. Glede pridelka sena je bila zadnja košnja sicer dobra, pač pa je bil slabši pridelek pri prvih dveh košnjah v ravninskem predelu. Kar se slovenskih področij tiče, je neurje, ki je zajelo pred dobrim mesecem nekatere predele v števerjanski občini, povzročilo škodo na grozdju in na sadnem drevju Na Valerišču in v Gabrskem koncu bodo imeli zato okrog 20 odstotkov manj pridelka v vinogradih, kot je prvotno kazalo. V Štandrežu in Sovodnjah je neurje v glavnem prizaneslo kmetijskim kulturam ter je bil na primer pridelek pšenice nadpovprečen. Tudi povrtnina je dala dober pridelek, le da je njena cena v tem mesecu padla. To pa je normalen pojav v tem času, saj je bila lani cena zelenjave v avgustu celo še nekaj nižja kot je letos. Isto velja tudi za sadje. Tako so na goriškem trgu na debelo pretekli petek prodajali lepe breskve po 50 lir za kg, slabše vrste pa celo po tri kg za 100 lir. V Zgoniku so ustanovili odbor za postavitev spomenika padlim borcem Spomenik bo postavljen pred županstvom Letos se po vsem svetu proslavlja 20. obletnico zmage nad mračnjaškimi silami nacifašiz-ma, ki so prizadejale toliko gorja in trpljenja ter terjale toliko človeških žrtev. Tudi zgoniška, čeprav je po svojem obsegu majhna in po prebivalstvu maloštevilna, je bila sorazmeroma hudo prizadeta med zadnjo vojno, saj je v borbi proti nacifašizmu izgubilo življenje kar 84 njenih občanov. Da bi se tem žrtvam dostojno oddolžili, je občinski svet na svečani seji 9. maja t.l., ob priliki uradne proslave dvajsetletnice osvoboditve, soglasno izglasoval sklep, da se v Zgoniku pred občinskim poslopjem postavi spomenik žrtvam iz vse zgoniške občine. V ta namen je bil imenovan pripravljalni odbor za postavitev spomenika. Da bi zbral potrebna sredstva za začetek del, je pripravljalni odbor na svoji prvi seji 7. t. m. sklenil, da se obrne na razne organizacije in podjetja in jih zaprosi za prispevke. Prav tako je bilo sklenjeno, da se organizira širša nabiralna akcija med vsemi občani. V ta namen je bil za vsako vas določen sedež, kamor bodo občani lahko prinašali denarne prispevke. — Vsi tisti, ki čutijo za svojo dolžnost, da pripomorejo k postavitvi spomenika, lahko prispevajo na naslednjih zbiralnih sedežih: ZGONIK — na sedežu županstva; SALEŽ — Pepi Pegan št. 7-a in Boris Milič št. 37; REPNIC — Danilo Milič št. 21 in Ladi Rebula št. 2; BRIŠCIKI — Albin Hrovatin št. 9; GABROVEC — Društvena gostilna; DEVINŠCINA — Gostilna Do- ležiti njegovo smrt. Jože Fer-letič je umrl v torek, 17. t. m. v častitljivi starosti 91. let. Ni bil sicer pravi Svetoivan-čan, ker se je rodil v Dolu pri Opatjemselu, vendar je prišel k Sv. Ivanu že leta 1896 in skoraj ves čas potlej preživel tu. Zato so ga domačini imeli za svojega. Pokojni Jože je vse življenje delal, najprej kot delavec v nabrežinskih kamnolo- Važno obvestilo konzorcija razlaščencev Konzorcij razlaščencev zaradi gradnje naftovoda obvešča svoje člane In vabi ostale prizadete, ki so že prejeli, ali šele bodo prejeli razlastitveni dekret, da se takoj zgla sijo v uradih konzorcija v Ul. Gcp-pa 9, pritličje, in prinesejo s seboj dostavljeni dekret. Uradne ure konzorcija: od 8.30 do 14.; v četrtkih pa od 8.30 do 12. in od 15. do 18. ure. lene; Colja. SAMATORCA — Prane S. B. Zadnja pot Jožeta Ferletiča Pred obilnim letom smo pisali o Svetoivančanu Jožetu Fer-letiču, ki so ga domačini poznali tudi po vzdevku Jože Barbuc zaradi njegove obilne brade, ki si Jo je obril šele pred nekaj leti. Tedaj smo se ga spomnili ob njegovem 90. rojstnem dnevu. Sedaj pa moramo, žal, be- mih, nato pa od 1907. dalje pri železnici in sicer na Vrdelski postaji, kjer je ostal do 1925, ko so ga fašisti, kot mnoge druge naše ljudi, premestili v Italijo. Ko se je že kot mrlič poslavljal od Sv. Ivana, ga je na zadnji poti spremila velika množica znancev in prijateljev. V Dolu, kamor so ga na njegovo željo pokopali v četrtek, pa ga je pričakovala vsa vas in vsa okolica. Sorodnikom izrekamo naše sožalje, pokojniku pa mir v domači zemlji. Ali se je mož kaj zmotil? Ko sem nedavno trčil na kmeta-znanca in je beseda tekla o zadevah, ki se tičejo njegovega poklica, me je začudilo, da ni zvračal krivde za zastoj v kmetijstvu, le na oblast, ampak tudi «na nas kmete«. Naj povem — je rekel med drugim — le majhen primer kako smo v gospodarjenju ne rodni, preveč komodni ali nemarni. Smo tik dobrega trga, kjer z lahkoto vse spečate. Gre le za ugodno ceno Za to pa je treba poskrbeti za primeren pridelek. V drugi polovici leta gre za strniščne rastline. Ali misli- te, da nimajo te nobene vrednosti? Imajo jo, in večkrat še večjo kot prvi pridelek, samo izbrati je treba pravi pridelek. Krompir nas je letos precej prevaral. Toliko bolj bi morali skrbeti za strniščne pridelke, (ajdo, repo, pitnik itd.). Zasejal bi krmo (rdečo deteljo, pitnik i.dr.), a sem s to letos dobro preskrbljen. Že nekajkrat sem sejal repo in dobro uspel. Seveda sem jo gojil po novem: ji za krompirjem pognojil z rudninskim gnojilom, jo razredčil in oplel. Lepa je bila ln sem jo z lahkoto in dobro prodal. Sodim, da bo tudi letos tako, ker je tega pridelka malo. Na srečo je takih zelo malo ... V dopisu iz Križa v zadnji nedeljski številki Primorskega bra-so kraja, kjer ustavljal avto iz Erhardtove Nemčije in s svojim radiom nekaj dni izredno krepko in brezobzirno «brenkal», kot da bi bila to pri nas kakšna posebna novost. Pač pa so bile novost nemške radijske postaje z nemškimi pesmimi. Vaščani so se zanimali za tega gosta, ki tako ceni samo nemško kulturo. Ko so zvedeli, da je ta Nemec pristen Kraševec iz sosednje jugoslovanske vasi, od koder je pred leti zbežal v Nemčijo, so se vprašali, če je ta človek pozabil svoj materini jezik, oziroma, zakaj ne posluša tudi slovenskih postaj. Kako je mogoče s tako lahkoto prekiniti z intimno svojino, ki je ne more nadomestiti nobena druga, pa če predstavlja še takšno veličino?! Dom, rodna gruda s svojim utripom, njeno ljudstvo, čustvene vezi, jezik s svojo bogato kulturo itd., ali res niso to nobene vrednote? Na to morejo najbolje odgovoriti izseljenci, naši in drugi, ki si po dolgih letih odsotnosti vsaj za nekaj tednov želijo v svojo staro domovino. Razum in srce se ne dasta presajati. A če je ta odpadnik — takih na srečo ni dosti — zašel tako daleč, da se oslaja s tujo pesmijo, ki nam z nekim iiiimiiiimMiiuiiiiiiiiiiiimiiuMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiMiiHiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiHimii BAZOVICA Večkrat je Primorski dnevnik opozarjal na ozko cesto, ki pelje skozi vas in na nekaj nesreč, ki so se pripetile pred hišno št. 131. Cestna uprava je na tej cesti postavila table, ki opozarjajo šoferje kamionov, da ne vozijo težkih vozil po tej, za promet tako nevarni cesti. Se pešci se je izognejo. Tabla stoji na vhodu skozi to ozko grlo. Opozoriti bi hoteli, da manjka tako tabla na reški cesti, od koder težki kamioni prihajajo. Tako bi šofer kamiona že pred vasjo obrnil vozilo na tržaško cesto in potem dalje na avto cesto, da pride do Opčin. V vasi ne more več obračati težkega vozila s prikolico. Oblast je prepovedala odlaganje smeti na gmajni kamor so jih vozili od vedno. Vprašujemo se, kam naj vozijo gostilne, trgovine in zasebne stranke odpadke, če pa jih ne smeš več odlagati na kraje, kjer so jih odlagali do danes. Prosimo mestno občino, da v tem pogledu ukrene potrebno. Pri sedanjem cestnem prometu bi bilo umestno, da na važnem križišču sredi vasi postavijo mestnega stražnika, ki naj bi usmerjal promet in to vsaj ob sobotah popoldne in ves dan v nedeljo. To opozarjamo, da se preprečijo morebitne hujše cestne nesreče. PODOORA Prebivalci Podgore so se preko našega lista že večkrat pritoževali, kako slabo skrbi občinska uprava za nekatere njihove ulice, kjer trava, kopriva in odložene smeti ovirajo odtok vode ob deževnem vremenu in širijo smrad ter klice bolezni v poletni vročini. Ta teden pa je končno poslala občinska uprava iz Gorice dva svoja delavca, ki sta očistila in izkopala travo in plevel na obeh straneh Ul. At-timis, kjer se je že razrasla skoro do polovice cestišča. Dovolj je bilo to malo dela, da je ulica popolnoma spremenila lice ter se zdaj zdi mnogo širša in tudi voda bo bolje odtekala v odtočne kanale ter ne bo poplavljala dvorišč pod cesto Sedaj so s tem delom v omenjeni ulici že končali. Prav bi bilo, če bi se ob tej priliki spomnili tudi tistega smetišča med glavno cesto in Sočo pred vhodom v tovarno umetnih vlaken Na zidu te tovarne sicer stoji napis, ki prepoveduje odlaganje smeti, toda le nekaj metrov bolj vstran se zdi, da to opozorilo ne velja več in med plevelom in koprivami se sknvajo kupi najrazličnejših smrdečih odpadkov, ki prav nič ne koristijo ljudskemu zdravju ter dopolnjujejo smrad iz kemičnega oddelka tovarne. objestnim tonom — hočeš, nočeš — prikliče v spomin vse grozote iz zadnje vojne, ne moremo mu pomagati. Mi pa nismo in ne moremo biti tako topi Take strahote se ne morejo tako hitro zabrisati in njih posledice občutimo in bomo še občutili Slovenci in drugi evropski narodi Sodimo, da je tudi njegov beg iz domovine v bistvu takšna posledica. In sedaj — se nam zdi — obožuje bič, ki nas je tako krvavo razbičal. Delo in kruh je eno, naravne vezi drugo. Kdor te vezi pomendra, ne more biti nase pozoren. Kaj je človek brez trohice narodnega čuta, zave::ti, ponosa in časti? Je povsem pravilno mnenje domoljubov, ees, da s takimi odpadniki stara domovina ničesar ne izgubi, nova pa ničesar ne pridobi. Gorje pa narodom, če b; bili ti nomadi v večini; Hitler bi jih bil v zadnji vojni z lahkoto spremenil v sužnje in — gnoj. Narodni odpadniki ne krepilo niti družinskih niti narodnih vezi; brez teh pa ni niti čvrstih mednarodnih odnosov, ki so za mir in napredek nujno potrebni. Ti odpadniki so v družbenem smislu nekakšni zajedai-ski gledalci in kot takšni družbi nevarni. iiiiiiMiiuiHiiiiiiiiiiiintiiiiniiiiniiHiiimMimiiiiiii« BLAZNI REGIMENT (Nadaljevanje s 3. strani) vsakem povelju se zanašajo zmerom na srečno naključje.# Neka druga desetnija je plesala po dvorišču z naglimi, nervoznimi koraki, bliskovito padala na tla. se prav tako metala proti ka-valeriji na desno ali na levo, brezhibno in sunkoma poklekala ter spet stekla, kakor strojček, s ključem navit. Kapralova figura je skakala okoli njih, jih prehitevala in dohitevala zmeraj enako divje in prismojeno. Von Rosen je zvedel, da je to desetnija «kolerikov». Bistro je pripomnil, da ima vsak od teh oddelkov svoj značaj, ki ga ostro razlikuje od drugih. Na moč originalna je bila desetnija «abnormalcev» ln njihov nastop je prej spadal v cirkus kakor pa na vežbališče. Prvi blaznež v tej vrsti je nosil pokonci vzravnano glavo, usmerjano v kap rdečih poslopij umobolnice. Drugi je zelo previdno stopal po prstih in se spuščal na tla z obupno opreznostjo. Tretji je skakal po eni nogi, četrti je taval naprej z zaprtimi očmi. Oni je namesto, da bi korakal, poskakoval kakor vrabec. Eden izmed njih jo hodil v vrsti ritenski, z obrazom nazaj, zadnji revež med njimi je pa celo lezel po vseh štirih. Ko Je von Rosen to videl, se je prijel za trebuh. Tako blazno se je krohotal, da bi se bil kmalu zadušil. «DovolJ — dovolj — tega ne morem več prenašati —» je stokal in obračal obraz od tega prizora. Toda ni se premagal, spet se je ozrl ln znova bruhal in prskal na vse strani. Dr. Perkussi se je zamišljeno smehljal. «Ta desetnija seveda ni udarna,« je dejal, »izmislil sem si Jo, ko sem počival, bolj kot prisebnost. Vsi so izraziti simulanti, že večkrat zasačeni, toda jaz sem sedaj vsem verjel, — iz patriotskih razlogov —» »Spravili ste me v smeh, doktor, — dobesedno — a jaz se doslej nisem nikdar smejal pred vojaško vrsto, pa naj je bila Se tako groteskna. Vaše delo zasluži pozornosti od zgoraj — m jaz se bom pobrigal... Jutri bom spregovoril z generalom. Pripravite svoje ljudi za odhod! Cez teden dni gremo na fronto. Izbrali jim bomo linijo — kratko, toda vročo, da se bodo mo-glt čimprej izkazati. In če bo šlo, doktor, bomo Iz njih sestavili strašno armado! Predstavite si! Kar mislim si, da z vašimi norci lahko še rešimo svojo milo monarhijo!« Prevedel Branimir Kozinc Vreme včeraj: najvišja temperatura 28.6, najniižja 20,9, ob 19. url 25.4, zračni tlak 1010.6 stanoviten, vlaga 56 odst., brez vetra, nebo 1 desetino pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 24.2 stopinje Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 22. avgusta Timotej Sonce vzide ob 5,13 in zatone ob 19.02. Dolžina dneva 13,49, Luna vzide ob 8.30 in zatone ob 16.01 Jutri. PONEDELJEK, 23. avgusta Zdenka VAŽNA POSTAVKA V TRŽAŠKEM GOSPODARSTVU Promet s kavo v pristanišču se zadovoljivo razvija tudi letos V prvem letošnjem polletja so raztovorili v tržaški luki 22.962 ton kave Velik pomen stalnega brazilskega skladišča za kavo v Trstu Promet s kavo v tržaškem prlsta-1 ležlli od začetka leta do 19. avgu-nišču 'se še vedno drži na razme-> sta kar 480 primerov, od katerih roma zadovoljivi ravni, tako kar se tiče dovoza blaga iz raznih držav pridelovalk, kakor tudi kar zadeva prodajo kave v notranjost države, v tujino in tudi na samem tržaškem področju, kjer se več trgovskih hiš že od nekdaj ukvarja s praženjem in izvozom kave. Kakor znano, ima Trst nekakšno prednost pred drugimi uvoznimi in potresnimi središči v Italiji, odkar je brazilski inštitut za kavo (Instituta Brasileiro do cafč) pred leti izbral za sedež stalne zaloge svoje kave, iz katere se blago razpošilja širom po Italiji in v manjših količinah tudi v države srednjeevropskega zaledja. Prisotnost stalne zaloge brazilske kave, kateri so namenili skladišče št. 51 v Novem pristanišču, izvaja na našem področju med drugim tudi to funkcijo, dc blaži ostrino fluktuacij z mednarodnega tržišča s kavo, čeprav je ta brazilska moč v veliki meri. odvisna od količine blaga, s katero lahko trenutno razpolaga tržaški trg. Tako n.pr. so cene kavi na Tržaškem v prvi polovici lanskega leta kljub prisotnosti brazilske zaloge večkrat občutno zanihale, in sicer prav zaradi tega, ker ao pošiljke brazilske kave nekaj časa skoraj popolnoma izostale. Ko se je vladna kriza v Braziliji polegla, je zavod IBC pričel ponovno redno dostavljati surovino v tržaško zalogo in tudi tržaško tržišče s kavo se je umirilo. V zadnjem času si je tržaško tržišče s kavo pridobilo nekaj novih duuaviteljev zlasti v Afriki, tako v Kamerunu, bivšem Belgijskem Kongu. na Slonokoščeni obali, v Etiopiji, v Keniji ter v Togu. Lansko leto je dovoz kave po morju dosegel 70.610 ton, kar predstavlja nekoliko manjšo količino kakor v prejšnjem letu (79.487 ton), k temu pa je treba pripomniti, da Je bil dovoz kave v prejšnjih letih mnogo manjši (tako je znašal leta 3962 le 39.196, leto poprej 41.631 ton. itd.) Lani je odpadlo na brazilske dobave 63,3 odst. vsega dovoza, in sicer 44.662 ton, po količini je bil na drugem mestu bivši Belgijski Kongo s 5495, sledili pa sq po vrsti dobavitelji s Slonokoščene obale (4540 ton), iz Indonezije (3236 ton), Kenije (2275 ton), Etiopije (1434 ton). Kameruna (1228 ton), Kolumbije, Toga, Haitija, .Kostarike itd. Kakor že omenjeno, se iz Trsta bdpremlja kava deloma v tujino, največ pa v notranjost Italije. Odvoz kave po železnici se iz leta v leto veča: leta 1962 Je znašal 17.597, leta 1963 18.176, lani pa 21050 ton. V notranjosti države so lani odpremi h po železnici 18.482 ton blaga, največ kave v zaledju pa so prejelo Madžarska (1189 ton), Avstrija (882 ton), Švica (595 ton), Vatikanska država, Belgija, Španija, Češkoslovaška. Jugoslavija in nekatere druge države. Trgovina s kavo skozi Trst kaže letos nekoliko bolje kakor lansko leto. čeprav je količinsko nekoliko ■ šibkejši kakor lani. V prvem polletju so ladje raztovorile v tržaški luki 22.962 ton blaga, medtem ko Je znašal dovoz v ustreznem razdobju lanskega leta 21.354 ton. Odvoz kave po železnici pa je bil letos nekoliko manjši kakor lani, in sicer je znašal 8606 ton, medtem ko j,e v istem razdobju 1964. leta dosegel 10.796 ton. Razlika med dovozom in odvozom Je omogočila, da so se zaloge tako pri trgovcih, kakor tudi v brazilskem skladišču v Novem pristanišču nekoliko dvignile. V septembru v Miljah filatelistična razstava V Miljah pripravljajo I. deželno razstavo filatelističnih zanimivosti, ki bo od 8. do 12. septembra. Pobudo za razstavo je dalo lokalno filatelistično društvo, sodelovali pa bosta tudi turistična ustanova in miljska občina. Ob o-voritvi razstave bodo v Starih Miljah spustili v zrak več balončkov z, obešeno naslednjo poslanico, namenjeno Jugoslaviji in Avstriji: «S starodavnega stolpa v Starih Miljah, žarišče duhovnosti iz razvalin stoletij, naj poleti ta poslanica bratstva k sosednim narodom«. Izplačevanje novih pokojnin in zaostankov Zavod za socialno zavarovanje INPS sporoča da bodo nove poko mine in zaostanke izplačevali po sledečem vrstnem redu: 13. septembra starostne pokojnine (kategorija V a); 13. oktobra invalidnin-ske pokojnine vseh kategorij, pokojnine preživelim vseh kategorij in starostne pokojnine obrtnikov; 13 novembra starostne pokojnine neposrednih obdelovalcev, spolovinarjev in kolonov. Izplačevanje zaostankov za zadnje tri kategorije pa se bo začelo 15. oktobra. ih Je bilo 7 smrtnih. To visoko število obolenj Je pogajala posebno huda vročina. V Trstu pa Je bil položaj popolnoma drugačen. V juliju so zabeležili vsega skupaj 15 primerov (13 izven območja tržaške občine). Do 2u. avgusta pa je bilo vseh primerov le sedem. Splošno povprečje Je torej zelo zadovoljivo, toda potrebno je, da se prebivalstvo pokori navodilom zdravstvenih oblasti Da se prepreči širjenje epidemije je predvsem potrebno, da se strogo nadzoruje pripravljanje hrane. Virusni hepatitis, ki je znan tudi pod imenom deterus castren-sis» (zaradi ugodnih pogojev za širjenje v vojaških edinicah) je zelo nalezljiva bolezen, širi pa se od osebe do osebe zaradi prisotnosti virusa v črevesnem blatu. Znana pa je tudi neka druga oblika, ki se pojavlja zaradi transfuzije krvi ali pa zaradi Injekcij. Vse primere virusnega vnetja jeter je treba obvezno prijaviti zdravstvenim oblastem, ki poskrbijo ?a izolacijo bolnika za najmanj 20 dni. ške, goriške in videmske pokrajine. Manifestacije se bodo udeležili socialdemokratski poslanci dežele Furlanije - Julijske krajine, deželni odborniki in svetovalci, predstavniki vsedržavnega vodstva in centralnega komiteta. Navzoče bo pozdravil deželni tajnik stranke G-iorgio Cesare, ki bo v svojem govoru orisal življenje in dejavnost pokojnega senatorja Ernesta Piemonteja, čigar ime nosi gorsko ietoviščarsko središče v Pradiboscu. Ta manifestacija spada v okvir pobud, ki jih PSDI namerava sprožiti v vsej deželi ob priliki priprav za prihodnji vsedržavni kongres stranke. Pomembnost centra za teoretsko fiziko v Trstu Poročila, ki so bila podana v Trstu ob priliki tečaja za teoretsko fiziko od 5. do 31. oktobra 1964, Je Mednarodna agencija za atomsko energijo, ki ima svoj sedež na Dunaju, natisnila v knjigi, ki predstavlja eno najvažnejših znanstvenih del, kjer je prikazan napredek, ki je bil do sedaj dosežen na področju vprašanj, ki zadevajo fiziko plazme. Dunajska agencija pravi v svojem poročilu, da so tržaški študijski tedni prvič omogočili široko debato med največjimi sovjetskimi, ameriškimi in zahodnoevropskimi učenjaki. V poročilu se še pravi, da so ustanovili mednarodno središče v Trstu, da bi omogočili odličnim fizikom, da dobijo podatke o uspehih znanstvenih vej, ki so povezane s teoretsko fiziko in da bi s svoje strani prispevali k skupnemu delu. Ta načrt je bil uresničen. Tržaški center je nadalje postal izredno važen za izmenjavo znanstvenih izsledkov, za dokumentacijo in za izpopolnjevanje novih teorij. S tem je Trst postal edino središče te vrste na svetu. 300 milijonov lir za modernizacijo glavne bolnišnice Generalni vladni komisar je vključil v prpračun komisariata za tekoče leto izdatek 300 milijonov lir za modernizacijo naprav v tržaški bolnišnici. Sredstva nameravajo porabiti za izkop podzemskega hodnika, ki bi omogočal hitro in neposredno povezavo vseh oddelkov bolnišnice, za ureditev in opremo nekaterih ambulant za zunanje stranke in pa za ureditev slačilnic za osebje bolnišnice. Deželno zborovanje socialdemokratov Deželno vodstvo socialdemokratske stranke sporoča, da prireja v ned*l}»t. *9. avigusta,,v Psa- diboscu v Karniji deželno zborovanje socialdemokratov iz trža- ■■•■■“•■■■■■■■■■•■■■■■•■■■■■■■■■»M*«*«*.... nit.. MM MIIHUIIIMIIII lila VČERAJ DOPOLDNE Obč. odbornik D. Hreščak prevzel novo funkcijo Vsi načelniki oddelkov odhorništva za zdravstvo in higieno so mu zagotovili svoje sodelovanje Včeraj zjutraj okoli 11. ure Je prvi slovenski odbornik v tržaški občinski upravi Dušan Hreščak prevzei posle odbornika za zdravstvo in higieno v občinskih uradih v Ul. Cavana 18. Spremljala sta ga glavni tajnik tržaške občine dr. Carminelli in tajnik dr. Ottavi, ki sta ga najprej predstavila ravnatelju dr. Fabianiju. Po kratkem razgovoru je dr. Fabiani predstavil novemu odborniku šefe raznih oddelkov, ki so zagotovili Dušanu Hreščaku, da mu bodo nudili svoje sodelovanje pri opravljanju težke in odgovorne naloge. Nata je Dušan Hreščak v spremstvu dr. Fabianija in drugih funkcionarjev obiskal razne urade. Zanimivo je med drugim, da ima važni, resor za zdravstvo in higieno svoje prostore v stavbi, ki je bila zgrajena že v začetku preteklega stoletja ter sploh ne odgovarja današnjim potrebam Takoj nato Je novi odbornik začel svoje delo, ki je v mnogih primerih čisto upravnega značaja. Mcd4t^aiWv je paoral podpisati razne listine, ki zadevajo vzdrževanje bolnikov v splošni bolnišnici. iiiiiiiiimiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiruiimiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiii PO NEDELJSKI DRUŽINSKI TRAGEDIJI Življenje morilca Ville visi še vedno na niti Pred nekaj dnevi ga je policija zaslišala, potem pa se je njegovo stanje spet poslabšalo Ubijalec lastne žene in neuspeli samomorilec Giuseppe Villa, ki je prejšnjo nedeljo hladnokrvno streljal v veži v Ul. Udine 73, še vedno lebdi med življenjem in smrtjo. Prvotno se je zdelo, da bo mogoče ostal pri življenju, saj mu krogla, ki si jo je pognal v glavo, ni poškodovala življenjskih delov možganov. Toda pred dvema dnevoma so nastopile komplikacije. Najprej je krogla povzročila vnetje in tega so se zdravniki najbolj bali, ker je potem nastalo vnetje možganske mrene. Nastale so še druge komplikacije. Villa, ki je že prileten, ima namreč 73 let, ni več tako odporen, kot pač mlad človek. Poleg meningitisa, je Villo napadla še pljučnica, tako da njegovo življenje visi sedaj le še na nitki. __ O »zločinu velikega šmarna* je že itak vse znano. Villa je v veži ustrelil ženo Nerino Osvaldello, ki je umrla med prevozom v bolnišnico, potem si je pognal še kroglo v glavo. Njega so s pridržano prognozo sprejeli na nevrokirurški oddelek v kritičnem zdravstvenem stanju. Dva dni kasneje se je njegovo stanje toliko izboljšalo, da so zdravniki dovolili agentom letečega oddelka, da so Villo zaslišali. Villa je tedaj izpovedal, da že vrsto let ni bilo v družini miru. Zena je stalno mislila, da jo preganja, on sam pa se je zavedal, da mu življenje uničuje neozdravljiva bolezen. Vse to je bilo krivo, da je prišlo do krvavega zločina. Agenti so izpolnili zapisnik Villovega zasliševanja in morilec ga je nato podpisal. Na podlagi tega dokumenta so ga potem prijavili sodišču zaradi namernega umora in nedovoljene nošnje orožja. Omejeno število primerov virusnega vnetja jeter Potek zahrbtne epidemije virusnega vnetja Jeter (virusni hepatitis) Jt>'bil letos k sreči zelo blag na našem področju Drugje po severni Italiji, posebno, so zabeležili veliko pripierov te bolezni, med ka tarifni je bilp precej tudi smrtnih V' Milanu so na primer žabe- Požar suhe trave Tudi predvčerajšnjim in včeraj so imeli gasilci veliko opravka s požari suhljadi. Okrog 9. ure je včeraj nastal požar suhe trave v bližini vrtca v Ul. Calvola, kjer je že predvčerajšnjim gorelo. Zelo verjetno se na tistem travniku otroci igrajo z vžigalicami in povzročajo požare. Z glavo je udaril v hišni rob Tokrat mora črna kronika beležiti zelo čudno in nevsakdanjo nesrečo, ki se je pripetila 36-let-r.emu kmetu, jugoslovanskemu državljanu Simeunu Gajti iz Markovcev, Ul. Oslobodjenja 17, ki trenutno stanuje v Ul. Madonna del Mare 3. Gajta Je včeraj popoldne hodil Resor za zdravstvo In higieno pri občinski upravi je izredno zahteven in važen. Sestavljen je iz šestih oddelkov, katerim načelujejo zdravniki. Vsak oddelek odgovarja za posamezne službe zdravstvenega in higienskega značaja. Med drugim mora ta resor skrbeti za nadzorovanje nad prodajo živil, pijač itd., da ne govorimo o splošni zdravstveni kontroli v okviru občine. Na koncu naj omenimo še, da so v giavnem neosnovana podtikanja raznih listov glede poteka prve seje občinskega odbora po preosno-vi. V pristojnih krogih poudarjajo, da sta bila dva demokristjanska občinska odbornika upravičeno odsotna. Eden izmed njiju je na Siciliji, drugi pa je prišel na sejo ter j! prisostvoval, dokler niso odobrili sklepov, ki so zadevali njegov resor. Nato je šel proč, ker Je imel druge nujne opravke. Druga dva odbornika sta bila dejansko odsotna, toda gre za osebi, ki sta že najavili ostavko na odborniški mesti. - . — ,aJ. .... '' Izmislil si je zločin «In vino veritas«, to je že star rek, toda tokrat, v primeru 'Sl-letnega minerja Antonia Ceppe iz Ul. Paisieilo 7, je treba rek spremeniti v «in vino mendacio«. Zgodilo se je namreč, da je Ceppa, že pošteno pijan, v četrtek zvečer prišel na komisariat pri Sv. Soboti in službujočim agentom natvezel, da se je v neki gostilni na Stari istrski cesti zgodil zločin. Dodal je še, da mu je komaj uspelo zbežati pred krvoločnim morilcem. Agenti Ceppovega pripovedovanja niso vzeli resno, ker so opazili, da se mož komaj drži na nogah.. Kljub temu so poklicali svoje kolege z letečega oddelka, ki so Ceppo prevzeli v varstvo. Nato so se odpeljali v omenjeno gostilno, kjer se je res zgodil... zločin. Po pojmovanju Ceppe, je «zločinec» bil namreč gostilničar, ki Je pijanemu Ceppi malo prej odklonil pijačo. Agenti so Ceppo odpeljali v bolnišnico in nato na kvesturo, kjer so ga zaslišali Nato so ga aretirali in odpeljali v zapor. Zagovarjati se bo moral pred sodniki zaradi pijanosti. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO! Redka zanimivost, ki je bila doslej zanemarjena Uradna otvoritev razstave orožja prof. Henriqueza pri Sv. Vidu Otvoritve se je udeležil tudi župan dr. Franzil Razstava bo odprta za javnost od danes naprej Včeraj popoldne je bila na hribu Sv. Vida uradna otvoritev razstave orožja in vojnih redkosti, ki jo je priredil prof. Henri-quez. Točno ob napovedani uri se je zbralo pri vhodu v zagrajeni prostor, kjer so razstavljeni najrazličnejši vzorci orožja, od najstarejših do skoraj sodobnih, razni predstavniki civilnih in vojaških pi^]o natečaj za štiri študijske oblasti. Med drugimi smo opazili župana Franzila in svetovalca dr. Pincherla. Prof. Henriquez je sprejel goste na vhodu v razstavni prostor ter jih pozdravil. Nato pa jih je popeljal po razstavišču in jim prikazal svojo zbirko. Ta razstava orožja je ena izmed najbolj zanimivih prireditev te vrste na svetu sploh. Prof. Henriquezu se je namreč posrečilo, da je z dolgoletnimi napori in seveda tudi z velikimi stroški, ki jih je največkrat kril iz lastnega žepa, posrečilo, da je zbral okoli 10.000 kosov raznovrstnega orožja in vojnih sredstev in pripomočkov. Qb tej priliki je bilo seveda nemogoče razstaviti vso to bogato zbirko, ker tega med drugim tudi omejen razstavni prostor ne dopušča. Upajo pa, da bo mogoče prej ali slej spremeniti to’ razstavo, ki ima za sedaj le začasen značaj, v stalno. Zanimanje za zbirko orožja, ki jo je prof. Henriquez uresničil z dolgoletnim trudom, je zelo veliko po svetu. Se nedavno, ko se je zdelo, da bodo morali zbirko prodati zaradi finančnih težav v katerih se je znašel prof. Henri-quez, so prišli v Trst številni kupci, ki so nameravali odkupiti redke kose orožja, ki jih sicer ni več mogoče najti drugje po svetu. Lahko se trdi, da je zbirka prof. Henriqueza ena izmed najpopolnejših na vsem svetu. Naj navedemo tu nekaj posebnosti te zbirke. Na razstavnem prostoru je na primer ogromen nemški top z vsemi pripomočki. Sledijo veliki reflektorji, ogromen radar, majhni podstavki za izstrelke, ki so jih Nemci postavili pri Sv. Justu, oklopni avtomobil znamke «renault», velika podmornica, več motornih čolnov (med njimi je tudi čoln, ki je bil dodeljen ladji «Elettra», na kateri je učenjak Marconi opravljal razne poskuse), razne vrste orožja, od navadnega do polavtomatskega in avtomatskega. Razstava bo odprta za javnost i a -—1 niz- omo- gleda razstavo. Razpis natečajev za štipendije šolsko skrbništvo v Trstu sporoča. da Je ministrstvo za šolstvo razpisalo za šolsko leto 1965-66 izpitni natečaj za pet štipendij za pripravo docentov tehničnih predmetov v državnih tehničnih šolah. Razpis natečaja je bil objavljen v Uradnem listu 29 julija letos. Dodelitev štipendij v višini 420.000 lil' vsaka, lahko omogoči štipendij-stom, da jih sprejmejo kot docente za poučevanje predmetov, ki so navedeni v posebnem razglasu. Pri- zadeti se lahko seznanijo z razglasom, ki jim je na razpolago pri šolskem skrbništvu vsak dan od 11. do 12. ure Po predpisih ministrskega dekreta morajo prizadeti vložiti prošnjo za sodelovanje na natečaju najkasneje v 60 dneh po objavi dekreta v Uradnem listu. Nadalje šolsko skrbništvo sporoča, da je ministrstvo za šolstvo raz- štipcridije za usposobitev v državi in tri v tujini za leto 1965, za redne profesorje tehničnih predmetov na državnih srednjih tehničnih zavodih in šolah, štipendije za usposobitev v državi znašajo 60.000 lir, v tujini pa 150.000 lir vsaka. Prošnje za sodelovanje na natečajih je treba vložiti najkasneje v 30 dneh po objavi dekreta v Uradnem listu. Za vse podrobnosti se prizadeti lahko obrnejo na šolsko skrbništvo. Nino Gergolet v galeriji Rossoni | Slovenski dijaški dom vTrstu Ninu Gergolet si res ni najprimernejšega časa za svojo razstavo. Ker pa je našel v programu galerije Rossoni prazen rok, je to izkoristil, da bi se po treh letih ponovno predstavil javnosti. In tako smo sinoči v orne- izbral j Ima v avgustu tečaj za po-' pravne izpite. Zato je v domu ves dan odgovorna oseba, ki lahko sprejme prijave za sprejem dijakov v šolskem letu 1965-66. Pozivamo starše, ki nameravajo njeni galeriji prisostvovali otvoritvi njegove razstave, na kateri prikazuje kakih 15 olj in osem t. i_ • m. ^ : jfof« mPn 'slik, ki bi jih mogli šteti med črno-bele, ki pa v resnici niti n t-so to, ker si je Gergolet omislil neki Zanj nov način slikanja, ki posebno v njemu tipični motiviki Sv. Jakoba ali tržaškega predmestja zelo dobro učinkuje. V glavnem ostaja Gergolet zvest svojemu Sv. Jakobu, predmestjem in Krasu, vendar pa je tokrat razstavil tudi veliko tihožitij tn nekaj portretov. V svojih oljih je Gergolet tokrat uporabil bolj močne barve, toda o tem kaj več v strokovni oceni. Razstava zasluži, da si jo — na poti skozi pasažo Rossoni — ogledamo. S Ravnateljstvo občinske mestne knjižnice sporoča, da bodo po zaključku vsakoletnih obnovitvenih del odprli knjižnico 21. t.m. Knjižnica bo odprta vsak dan od 8,30 do 13,30 ter od 16,15 do 18,45, razen ob sobotah, ko bo popoldne zaprta. tiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiimtiiiiimiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiMtiimiiiiiiimmiiimMiiiiiimiiiii NEPREVIDNO PREČKANJE CESTE Zaradi nenadnega zaviranja v tilobusu šest ranjenih Šofer ni mogel preprečiti nesreče in je neprevidno žensko podrl ter jo precej hudo poškodoval Neprevidno prečkanje ceste priletne ženske je bilo krivo, da se je moralo zateži v bolnišnico še šest oseb. Nesreča se je pripetila včeraj zjutraj okrog 9. ure, ko je 80-letna Amelia Cionini por. Jaco-pich iz Ul. Foscolo 44 prišla iz Ul. Foschiatti in je ne da bi pogledala okrog sebe, prečkala Trg Ospedale izven zebrastega prehoda, ker je bila namenjena v Ul. Pieta. Prav v tistem trenutku je privozil filobus proge štev. 5, ki ga je upravljal 25-letni šofer Otello Vatta iz Ulice Italo Svevo 15. Ko je Vatta opazil žensko sredi ceste, je hitro zavrl težko vozilo, kljub temu pa mu ni uspelo, da bi se izognil Cioni-nijevi, ter jo je podrl. Zaradi nenadnega sunka pa Je v notranjosti filobusa padlo šest potnikov, ki so v trenutku zaviranja stali in se niso trdno držali za oprijemače. V trenutku so bili na tleh 71-letna Giuseppina Purini por. Trivisonno iz Ul. Ghirlandaio 4, 24-letna Rosablanca Sain por. Po-letti iz Ul. Centi 42, ki je v naročju držala svojega enoletnega sinčka Roberta, 54-letni zidar En-nio Battigelli iž'Ul°‘Ghirlandaio 14, 75-letni upokojenec Giovanni Cos iz Ul. San Maurizio 14 in 59-letni Francesco Ferrante iz Ul. Grandi št. 14. Vsi so se laže ali težje ranili. Na kraj nesreče so prihiteli agenti prometne policije in bolničarji RK. Z rešilnim avtom so v bližnjo bolnišnico prepeljali Cioninijevo in Trivisonnovo, medtem ko so ostali prišli v bolnišnico sami. Povzročiteljica nesreče Cioninije-va se je pri padcu hudo pobila po glavi in desnem sencu ter je začasno izgubila spomin. Na nevrokirurškem oddelku se bo morala zdraviti 20 dni. Na istem oddelku so pridržali tudi Cosa. ki se je pobil po zatilju in se bo moral zdraviti 10 dni. Trivisonnovo pa so sprejeli na ortopedski oddelek, ker si je zlomila desno piščal in bo okrevala v 40 dneh. Ostalim pa so v bolnišnici nudili prvo pomoč. Sainova se bo morala zdraviti tri dni zaradi udarcev po levem kolenu, njen sinček Roberto pa se je pobil po glavi in bo ozdravel v 5 dneh. Pet dni se bo moral zdraviti tudi Battigelli, ki se je pobil po levem kolenu. Ferrante pa se je pobil po desni rami in si verjetno zlomil kost. Dežurni zdravnik ga je hotel sprejeti na ortopedski oddelek toda Ferrante je odklonil sprejem. Zdraviti pa se bo moral 20 dni. po Ul. Roma proti Ponterošu. Ko je prispel na vogal Ul. Milano, je zagledal dva neznanca, ki sta se prerekala. Radoveden, je Gajta nekaj časa gledal neznanca, o-brnil glavo proti njima in nadaljeval svojo pot po ulici. Ker pa ni gledal kod hodi, je na vogalu ulice, z glavo močno udaril v rob podnožka poštne palače. Pri tem se je Gajta udaril v levo o-ko, se ranil po spodnji veki in si poškodoval zrklo. Z bližnje postaje RK so mu priskočili na pomoč ter ga odpeljali v bolnišnico. Gajto so pridržali na okulističnem oddelku, kjer se bo moral zdraviti 8 dni. IIIIIIII■II■IIIII■I11■I■■I•■IIIIIIIIIIII■III■I■IIIIIIIIII•■I1III■ II llllllll ........................................................................................................................11M M1111MIM11M11M11M MI < IM M MIMI....... Preden greste na dopust naročile se na PRIMORSKI DNEVNIK Pošljemo vam ga v kateri koli kraj, tudi v inozemstvo' 15 - dnevna naročnina L 500 ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 21. avgusta 1965 se Je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 12 oseb. UMRLI SO: 76-letna Maria Da Pas por. Della Pietra, 67-letna Norma Mini por, Radiči, 43-letna Vanda Detela por. Marzari, 71-letni Eugenlo Colonello, 45-letna Amelia Colarich por. Petronlo, 80-letna Maria Pisach vd Deliosto, 74-letna Carolina Fur-latiich vd. Zocchi, 97-letna Luigia Princich vd. Predonzan, 63-1 etnl To-maso Prioglio, 73-letna Glovanna Surina vd, Tuffanelli, 62-letni Marcel-lo Finazzer, 91-letna Irene Dovgan vd. Mosettlg. OKLICI: elekjričar Tommaso Cam-pagnaro in prodajalka Maria Alberta Lonza, radiotehnik Renato Illers-berg in frizerka Paola Clapiz, mesar Mario Klinkon in uradnica Lu-cia AHisi, fotograf Teofilo Bearzat-to in gospodinja Egidia Poser, kapitan Enea Giollo in uradnica Angela Časa, delavec Roberto Premon-te in prodajalka Maria Grazia Marzari, tekstilni delavec Renato Kobal in uradnica Bruna Micheli, profesor violine Salvino Kuhar in lirična umetnica Eva Pertot, črkosta-vec Franco Leonardi in gospodinja Silvana Sluga, mehanik Sergio Pec-chiari in gospodinja Mirella Tritta, šofer Cesarino Marassich in frizerka Carmen Brazzatti, mesar Dario Zeriali in prodajalka Carmela Ma-grini, uradnik Pasquale Iannaccone in uradnica Mlchela Fasanella, delavec Nevio Zorn in šivilja Luciana Fontanot, stražnik javne varnosti Benedetto Pistocco in uradnica Ada Macuz, inštalater Attilio Car-meli in uradnica Liliana Di Luca, delavec Sebastiano Amato in šivilja Maria Degan, kapitan Umberto Centa in uradnica Maria Pavonl, varilec Bruno Poretbi m prodajalka Nevia Pagnoni, mehanik Claudio Gosdan in kemična delavka Ida D’I-santo, delavec Paolo Jerman in gospodinja Maria Hrvatin, delavec E- Včeraj-danes lio Grubissa in gospodinja Vicenza Pamic, paznik Francesco Maganuco In gospodinja Liliana Usco, uradnik Pier Luigl Valle in uradnica Maria Tandoi, strugar Mario Zupin In šivilja Adriana Smotlak, železničar Luigi Calignano in prodajalka Lu-Cilla Trimboli, barist Giacomo Pi-rona in frizerka Annamaria Lozar, hidravlik Giorgio Tozon in gospodinja Silva Venanzi, mizar Aldo De-florian in učiteljica Liliana Flebus, podoficir vojske Lucio Liambo In uradnica Viviana Tam, šofer Antonio Cocomazzl in delavka Rosa Man-gano, pomožni strojnik Gianfranco Miniati In gospodinja Giuliana Cap-poni, upokojeec Giovanni Poles in gospodinja Sofia Bratasevec, mehanik Fulvio Barnobi in čistilka Maria Lubiana, oficir mornarice Gian-carlo Rutteri in univerzitetna študentka Rubina Meriggioli, uradnik Fulvio Lunardis in šivilja Liliana Marsich, bančni nameščenec Alberto Paulin in uradnica Giuliana Tomasi, uradnik Umberto Biancuzzi in blagajničarka Maria Maddalena Kravos, pleskar Sergio Vercon in delavka Rlccarda Kermol, kemik Sergio Gherbaz in gospodinja Albina Razzanl, varilec Aldo Fiorino. In ši- li K A R N A - ZLAIAKNA •— LAURENTI trst, Largo S. Santorin 4 Tel. 723240 Bogata izbira najboljših švl carskih znamk ur in zlatnine Darila za POROKE in KRSTE Poseben popust l Vil ja Amalia Blanchl, mehanik Gian-carlo Gasco in delavka Silvia Bi-šiacchi, letalski oficir Gustavo De-maglstris in učiteljica Giulia Qua-gliano, mehanik Luciano Tessarolo in gospodinja Silvia Sabini, tehnični uradnik Pietro Minca in gospodinja Diana Bernardini, uradnik Lio-nello Ghersa in telefonistka Castl-glia Pacini, tehnični uradnik Aldo Frisan in sanitarna asistentka Liana Bellini, univerzitetni asistent Antonio Marino in profesorica Maria Sciolls, uradnik Giorgio Mocovini in uradnica Margherita Pertot, mizar Giorgio Bastiani in šivilja Au-gusta Sulic, pleskar Marino Cesar In gospodinja Pasqualina Segatto, zastopnik Giovanni Prandstraller in uradnica Maria Miotti, pek Francesco Bracco in gospodinja Fiorinda Minatauro, trgovski zastopnik Fau-rto Bellen in gospodinja Patrizia prandl, zdravnik Giovanni Trapuz-zano in knjigovodkinja Giuliana Rebula, mehanik Fulvio Iacaz In prodajalka Anna Lorenzi, gostilničar GiandomenicO Marši in gospodinja Sonia Povh, brigadir finance Angelo Greco In učiteljica Elena Ciccl-marra, obrtnik Luciano Signorelli in trgovska pomočnica Nevia Alle-gri, električar Benito Campagnaro in prodajalka Flavia Mlrussi, prokurator Giuliano Tagliaferro In u-službenka Maria Pia Stefani, trgovec Benito Passador in gospodinja Vincenza Rizzl, mehanik Mario Pariš in gospodinja Graziella Norbe-do, optik Francesco Piovan in šivilja Rita Salvini, železničar Antonio Bainat in gospodinja Giuliana Tomlni, mlinar Renato De Rosa in gospodinja Gabriella Cattaruzza,' u-radnik Orlando Gaspardls in uslužbenka Nives Casteilana, uradnik Giovanni Giullani In gospodinja So- nia Nascimben, uradnik Fabio Co-locci In uradnica Elide Volčič, u-radnik Mario Cotta in študentka E-ster Comucci, oficir vojske Sandro Celi In gospodinja Maria Augusta Paiotti, električar Guerrino Saba in gospodinja Claudia Zarli, uradnik Claudio Zafred in šivilja Ste-lia Carmi, tehnični risar Luigi Martinem in profesorica Maria Assun-ta Semprevivo, uradnik Elvio Rudes in uslužbenka Laura Nordio, mehanik Sergio Vislntln In uradnica Ma-risa Barattin. strojni kapitan Fulvio Cossutti In uradnica Glorla Podesti. NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevatto, Ul. Roma 15; INAM «A1 Cammello«, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 43; dr. Codermatz, Ul Tor S. Piero 2. OPOLDANSKA SLUŽBA LEKARN Dr Gmeiner, Ul. Giulia 14; Piz-zul—Cignola, Korzo 14; Prendini, Ul. T Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. LOTERIJA BARI 61 41 80 57 68 UAGLIARI 29 34 18 2 17 FIRENCE 58 20 48 34 64 GENOVA 43 74 72 55 34 MILAN 23 54 68 46 84 NEAPELJ 77 18 19 52 30 PALERMO 6 73 84 35 21 ltIM 31 78 87 59 7 TURIN 6 19 «1 45 59 BENETKE 17 5 46 50 18 LADJE V PRISTANIŠČU Mornar, Oruda, R. Boskovič, Po- bjeda, Iž, B. Krajina (Jug.), C. di Messina, Enrl Brick VI, L. Lauro, Europa, Nereide, Asia, Palatino, Sardatlantic II, Saipa II, Vulcania, Saturnia, Eros Aquileia, Marchegia-ni IV (It.). A. Dovzenko (ZSSR), Altair, Ferax, Marinucci, Chichin 25 (Pa.), Axum, Eritrea (Et.) Se ena tatica v Standi Razstavljeno blago v veleblagovnici Standa je zelo vabljivo in tokrat je že tretji primer, ko se 31-letna jugoslovanska državljanka Erzebeta Petoki por. Levaj iz Subotice, ni znala vzdržati ter le nekajkrat skrivoma segla po razstavljenem blagu. Ukradla je nekaj zavojčkov žiletk in tri toaletna mila v skupni vrednosti 2000 lir. Eetokijevo je opazil uslužbenec in jo povabil v pisarno uprave veleblagovnice. Tja so prišli tudi agenti, ki so žensko preiskali in jo nato odpeljali na komisariat. Po opravljenem zaslišanju so Pe-tokijevo aretirali zaradi tatvine z obteževalnimi okolnostmi ter jo prijavili sodišču. Petokijeva je že v zaporu. Padel je s senika in se resno poškodoval Včeraj zjutraj so na ortopedski oddelek bolnišnice sprejeli 67-iet-negu kmeta Karla Fidela s Peska št. 38, ki se bo moral zdraviti 20 dni zaradi hudih udarcev po spodnji strani hrbta. Fidel se je ponesrečil okrog 8. ure zjutraj na svojem domu. Malo prej se je povzpel na senik, kjer je začel prekladati seno. Stal je na deski in vršil svoje delo, ko se je neradoma deska prelomila pod njegovimi nogami. Fidelu so zmanjkala tla pod nogami in je izgubil ravnotežje. Padel je na tlak spodnje lope iz višine približno treh metrov in se pobil po hrbtu. Domači so mu priskočili na pomoč in poklicali rešilni avto RK, s katerim so Fidela odpeljali v bolnišnico. ENA10TT0 TV T . V 9 V. A iVUlCOUJ ZMAGOVITI 51. O*1 STOLPEC Bari . . . 2 Cugliari • . . 29 1 Firence , • . . 58 X Genova • . . 43 X Milan , . • . . 23 1 Neapelj , • . . 77 2 Palermo . P. n . 6 1 Rim . . . • . . 31 X Turin . . • . . 6 1 Benetke . • > , 17 1 Neapelj 11 • . . 18 1 Rim 11 . . • . . 78 2 PROVIZORIČNI dobitki za zmagovalce Z 12 točkami lir 5.137.000 11 točkami lir 155.100 10 točkami lir 13.800 Dokončne kvote določi osrednja * komisija Ohranite odrezek, da boste imeli pravico e 3 a s s- prihodnje šolsko leto zaupati vzgojo svojih otrok dijaškemu domu, da vložijo prošnjo še ta mesec. To je še toliko bolj potrebno, d» ho omogočeno Dijaški Matici v prvih dneh septembra rešiti vse prošnje za znižanje vzdrževalnine. Prijave sprejemamo za redne in za zunanje gojence Uprava Slovenskega dijaškega doma Trst Danes v Križu festival komunističnega tiska Danes se bo ob 15. uri začel v Ljudskem domu v Križu na odprtem (v primeru slabega vremena v dvorani) festival komunističnega tiska. Ob 17. uri bosta govorila sen. Vittorio Vidali in občinski svetovalec Franc Gombač. Nastopili bodo krajevna godba, pevski zbor iz Križa in pevci iz Podlonjerja« Ob 20. uri bo sledil ples. Poskrbljeno je za jedačo in pijačo. Poletne prireditve Rimsko gledališče: danes ob 21. uri grška tragedija ((Priklenjeni Prometej«. Predprodaja vstopnic za vse predstave v Pasaži Protti. Cena: 1500 Ur Danes v Miramaru: «Luči In zvoki« prva predstava ob 21 uri v nemščini «Der Kaisertraum von Mira-mare«, druga predstava ob 22.15 v italijanščini «Massimiliano e Carlot-ta». Nazionale 16.00 «Operazlone mag-giordomo« Genevieve Page, Paul Meurisse. Arcobaleno 14.30 #GU occhi degli al-tri« Joan Cravvford. Excelsior 16.00 «Lezion! d'amore alla svedese« Technlcolor Bob Ho-pe. Frankie Avalon. Fenice 15.30 «1 pistoleri maledettt« Technicolor. Audie Murphy Grattaclelo 15.00 «Agente Lemmy Caution missione Alphaville« Prepovedano mladini pod 14. letom. Eddie Constantine. Alabarda 14.30 «Spionaggio a Wa-shington« — Technicolor. Robert VVaughim. Filodrammatico 14.30 ((Veneri al sole« Valeria Fabrizi. Franchl, In-grassia. Prepovedano mladini pod 14. letom Aurora 15,00 »Base luna rhiama tetra«. Cristallo 15.30 «1 due violenti« Technicolor. Alan Scott. Garibaldi 16.00 «1 giovani leoni« — Mari on Brando Capitol 15.00 «ZX rimprendibile 880» Burt Lancaster. impero 15.00 «Zorba II Greco«. Vittorio Veneto Revija kriminalnih filmov 15.30 «Le cinque vittime del-1'Essassino« Prepovedano mladini pod 14. letom. Moderno 16,30 «11 rttorno del ken-tuckiano« John Wayne. Zadnji dan. Astra 15.00 «Sedotti e bidonati«. Astoria 14,30 «002 agenti segrettssl-mi» Franchi-Ingrassia. Abbazia 14.30 «La legge del Signo-re (L'uomo senza (učile)« Technicolor. Gary Cooper Ideale 14.30 «A 077 dalla Francla senza amore«. LETNI KINO Paradlso 20.30 «11 gran lupo chlania« Technicolor. Gary Grant, Leslie Caron. Satellite 20.30 «Gli amantl devono imparare« Technicolor Troy D0-nahue, Angie Dickinson. Razna obvestila Bivši tečajniki iz Raven se bodo srečali dopoldne v četrtek 26, avgusta v Postojni pred kavarno Jadran, da bi proslavili 29. obletnico tečaja. Vsi oni, ki se še niso prijavili-so vabljeni, da se udeležijo srečanja. OSMICA Včeraj je odpri o s m i c o KOCJANCIC v Krogljah št. U. Toči dobro črno in belo vino. Vljudno vabljeni! Kino - fotografski material SEČUL IN rrst, Ul Mazzini 53 Telefon 133-361 vabi prijatelje In znance, naj ga obiščejo. Mali oglasi PRILETEN MOŽ daje v najem s°* bo v mestni okolici pošteni žensk« 50-60 let starosti za družbo. Naslov na upravi Primorskega dnevnika. Darovi in prispevki V počastitev spomina pokojnega A" lojza Pirca daruje ob prvi obletnic smrti žena Ivanka 3000 lir za Dijaško Matico. V spomin smrti žene Sofije Trebi daruje Ivan 1000 Mr za Dijaško Matico. ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našega dragega Jožeta Ferletiča se iskreno zahvaljujemo. Pranečakinja Jožica z možem in ostalo sorodstvo A. BRANDOLIN Razstavljenih je 120 vzorcev lestencev Novi tipi lestencev za vhode, kuhinje, za dnevne sobe TRST, VIA S. MAURIZIO, 2 10 -12 -15 - litrski električni 80 -100 - litrski električni grelci za vodo Kopalnice bele, champagne, Vodne pipe najboljših grelci za vodo znamke: • najboljših znamk: Perlina, Radi, • sinje, sive, zelene, roza, • znamk in najrazličnejših Radi, Perlina, Aequator Tecnomasio, Triplex, Sabiana, Siemens znamke RICHARD GINORI modelov Pritikline za kopalnice: ekonomični, normalni, luksuzni in barvani tipi Ogledala za kopalnice različnih velikosti in oblik POTOVALNI URAD «AURORA» PRIREDI V NKPEUO S SEPTEMBRA 1965 Izler v Ljubljano na XI. mednarodnt) vinsko razstavo CENA IZLETA JE 2.8UU LIR ln vsebuje naslednje usluge: 1. potovanje z avtobusom v Ljubljano in nazaj; 2 kosilo v Ljubljani: 3. vstop na razstavišče; 4 pokušnja vin. Avtobusi bodo vozili na naslednjih progah: 1. TRST OPČINE FERNETIČI 2. NABREŽINA SALEZ MALI REPEN BRIŠCIKI VELIKI REPEN COL FERNETIČI. 3 KRIŽ PROSEK OPČINE FERNETIČI. 4 DOLINA BOUUNEC BORŠT RICMANJE (Ključ) BAZOVICA PADRICE TREBČE FERNETIČI Za izlet vpisujejo: TRST: potovalni urad «Aurora», Ul. Cicerone 4, tel. 29-243 NABREŽINA: gostilna Grilanc KRIZ: Mario Švab PROSEK: Božena Brišč.ik SALEZ: Alojz Pirc MALI REPEN: gostilna Batič BRIŠCIKI: gostilna Milič OPČINE: gostilna pri Vetotu in trgovina Škabar BAZOVICA: Ivan Cač PADRICE: Ralael Grgič TREBČE: gostilna pri Mlčetu DOLINA: gostilna Strajn (na stanovanju pri Lovretu) BOIJUNEC: Josip Ota (brivnica) BORŠT: gostilna Danilo Petaros RICMANJE: društvena gostilna Potuje se s potnim listom (tudi brez vizuma). Kdor nima potnega lista, se lahko vpiše na skupni potni list. V tem primeru mora doplačati 350 lir ter na mestu vpisovanja oddati osebno izkaznico. VPISOVANJE SE ZAKLJUČI NEPREKLICNO DANES, 22. AVGUSTA 1965 Šolske vesti ‘ Ravnateljstvo slovenske srednje So * * Dolini sporoča, da se Ja priče-0 vpisovanje v 2. in 3. razred, ki f bo caključlio 25 septembra Državna srednja šola s slovenskim čnim Jezikom, Rojan, Ul. Montorsl-a opozarja, da se Je pričelo in o trajalo od 25. septembra t.l vpi-vanje za drugi In tretji razred. . Državna srednja šola pri Sv. ja odu, Ul. Frausln 14, vpisuje v 2 " 3 razred do 25 septembra oni l5kl sporoča, da so Olle Javijene lestvic^ kandidatov za 'u-p entska mesta oa osnov*ih šolan ua l*i - kem 0IeB1,lu šolsko leto 1963-ti.J' lntere»*B,l sl lestvice lahko o-»ni -° Ba So*skem skrbništvu, pri ti* *** nadzornlštvib In pri riidak-,,CBlh ravnateljstvih N* Državnem znanstvenem liceju slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ima poleg -azredov z znanstvenim mm načrtom tudi popolne razrede v Krčnim učnim načrtom, se vrši Pisovanje za šolsko leto 1965-1966 *k dan od 10. do 12. ure v tajniš-”u zavoda, Strada dl Guardiella št. 1965. neprekinjeno do 25. septembra Navodila glede vpisovanja so raz-ana na zavodovi oglasni deski. v **av®ateIjstvo Državnega znanst-liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prič-loii0 vs* Popravni Izpiti — sprejemni za klasični licej — vstopni ‘‘razredni — v Jesenskem lzpit-cln« roku Šolskega leta 1964-1965 nim < sePtetbbra ob 8.30 s plsme-m izpitom lz slovenščine oio) i’ i Ven Vnatel]st''° Državnega znanst-, i«*2?ea Hceja s slovenskim učrilrn Jezikom v Trstu sporoči, pneno zrei0S);ni izpiti v jeseriSkenv’ i«KU šolskega leta 1964-1965 dne l,',,septembra ob 8.30 s pismenim 'P*tom iz italijanščine. mm na Dr/avni tehnični trgovski zavod «Carlt» sporoča, da bo letos usta-, novljen večerni tečaj za dljake-de-lavce. Tečaj se bo začel z začetkom šolskega leta 1965-66. Trajanje tečaja lij njegov program sta ena ka običajnim dnevnim tečajem. Ob’ koncu študija dobijo tečajniki spričevalo knjigovodje (ragioniere) in trgovskega izvedenca. Za vpis v razne razrede naj se prizadeti'zglasijo v tajništvu šole v Ul. Diaz štev. 20 od 11. do 12. ure. Ravnateljstvo Drž. srednje šole ln Ind strok. Sole v Trstu (Rojan, Ul. Montorsino 8) obvešča, da se vrši vpisovanje za II. ln III. razred do 25. septembra t.l., ter da se prlčno vsi popravni Izpiti dne 1. septembra t.l po urniku ln razporedu objavljenem na oglasni deski šole. Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim ježikom v Trstu sporoča, da se pričnejo razredni popravni izpiti v Jesenskem roku tekočega šolskega leta dne 1. septembra s pismenim izpitom Iz slovenščine. Usposobljenost-n izpili v Jesenskem roku šolskega leta 1964-65 se pričnejo dne 14. septembra ob 8.30 s pismenim Izpitom iz italijanščine. Vpisovanje za šolsko leto 1965-1966 se vrši vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Ul. Caravaggio 4, neprekinjeno do vključno 25. septembra 1965. Državna slovenska srednja šola na Opčinah sporoča, da se začnejo vsi Izpiti v jesenskem roku v sredo 1. septembra t.l. ob 8.30, Razpored pismenih in ustnih Izpitov je objavljen na oglasni deski v veži šole. Vpisovanja v 2. toiuS. razred’se za-kiljuči 25,- septembra. Ravnateljstvo nižje srednje šole v Nabrežini z oddeljenimi razredi v SV? Krtžtr sporoča',’ da se pričnejo vsi popravni izpiti v sredo 1, septembra 1965 po razporedu, lei je objavljen na oglasni deski MM34-, Predvaja danes, 22. t. m. ob 16. uri in 22.30 na prostem film: Non mandarini fiori (NE POŠILJAJ MI CVETJA) I8rajo: ROCK HUDSON, DORIS DAY in TONY RANDALL ■, V ponedeljek, 2?. t. m, ob }8. uri in 20.30 na prostem ponovi-rev filma: Non mandarmi fiori blniiiilip ::::::::::: (NE POŠILJAJ MI CVETJA) Kimo «1 KIS« rKOŠEK Predvaja danes, 22. t. m. ob 16. uri Warner Bros film po romanu Hermana Wouka «Mlada kri» SCANDALO IN SOCIETA (ŠKANDAL V DRUŽBI) IgrajO: JAMES FRANCISCUS, SUZANNE FLESHETTE, GE-NEVIEVE PAGE in EVA GABOR POLETNI KINO «SATELLITE> (avtobus 20 — 21) 8°R Sestavlja se skupna programska izjava poljtienih vodstev PSI, KD in PSDI Vse kaže, da so se ublažila nasprotovanja vključitvi predstavaikov slovenske manjšine v pokrajinski in občinski odbor v Gorici Katoliški tednik «Voce Isontina* in enciklika «Pacem in terni* Kljub težavam, nasprotovanjem ter pretiranim zahtevam enega, drugega ah tretjega partnerja, ki se pogovarjajo v gor ški pokraii ni’ za sestavo večin, si politika levega centra vendarle utira pot. Tri politična tajništva so sestavila vsako svoje stališče do najvažnejših vprašanj, ki zadevajo državno politiko in kraievnn problematiko, ter iz najvažnejših odstavkov sestavila politično programsko izjavo, ki naj bi jn nai-prej odobrila federalna tainištva treh strank, v ponedeljek, ko ho naslednji pogovor med tremi na seoežu PSDI v Gorici, pa naj bi ta dokument dokončno odobrili ter ga objavili. Vse kaže, da ie programska izjava izdelana in da jo bodo po vsej verjetnosti na ponedeljskem sestanku soglasno odobrili. V njej naj bi vsaka stranka poudarila, da se ne odpoveduje svojim političnim idejam, da pa se strinja s pravilnostjo politike levega centra, ki postaja v naši družbeni stvarnosti zgodovinska nuja. Politika levega centra ne predstavlja diskriminacije proti ostalim političnim strankam, ki sestavljajo manjšine v upravnih organih oblasti, ter priz.r.ava pravice narodni manjšini, da svobodno razvija svojo kulturo. Občin ske in pokrajinska uprava pa morajo zagotoviti kulturnim inštitucijam pravilen razvoj. Programska izjava je skupni l-menovalec za vse tri stranke, I-talijansko socialistično stranko, krščansko demokracijo in social no demokratsko stranko. V odobritev jo bodo poslali tudi republikanski stranki, ki razen v Gra-dežu nima več nikakršnega vpli- Miiimiiuiiiiimi mi miiiii n m im minili n n iiiiiiiiiiii|M|||||||IiiiI||I||||||| n iiiiiiu Hlinili mi iiiiiiiii n n milni Bodo tudi v Novi Gorici odprli igralnico? Govori se, da se ci v San Remu zanjo potegujeta igralni-in Monacu - V kratkem bodo začeli asfalt irtiti cesto na LokVč iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitHiutiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiinniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiuMiiiimti Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški občini Je bilo od 15. do 21. avgusta 23 rojstev, 7 smrti, 2 poroki ln 18 oklicev. Rojstva: Claudlo Tomasi, OUvia Marrl, Boris Frandollč, Laura Co-lussi, Gabriella Ghiotto. Glorgia Sallustlo, Daniele Venlca, Rudi Pe-risuttl, Enrlco Ballaben, Silvano Piccolo, Maria Clubej, Luigi Mlla-nese, Federico Magris, Edi Urban, Antonella Slgnorello, Sabrina Pelicon, Llvlo Giancarella, Paola Splzzo, Mauro Saraclno, Glorglo Medeot, Susanna Antonii, Crlsclna Knez, Glanfranco ln Gianuaolo Manfreda Smrti: tekstilni kolavdator 55-letni Giullo Bozzuffl, gospodinja 82-letna Cornelia Dejak vd. Stol-fa, kamnosek 82-letni Giamhattista Novelu, gospodinja 87-letna Clotll-de Paulin vd. Culot, upokojenec 72-letnl Stefano Jakin, 5 dni stara Olivia Marrl in gostilničar 56-letni Josip Florenln, Poroki; trgovec Giuseppe nastlani In delavka Bruna Del Degan, uradnik Aleš Hoban ln prodajalka Danica Peric. Oklici: natakar Adolf Mazzon ln gospodinja Ambroglna Rolna, sedlar Alfredo Zuppel ln delavka Ada Bulatti. šofer Luclano Dlonisio in uradnica Luciana Medeot, krojač Alessio Baucer In šivilja Loreta Ianslg, zidar Giovanni Clarlg ln tekstilna delavka Franca Furlan, tehnik Glanni Casagrande In tekstilna delavka Rita Plnauslg, električni varilec Glorglo D'Amato In zasebna uradnica Diana Cosolo, prodajalec v trgovini Aurello Cat-taneo ln tekstilna delavka Vlttoria Doliach, industrijski kemik dr. E-ramdo Bevllacqua ln gospodinja Chlara Maronl, mehanik Antonio Flnotto ln tekstilna delavka Leda Cargnel, geometer Alessandro Atzo-rl in osnovnošolska učiteljica Gra-zlella Maugeri, vrtnar Luigi Go-deas in postrežnica Lucla Zottl, učitelj Mario Volpe ln uradnica Renata Menossl, uradnik dr. Marcello Marra ln gospodinja Arleila Marra, javni uradnik Luclo Culot ln pa-pirnlčarka Concetta Lo Bello, šofer Glorgio Šanson in gospodinja Ani-ml sta Luigi Tacchino ln Giovanni ta Hoban, stražnik Andrea Kenda ln gospodinja Amelia Vldoz, agent PS Benedetto °Istocco ln uradnica Ada Macuz. Praznik in <(!NITA> na prostem v JAMLJAH DOMAČI FANTJE V JAMLJAH PRIREDIJO PLESNO ZABAVO NA PROSTEM Z NASLEDNJIM SPOREDOM: DANES, 22. t. m. ob 18. uri ZANIMIV KULTURNI GRAM; od 20, ure do ene po polnoči PLES. PRO- V ponedeljek, 23. t. m. od 20. ure dalje PLES, z Izbiro naj- lepše mladenke. — Igral bo prvovrsten godbeni ansambel. Deloval bo dobro založen bife. — Prostor za parkiranje vozli. V primeru slabega vremena bo prireditev preložena at ea teden. V Novi Gorici so se razširile go-vorice, da bodo odprli igralnico. Predstavniki tega mesta naj bi bili v stikih s predstavniki San Rema in Monaca, da bi prevzeli vodstvo igralnice. Pogovori naj bi bili še vedno v teku. Nedvomno bi predstavljala takšna pobuda za no. vogoriško mesto važen vir dohodkov, ker bi privabila igralnica del klientov iz bližnjih italijanskih področij, katerim sta portoroška ali blejska igralnica preveč od rok. Med velikošmarenskimi prazniki je bilo v goriškem delu jugoslovanskega obmejnega področja o-koli 50.000 turistov iz Italije, kar predstavlja svojevrsten dosežek. Ker so bili povečini z lastnimi prevoznimi sredstvi, so imeli na bencinskih črpalkah v Solkanu Novi Gorici in Šempetru te dni dosti kupcev. Prodali so za 13 milijonov dinarjev bencina, kar je za okoli 40 odstotkov več kot v istem času lanskega leta. Na Lokvah bodo v kratkem pričeli z gradnjo nekaterih pomembnih objektov; s tem bodo dah še večjo veljavo temu turističnemu kraju, ki zavzema vedno večjo vlogo v poletnem in zimskem turizmu. V najkrajšem času bodo začeli asfaltirati del ceste od kamnoloma pod Provalo do Trnovega, se pravi najbolj kritični del ceste na Trnovsko planoto Na Lokvah Pa bodo začeli z izgradnjo novega hotela, da se povečajo prenočitvene zmogljivosti kakor tudi šl?v;lo prostorov v restavraciji. Za vsa ta dela je Splošna gospodarska banka že nakazala okoli 200 milijonov dinarjev. v (Zorici CORSO. 17.00 «Bravados», Grego-ry Pečk In Joahn Collins. Ameriški kinemaskop v barvah. VERDI. 15.00: ulnvito ad una spa-ratorla«, Y Brynner in J Bule, ameriški barvni film. MODERNISSIMO. 15.10: «Duelio suU’Atlantino», R. Mitchum in C. Jurgens. Ameriški kinemaskope v barvah. VITTORIA. 15.30: «Te la sentl sta sera?»l, D. Reinolds ln G B. Nelson. Ameriški barvni film. CENTRALE. 14.30: «Io uccido, tu uccidl. .», F. Franchl in C. Ingrns-sia, Cmobell italijanski film. r TrŽic.U . lil, ilinitini NAZIONALE. «11 giuramento dl Zorro», Tonny Russel. AZZURRO. «La battaglia di forte Apachen, Lex Baker, Daliah Lavi in Guy Madison. F.XCELSIOR. «11 mondo nelle mie braccia», Gregory Pečk, Ann Blyth, Anthony Ouinn. Barvni film. PRINCIPE. «Agente 353 — passs porto per 1'inferno#, George Ar-bisson, B. Simmpns, G. Riviere. Kinemascope t.ehnikolor. r ,\ori Gorici NOVA GORICA — 22 avgusta: ita-lijansko-jugoslovanski barvni film «Winetou», II del. 24 ln 25 avg : italijanski film «Deklica iz Parme«; 26. avg - ital barvni film ((Kartagina v plamenih«; 27 avg.: francoski film »Preteklo leto v Marienbadu ŠEMPETER — 22. avg : ameriški film ((Operacija groze«; 24 avg.: ital barvni film »Kartagina v plamenih«; 25 avg.: danski film «Spor->; 28 avg; ital film ((Deklica iz Parme; 27 avg.: Italijan skl film «Ana iz Brookilna« SOLKAN — 22. avg.: Italijanski barvni film «Kartagina v plamenih«; 23. avgusta: danski film «Spor», 27. avg' amer film »Operacija groze« va v naši pokrajini, ter Slovenski demokratski zvezi. Iz dobro obveščenih krogov se je zvedelo, da se SDZ v celoti strinja z dokumentom krščanske demokrar’je^.v katerem so nanizani vsi na.ivel-nej.š, politični. gospodarski in družbeni problemi Kakor se nam vse vidi, prehaja v zaključno fazo tudi sestava odborov krajevnih organov obla-sti, zlasti kar zadeva pokraiino ter občine Gorica, Gradiška. Kr-min in Tržič V Gradiški m Ki« minu sta se občinska sveta že sestala ter nista prešla na volitve župana in odbornikov, kar hočeta počakati na sklenitev sporazuma med pokrajinskimi političnimi vodstvi. V Tržiču pa st občinski svet sploh še ni »»»tal, ampak je poprejšnji župan Romanj imel samo preliminarne pogovore s svetovalci, da bi ugotovil njihova gledišča Med pogovarjalci so menda prišli tudi do ključa, po katerem bodo razdelili mesta v upravnih odborih. Vanje ne bodo stopitt samo predstavniki PSI, KD m PSDI. ampak tudi SDZ. Vse kaže. da je bilo v tem pogledu od-ločilno stališče goriške nadškofije, ki je bilo zelo jasno.. kar zadeva odnose do slovenske manj šine. (K vprašanju se bomo povrnili nekoliko kasneje.) V Gorici naj bi imele od 9 odbornikov KD 5. PSDI 2, PSI 1, SDZ I. Predstavniki treh strank so se menda dogovorili, da bo slovenski predstavnik na listi PSI posta) član pokrajinskega odbora, če bo v goriškem občinskem odboru zadel predstavnik SDZ Odločitev je bila načelno sprejeta, vendar se zdi, da so proti vključitvi slovenskih predstavnikov še vedno pomisleki med nekaterimi demokristjanski-mi desničarji, še prav posebno pa med PSDI. Slovenski odbornik ,b« izvoljen tudi v občinski odbor v Krminu. Kar zadeva odnos do slovenske manjšine, se nam zdi vredno ei-tirati odstavek iz članka <11 buon-senso ci fa paura?«, ki Ka objavlja včerajšnja številka -Voot - L sontina-, tednika, ki po navadi izraža stališča goriške nadškofije. Potem ko poudarja pogosto trčenje na ,obmejnih področjih med • konservativci in novatorji«, takole nadaljuje: • Proglašamo se za katoličane in torej za spoštovavce katoliških načel; tn kadarkoli nam pride v ušesa vprašanje narodne maniiine, pozabljamo «Pacem in terris- papeža Janeza ter poslušamo nalbolj zgrešen nacionalni čut...» Časopis na popolnoma svpj način daje sodbo tudi o tržaških dogodkih, ki so slediH vklmčif. vi socialista Hreščaka v občinski odbor «Ta dogodek — piše Vo-ce Isontmn je spravil v pogon ves iredentizem m kraievni n*i cionalizem. S časopisi, proglasi »dr stališči omejenih krogov sd pe nalašč potisnile stvari do tiste »očke, da se je vse to hmtelo prikazati kot gibanje javnega mnenj« vsega sveta. .* Misli iz katoliškega tedrnk* ea namenjene tako gortškim šovinistom kakor tudi tržaškim Goriškim. ker so nasprotovali vključitvi slovenskih svetovalcev v odbore tržaškim, ker pozabljaj« na papeževo encikliko Med tržaškimi šovinisti, ki pozabljajo na ta dokument pa ni kdorkoli, ampalg Katoliška akcija s svojim glasilom, kateri goriški nadškof, ki je imel na koncilu važno besedo, v tem članku deiansko bera levite , PRIZNANO MEDNARODNO »REVMKO PDDJElJt LA GORI 2IANA GORICA - Ul Uuca d Aosta uiti - let es sd - ookica PREVZEM AMD PREVOZ VSAKOVRSTNEGA HI.AGA Co PRALNI si roji avtomatični Iti superavt.omatlCm — ilLAIIILNIKI - HTKIMLNI** k A VSA i,URIVA -Eks'- *»c /esln—lv* Ul šalotk 0 KRAINER & a - ui iu. Trst - Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje IMPORT **rot*aja na veliko in drobno /,'VPnoT Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! / izreden popust — Garancija — NOVA TRGOVSKA HIŠA VELEBLAGOVNICE nama trgovska hiša v LJUBLJANI, na Tituvi cesti (nasproti pošle) Sest prodajnih etaž 10.000 artiklov za dom — družino — gospodinjstvo — šport — letovanje itd. V II. nadstropju velika Izbira USNJENE KONFEKCIJE: plašči - kostumi — suknjiči — jopice itd. V pritličju USNJENA GALANTERIJA: torbice — kovčki — potovalke — denarnice — rokavice — pasovi itd. Obiščite tudi naši poslovalnici TRPMOSTOVJE — VVolfova ulica št. 6 ELITA — topova ulica št. 7 20% popusta pri nakupu a tujo valuto IE 110 MEBLO trgovina s pohištvom na drobno NOVA GORICA — KIDRIČEVA ULICA 18 PROIZVAJAMO VSE VRSTE POHIŠTVA ZA tZVOZ V NEMČIJO, FRANCIJO, ITALIJO IN DRUGE DRŽAVE. NUDIMO: spalne sobe, dnevne sobe. omare za garderobo divane, naslanjače in znane žimnice na vzmeti «JOGI» več tipov. IZKORISTITE 20% POPUST PRI VSAKEM NAKUPU V TUJI VALUTI Z PREVOZNI IN CARINSKI STROSK1 SO V BREME KUPCA PO PREDPISIH NJEGOVE DRŽAVE Z SPEDICIJSKE OPERACIJE IZVRŠIMO SAMI Z KUPCEM IZ OBMEJNEGA PASU JAMČIMO DOSTAVO NA DOM IN MONTAŽO. Ob nakupu pri nas boste prihranili, ker so naše cene ZNATNO NIŽJE KOT INOZEMSKE. TRST UL Boccacr: Telefon 28-373 POŽAR ARTEMI0 TOVORNI PREVOZI Hotel «TRIGLAV» KOPER -r TELEFON £tev. 16 Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa, zimski vrt. nočni bar s programom. Priporočamo svoje obrate «GIU-STERNO« z olimpijskim bazenom ter restavracijo «RIžANA» s specialitetami, postrvmi in rečnimi raki. Obiščite slovito RESTAVRACIJO o vse Kraje tudi v inozemstvo UNIVERSALTECNICA ItADlO - TELEVIZORJI - AVTOMATIČNI IN SUPEKAV-TOMATICN1 PRALNI STROJI — HLADILNIKI - ELEK-TROGOSPODINJSKI PREDMETI CANDV - REX - CGE Izredne cene za izvoz . Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse predele v Jugoslaviji UNIVERSALTECNICA Trleste — Trst Corso Garibaldi št. 4. tel. 41243 in Trg Goldoni št. 1 EMPORIO A UTO - MOTO LORENZI Vam nudi DELE In NADOMESTNE DELE za vsa motorna vozila: svečke, trikotnike, svetilke, preproge, prevleko, kroglične ležaje, AMORTIZERJE ZNAMKE RIV Itd. IZREDNA RAZPRODAJA MOTORNIH BATOV — PISTON1 VESPE IN LAMBRETE VSEH VRST. REZERVIRAN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE TRST Via S. Lazzaro, 17 BELVEDERE nad IZOLO MEDNARODNA IN DOMAČA KUHINJA IN IZBRANE PIJAČE - DNEVNO ZABAVNA IN PLESNA GLASBA m v Ci i e. Oglašujte v PRIMORSKEM DNEVNIKU «•GORIŠKA S SVOJIMI LEPOTAMI VAS VABI» Oglejte si najlepše podzemsko Cud6 na svetu ‘POSTOJNSKO JAMO OBISKI VSAK DAN OB 8,30, 10,30, 13,30, 16. In 18. Izredni obiski po dogovoru z upravo. Obiščite tudi ŠKOCJANSKE JAME PRI DIVAČI Obiski ob 10. in 15. uri vsak dan. uri. PARK HOTEL BLED TELEFONI 284 — 338 • 200 LEŽIŠČ • RESTAVRACIJA • KAVARNA • NOČNI BAR • HOTEL ODPRT CELO LETO V sestavi PARK HOTELA Je tudi SPORTHOTEL NA POKLJUKI in IZLETNIŠKI DOM V RIBNEM. VSI OBRATI POSLUJEJO CELOLETNO RESTAVRACIJA S PRENOČIŠČI ^ SOČA }> KANAL — TEL. 8 Q HOTEL LEV LJUBLJANA . » , ^ T VOŠNJAKOVA 1 I iHi \/ TELEF. 310555 Telegram LEVHOTEL Telex JUGOSLAVIJA KATEGORIJA «A» Sodobno opremljene sobe • Apartmaji - Restavracije -Restavracijske terase - Slaščičarna • Dancing kavarna - Zabavni program • Aperitiv bar - Razgledna terasa - Terasa za sončenje Banketne In konferenčne dvorane - čitalnica - Frizerski salon - Menjalnica -Informacijska služba - Taksi služba - Podzemeljske garaže • Lasten parkirni prostor - Prlstajallšče za helikopterje - Boksi za pse • Hladilnica za divjačino. NOVA GORIfJA - Tel. 21044 opravlja kvalitetne, hitre in varne prevoze potnikov in tovora doma in v inozemstvu. TURISTIČNI URADI V: Novi Gorici, Tolminu, Bovcu, Ajdovščini, Postojni in Sežani vam nudijo vse potrebne informacije in vam hitro in solidno organizirajo izlete po Jugoslaviji in inozemstvu ter nudijo vse ostale turistične usluge. Hotel JELOVICA - Bled «A» KAT. NOVOZGRAJENI HOTEL Z VSEM SODOBNIM KONFORTOM MEDNARODNA KUHINJA IN DOMAČE SPECIALITETE «Hotel Mantova» Vrhnika in restavracija Močilnik Vas lepo ln poceni postrežeta HOTEL S 1.0 IM LJUBU AIV A Z MODERNIM KONFORTOM • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI Zmt BAR Z MEONAROONIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM 5» • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN ^ BANKETNI PROSTORI " ALP HOTEL HOTEL KANIN HOTEL GOLOBAR nudijo vse hotelske usluge. Priznana domača in Inozemska kuhinja. Telef. 21 in 61 Priporočamo tudi obisk hotela »Planinski orel» v Trenti in gostišče v Soči in Logu pod Mangrtom B O V E C Restavracija «ŠEMPETER» Šempeter pri Novi Gorici tel. 21458 Vedno dobro pripravljene domače Jedi in druge specialitete, pristna vina ln druge pijače. V moderno preurejeni restavraciji vam bo prijetno. Vsako nedeljo ples! ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA ZDRAVI BOLEZNI PREBAVIL ŽE PREKO 300 LET. Vse Informacije v zvezi zdravljenja dobite v zdraviliško gostinskem podjetju. Zdravilišču ali pri Turističnem društvu Rogaška Slatina. PARK HOTEL GORICA S svojimi olu.il i e s to vročijo, kavarno ■ Prvorazredno kuhinja Ples vsak veter raien ponedeljka NOVA GORICA ULEFON 21442, 2l4b2 In K610DVD8SKA RESTAVRACIJA tglifon 21010 gostiln,! ZVETDA telefon 21239 ter gostilna PRI HRASTU Hotel BELLEVUE LJUBLJANA — TEL 313133 priporoča cenjenim gostom domačo ln mednarodno kuhinjo. Terasa Vrt. — S terase lep razgled na Ljubljano. HOTEL «ZVEZDA> KOBARID s sobami z eno ln dvema posteljama,- tekoča mrzla in topla voda, centralna kurjava — skupaj 54 ležišč. Streže s prvovrstnimi vini; specialitete; soška postrv in divjačina. V pet km oddaljenem Livku so prvovrstna smučišča, v Nadiži P* lepe kopeli. Cenjenim gostom se priporoča za obisk. TURISTI IZKORISTITE NOVO MOŽNOST POTOVANJA SKOZI PREDOR PODBRDO - BOHINJSKA BISTRICA — BOHINJ Dnevno prevoz avtomobilov in avtobusov IZ PODBRDA ob: 4,20 — 8,59 — 12,28 — 16,11 — 20,38 IZ BOHINJSKE BISTRICE ob: 7,05 — 9,10 — 11,51 — 15,07 — 19,05 — 23,11 PRIJAVA VOZIL NAJMANJ 2 URI PRED ODHODOM VLAKOV OSEBNO ALI TELEFONSKO Postaja Bohinjska Bistrica tel. 76122 Postaja Podbrdo tel. 9 TURISTI, IZLETNIKI, OBIŠČITE GORNJE POSOČJE! SPL0$NA P10VBA PIRAN vzdržuje s svojimi tovomo-potnišld-mi ladjami: redno linijo okoli sveta - redno linijo z Južno Ameriko - redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8 000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: »SPLOŠNA PLOVBA*, Piran Župančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu. Te!exi: 035-22, 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73-477 BLED vabi : ...g Hoteli ob Jezeru, obnovljeni blejski grad z restavracijo, festivali, dnevna glasba in ples, pravljične izletniške točke in druga razvedrila ter čolnarjenje po jezeru GOSTINSKO f ^ PODJET-'K«SIDRO» Piran, tel. 73-313 priporoča ODLIČNE SPECIALITETE IN IZBRANE PIJAČE V VSEH SVOJIH OBRATIH. Nočni bar 'tiTRl PAPIGEd v Piran* z mednarodnim artističnim programom. Odprt je vsak dan razen srede. ■fl f ILJA ERENBURG D Odjuga (roman) Se enkrat je šel v klub — bil je amaterski večer. Harmonikarji, potem je neki par izvajal bolgarski ples, nakar Je Katja Stoljarova prebrala verze o borbi za mir. Korotejev je sedel nepremično. Bal se je gledati obraze, ker je vedel, da Lene ni in da ga je premagala norost. Ves teden je brezsmiselno iskal Leno: nekajkrat je prihajal k šoli in tam stal, kakor da uživa nad zameti, obrnjen s hrotom proti stavbi in prisluškoval, če ne škripljejo stranska vratca. Spomnil se je, da je Lena zahajala k Puhovu, našel Je hišo, kjer je stanoval stari učitelj in dve uri preždel ob vratih na mrazu Končno je spoznal, da ne more živeti v takšnem utrujenem ni ed len ju in si dal besedo, da ne bo več iskal Lene. To |e je pripetilo v soboto. Ko se je vrnil domov, je vzel v toke Čehova. Prišel je Savčenko: «Hii|lHI-ij-,vSefgeJevič, kako lepo je, da ste doma! Pojdiva f gbd|Hšče, Jdenes je premiera Hamleta. Saj ste mi vendar X>reX§ da ljubite Shakespearea. Imam karto odveč.« Savčenko je kupil dve karti že pred tednom dni. Potem Je prišlo do nesrečnega razgovora s Sonjo in sklenil je, da je ne bo več iskal. Zato je imel karto odveč. Ko je videl luč v Korotejevem oknu, je Savčenko pomislil: povabim Dimitrija Sergejeviča, skupaj pojdeva. Malo je sicer upal v to in se celo začudil, ko je Korotejev odvrnil: «Hvala, pojdem. Hamleta nisem videl že od študentovskih let sem...« Seveda Korotejev ni mislil na Hamleta: znova se je predal nesmiselnim fantazijam. Lena mu je pripovedovala, da v minuli sezoni ni izpustila niti ene premiere. Seveda pa ji zdaj gotovo ni do gledališča... Odkod pa naj to vem?... Vse se lahko pripeti. V vsakem primeru pa ni ničesar smešnega v tem, če sem pristal, saj to vendar ni trapasto postajanje poleg tujih vrat... Savčenko je bil navdušen i nad Hamletom i nad dekoracijo i nad tem, da je pregovoril Korotejeva, da je šel z njim. Dimitrij Sergejevič je z zanimanjem sledil predstavi. Med odmorom je Savčenko predlagal, naj bi šla v foyer, Korotejev pa je to odbil in ostal na sedežu ter celo ni opazoval občinstva in je prebiral gledališki list. Sram ga je. bilo pred samim seboj in potem, ko je prišel že desetič do besed «Režija zaslužnega umetnika«', je mislil: - tak sem, - kot Savčenko, toda fant je celo, kot se zdi, pametnejši... Med naslednjim odmorom pa je sklenil pokaditi v Sav-čenkovi družbi cigareto. Ko se je spuščal po stopnicah je zagledal Leno. Ni mislil v tem trenutku na njo in se je tako zmedel, da je ni niti pozdravil. Bila je z neko žensko, po vsem videzu s Šererjevo. Naglo se je obrnil in stekel gor: »Jelena Borisovna!...« Obstala je in tiho rekla: ((Pozdravljeni, Dimitrij Sergejevič. Mislila sem že, da me niste spoznali...« Hotel se je pozdraviti tudi s Šererjevo, toda Vera Gri-gorijevna je izginila. Ni vedel, kaj bi ji rekel. Tudi Lena je molčala. Končno je spregovoril: «Hotel sem vas obiskati, toda nisem vedel, kje ste. Nisem si predstavljal, da vas bom srečal v gledališču...« Lena st je zasmejala: «Le zakaj? Pravila sem vam, da sem stalni gledališki gost. Zdaj tembolj, kajti čudovito se počutim. Vendar sem se zelo namučila s sedmim razredom, toda zato so tudi uspehi opazni. Puhov mi je v mnogočem pomagal. Sploh pa se jfe vse zelo dobro izteklo. Zdaj živim pri Veri Grigorijevni. Sobo so mi obljubili, toda šele v jeseni, šuročka pa obožuje Vero Grigorijevfto in se boji, da je ne bi zapustile. Ne boste je spoznali, tako je zrasla, danes sem ji kupila barvne svinčnike. Nikar ne mislite, da sem žalostna, nasprotno, nikoli še nisem bila tako vesela. In končno, zelo bom vesela, če boste kdaj prišli k nam. Samo ne mislite, da moram zahajati k drugim, saj imam kup znancev. Včeraj sem bila na študentskem večeru ln celo plesala. Dela imam mnogo, povrh sem postala še agitator in imam kar tri domove. Bala sem se celo, da me ne bodo pobrali v gledališče. Igra mi ni všeč: Ofelija se spakuje, Izumrudov igra nevrastenika, Hamlet pa je po mojem mišljenju močan karakter. Se strinjate z menoj?« Govorila je nenavadno hitro, kot da bi se bala ustaviti se. In ne da bi dočakala, kaj bo odgovoril Korotejev o Hamletu, mu je ponudila roko: «Na svidenje, Dimitrij Sergejevič. Vera Grigorijevna me seveda išče.« Zadržal je njeno roko v svoji. «Jelena Borisovna, ves ta čas sem mislil na vas...« Raznežila se je — še trenutek in razjokala bi se, toda obvladala se je in naglo odvrnila: «Hvala, toda ne bodite vznemirjeni zaradi mene, povedala sem vam, da se imam dobro. Zelo dobro...« Potem pa 1 je stekla. Korotejev je gledal Igro do konca. Molče je šel s Sav- čenkom domov. Savčenko je bil pretresen nad Hamletom, še so mu zveneli v ušesih verzi. Korotejev pa je suho raz-mišljal: vse je zdaj več ali manj povedano. Zdaj nl potrebno več stati ob vratih Puhova in sanjariti o sreči-Čudno, zdaj res ne razumem: kako sem živel vse doslej, dokler nisem poznal Lene? A vendar sem živel — učil sem se in delal. Treba je živeti, kakor da je nikoli ni bilo. Pr®' prosto. Revno. Sreča — ta je za mlade, za Savčenka... Zdaj pa soba, luč, načrti in nikogar okoli. Enostavno ne grem domov — vračam se sam k sebi, k svojemu življenju. Potrudil se bom, da na bom več norel, niti sanjaril... Lena se je vso noč pogovarjala z Vero Grigorijevno. Ko sta se vrnili iz gledališča domov, je bila Lena videti vesela. Klepetala je o igri in celo zabavala Vero Grigorijevno s tem, da je oponašala Ofelijo — ponesrečeno jo je odigrala Taneč-ka, zelo ponesrečeno... Nenadoma pa je Lena planila v jok-Vera Grigorijevna se je ustrašila, ji dala nekakšne kapljice, sedla k njej in jo objela. Potem ji je Lena vse povedala: «Vem, da je to z moje strani neumno, naprej me je *e opozoril, da me ne ljubi in da sploh ne razume tega. Imenoval me je vetrnjaško žensko, dejar, da ni med nama ničesar skupnega... Nisem kriva, če sem se zaljubila vanj, toda spet nisem takšna, da bi se vsiljevala... In zato se ne smem žalostiti. Končno, sklenil je, da sem odšla od moža zavoljo njega in dejal, da me je hotel priti obiskati. Ne bom 8a pustila, če bo prišel... Vi me imate seveda za smrkljo, toda rotim vas, da je to zelo resno, da še nikoli ni bilo kaj takega z menoj in da je to prvič, Toda ne maram, da bi me pomilovali, vem da me razumete, mnogokaj ste že preživeli... Vse to je tako strašno, tako strašno!« Ko se je malce umirila, je rekla Vera Grigorijevna: ((Lenočka, po čem sklepate, da vas ne ljubi?« (Se nadaljuje) tKEDNISIVO: TRST - DL MONTECCHI 6. H TELEFON 93-898 ln 34-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelllco 1 II, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA- m«P1*na «00 lir - Vnaprej: trtletna 2.250 ilr, polletna 4.400 Ur, celoletna 7.700 Ur — SFRJ: posamezna številka v tednu In nedeljo 50,— din, mesečno 1.000,— in letno 10.000 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 _ za SFRJ- ADIT DZS Ltuhltana stari tre 3/1 tele- «"• — ■—Brig.a»a.“ ir ^ «*“• -