Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 24.	Cena ednoga drobca 1 krona.	12. juni 1921. Leto VIII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K, če jih več vküp hodi na eden naslov, če samo edne 30 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje.
Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) se sprejmejo v g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi. Cena za eden kvadratni centimeter 1-50 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“. Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina.
Govor našega poslanca gospoda Jožef Klekla
v Belgradi na seji konstituante dne 10. maja 1921.
Uprava — agitator.
Poprej smo imeli madžarsko upravo. Sedaj pa veljajo pri nas včasih madžarski, včasih srbski i včasih avstrijski zakoni. Če je treba davek plačati, velja na glede vinskoga davka madžarski zakon. (Medklici: „To ne mogoče! Ljüdem bi ne bilo treba plačati toga davka!“) Naši ljüdje so morali plačati. Niti prosta küha žganja za dom ne bila našim ljüdem dovoljena, ka je dovoljeno bilo vsakomi, ar neso plačali po madžarskom zakoni vinskoga davka. (Poslanec Mermolja: „Vi hočete madžarski zakon“?) Mi ga neščemo, toda naše oblasti se ga poslužujejo, ljüdstva pa pri upravnih stvareh zdaj nišče ne vpraša več za svet (tanač.) Če bi vprašali naše ljüdstvo za svet, bi naznanilo kaj potrebüje kak je nekda svedočilo, na prvom prekmursken sosvetu, da notariušov ne treba. Naši ljüdje so popolnoma zadovoljni, da zdaj dobijo občinske tajnike. (Poslanec J ura j De-metrovič: ,,Baš radi teh neenakosti moramo hitro dobiti ustavo, da se zakoni izenačijo.") Tüdi mi to zahtevamo.
Drügi vzrok naše nezadovoljnosti je to, ka se naši domačini za-postavljajo. Skoro nemogoče je našim ljüdem priti do slüžbe; to povem odkrito.
Mi smo zadovoljni z agrarnov reformov, ka se tiče naših siromakov. Mnogi so dobili zemljo*! so zadovoljni. Toda glejta: naši ljüdje neso zadovoljni s tem, da se jim deli Zemlja brez njih. Mi smo večkrat zahtevah, naj bo v dotični komisiji vendar namreč med uradništvom tüdi zastopano Prekmurje. Pri nas je Veleposestva okoli 80 tisoč oralov. Vem, da se vsem ne more na enkrat u si reči. Nekaj smo dosegli. Dobili smo enega uradnika v Lendavo. Za toga ne smo prosili. Drügoga smo dobili na lastno pri š-njo v Beltincih. A vendar naše Prekmurje ne zastopano med uradništvom. Prišli so Rusi i drügi, ki neso nikdar
niti videli veleposestva. Ne treba drügoga, nego malo dobre volje, pa se da odpomoči nezadovoljnosti našega ljüdstva.
Naj omenim pri agrarni reformi še drva. Mi potrebüjemo uvoza lesa, pa se naš les še izvaža. Tvrdka Hirschler in Ujlaki je küpila gozdove, ki spadajo pod agrarno reformo, i zdaj izvaža les; pravi, da za železnico. Našim ljüdem pa pravijo: ,,Poj-diia na Kranjsko i küpite tam lesa!" Naše hiše se podirajo, a ne pomoči. Manjka pa č tisto malo dobre volje. (Ugovori. Ministar za agrarno reformo se polglasno razgovarja z govornikom. — Splošen nemir.) Gospod minister kaže prav dobro voljno i vüpam se da ,bo pomagao.
Naj omenim še nekaj, ka je tüdi vzrok nezadovoljnosti ljüdstva. Strogo se postopa, kar se tiče obrtnoga lista. Pri nas je razvita lončarska domača obrt. Naši lončarji so kak navadno peljali svoje lonce na senje. Orožniki so zahtevali od njih obrtni list. 
Žena nese iz lastnoga vrta lük (čebulo) na sejem. Orožnik zahteva od nje obrtni list.	
Iz Prekmurja nosijo jajca na prodaj v Čakovec i prek Müre, da jih dražje prodajo. Saj veste, da v Prekmurji nemamo železnic, nemamo mostov, da smo odtrgani od vsega sveta, ne samo od Madžarske i Nemške Avstrije, ampak tüdi od Slovenije i Jugoslavije. Zato nosijo jajca na prodaj, kakor rečeno, v Čakovec i prek prek Müre. Pa pride orožnik i jih njim zapleni.
V Čakovci je veletržec küpovao jajca po 1 K 50 v. Naši mali trgovci so küpovali tomi veletržci jajca po ravno isti ceni. Pa pridejo orožniki, zaplenijo jajca i kaznüjejo vsakoga, ki je küpovao jajca dražje nego po 2 K. Veletrgovec jih sme prodajati po 3 K, siromak pa ne dražje, nego po 1 K 50. Što je tomi kriv? (Medklic; „Gotovo ne centralizem!“) Dajte nam avtonomijo, pa si bomo to sami vredili. (Medklic: „Prekmurcem posebnoj avtonomijo?“) Da, Prekmurje naj bo poseben avtonomen del avtonomne Slovenije. (Minister dr. Kukovec: „Sedaj ste pa izdali Korošca!“ Nikak ne! Tüdi naša stranka zahteva avto-
nomne oblasti v avtonomni pokrajini. (Ugovori.) Prosim, prečitajte samo naše odvojeno mišljenje. Tam stoji, da se pokrajine delijo na okrožja i občine i da ima vsaka pokrajina, vsako okrožje i vsaka občina svojo skupščino. Vidite, tü je vse povedano. Pokrajina je cela Slovenija, okrožje je pa Prekmurje.
Predsednik dr. Ivan Ribar: Gospod poslanec, dovoljujem.si Vas opozorim, da gre Vaša gororilna doba h konca. Prosim, da izvolite končati.
Poslanec Josip Klekl: Da me gospod predsednik Opomin ja, moram končati svoj-govor. Ništerni govorniki so se poslüžerali takzvanoga argu-menta invokacije. Poznali so se na žrtve, češ, če bi' bile te žrtve navzoče, bi glasovao za vladni načrt ali. za kak drügi načrt ali za tretjega. Jaz, nato odgovarjam: Ako bi se vrnile naše žrtve, je eno gotovo; da bi takó glasovali, da bi bila ta • naša domovina zadovoljna. Kajti v tisti Preblaženi domovini, kjer sedaj prebivajo, je samo pravica, samo ljübezen.
Pred prekim sodom.
Dovolite, da bom sedaj neskromen. Mene boli, če moram o sebi povedati kaj dobroga, Slabo raje povem. Toda zdaj moram navesti tüdi jaz svoj argumentum. Gospodje poslanci ! Za voljo svojega jugoslovenskoga mišljenje sem jaz črni pop, a z belov düšov, stao pred prekim so-dom. Pa me vpraša vojaški Sodnik: »Zakaj delate tak?" Odgovorim njemi. „Da Ijübim svoje ljüdstvo. (Veliko navdüáenje i ploskanje v celi zbornici.)
Nato sem bio popolnoma' Oropan. Ne mislite, da sem jaz kakši miljonar. Ne sem imel drügoga nego obleko. Denarja nesem imel nič, i da hočem biti bogati v dobrih delih i v ljübezni do domovine. Vse mi je odnešeno za voljo mojega Jugoslovanskoga mišljenja.	'	-	.
In tretjič; bio sam na smrt obsojen, na smrt iskao. Samo Tistomi se imam zahvaliti, ki prebiva nad nami, da sem se reši!. Prestao sem vse smrtne teškoče i bridkosti.
Toda klub tomi", da je plačilo za to požrtvovalnost pri mnogih samo natolcevanje i preganjanje, jaz ne od-stopim od svojega dosedanjega delo-
2
NOVINE
1921. 12. juni
vanja, nego hočem delati še nadalje za to, da se naše ljüdstvo s celim srcom váivi v to lepo državo, hočem delati na to, da bo naše prekmursko ljüdstvo zadovoljno, hočem delati na to, da na podlagi ljübezni", ki so jo dokazala žrtve moje malenkosti, da.
na podlagi te ljübezni ví v vladini večini i mi v opoziciji donesemo sporazumno ustavo, ki bo zadovoljna ves naš narod Srbov, Hrvatov i Slovencev. (Odobravanje in ploskanje. Govornika čestitajo). (Konec.)
Gospod Sever odstavljen? Ali je to istina?
Že dugo čüjemo nikaj zvoniti po raznih demokratski časopisi, da šče zdajšnja liberalna vlada g. gerenta v Dolnjoj Lendavi odstaviti i drügoga liberalnoga, svojega pristaša na njegovo mesto postaviti. Uradno je še ta vest ne potrdjena, da pa liberalna gospoda že dugo šepeče po skrivnoma od toga dela.
Nevemo ali je to istina ali ne.
Pitamo s toga mesta: Ali bo to na hasek državi ali občini? Ali je mogoče to, da za voljo ednoga liberalnoga fiškališa, dr. Leskovca, šteri bi najbrž na njegovo mesto rad prišao, odstrani i od slüžbe odstavi on človek, ki je najbole sposoben na to mesto samo zato, da dobi mesto kakši gavalir liberalne partaje.
Zakaj se odstavi g. Sever od svoje slüžbe, štero je zvestno i redno zvršavao? Ali ima proti njemi kaj vlada? Ali so najšli v njegovom uradi kakše krivice, štere bi včino? Bile so že proti njemi vnoge preiskave, a niedna ne mogla dognati proti njemi kakše falinge ali hibe. Odstraniti ščejo toga človeka samo zato, da je krščanskoga mišlenja!
To bi bila Zahvala za njegovo neutrüdlivo delovaajc, štero je včino po celom Prekmurji ? Gospoda, če de to dalje tak šlo v našoj máloj Sloveniji, kama te pridemo! To že malo preveliko strankarske nas bo prej ali slej pripelale v strašno propast. Zdaj da edna stranka pride na vlado, te naj odstrani vse uradnike proč, bodejo si naj ešče tak dobri i zvestni samo za to, da so morcbiti drügoga mišlenje, je odstavlajo i s svojimi ljüdmi ščejo nadomesti; potem pa pride drüga stranka na krmilo i ta naj ravoč tisto stori. Tak vsigdar bo
šlo po gesli: zob "za zob i glavo za glavo. Kama pridemo po takšem ?
Mi vsi, ki poznamo delo g. B. Sevra za našo krajino, posebno pa za dolnjelendavsko občino, toga nigdar ne moremo pripoznati, da bi se za volo ednoga človeka delalo proti de-lavnomi i skrbnomi gerent!, kak je g. Sever. D. Lendava dnes ima najlepše gospodárstvo med vsemi obči-nami Prekmurja. Spravo je novo varaško vago, vulice vred Spravo tak i varaško hižo, poskrbo se za razse-vetljavo po vulicah. Plače od občine nigdar niti filera ne sprijao za svoj trüd. Delao je nesebično za blagor sirmaškoga ljüdstva. I Zahvala za to vse ka je? To da se prebüdimo en lepi den i čüjemo, da g. Sever bo odpüščen ocksvoje slüžbe.
G. Sever so bili prvi, ki so prišli taki po zasédbi v' Prekmurje te že, do so drügi liberalni gospodje še niti ne znali, kje je Prekmurje, i da je Še jako nevarno delo bilo to, kak svedoči soboči slučaj, kje so ga tüdi zgrabili vogri i odpelali na Vogrsko, kje je že tüdi na smrt bio obsojen.
Gfed i lakota bila še v Prekmurji. Ne bilo krűha, ne soli, ne petroija, ne tobaka. Za vse te stvari so se skrbeli g. Sever. Dosta sirot zna, ka za pomoč so njim bili g. Sever. I hvala za to od liberalna gospode? To, da ga lüčijo vö ž njegove slüžbe, kak porobljeno vnüčo, naj ednoga nič vrednoga svojega pristaša morejo notri porinoti, šteri pa neima nikše zasluge za Prekmurje, zvün toga, da pride sem razdor delat.
Glasi.
Že naprej opominamo naše ljüdstvo na ono Velikansko krščansko zborovanje, štero de se vršilo v Prekmurji konca toga meseca.
Veliki shod (gyüleš) za Prekmurje bode v sredo na den. sv. Vida vStrehovci. Vsi Prekmurci so pozvani!
6. Jurko šolski nadzornik so preminoli tjeden ljudske šole pregle-jüvali v dolnjelendavskom kraji. Povsod so v redi najšli vse i zadovoljni bili z uspehom.	1	—
Na Ivancih bode 3. julija, v nedelo popoldne ob 3. vüri občinska lovina vödavana na licitaciji.
Cement i drüge reči se samo te smejo z N. Austrije ali od drügec brez carine k nam voziti, če so te reči k šenki dobljene na priliko za kakšega pogorenca ali drügoga siromaka. A Civilna oblast N. Austrije bi mogla potrditi naš konzulat pa podpisati svedočanstvo, da je zaistino brezplačno dana tista reč prosiicom.
Cene obleke v velikoj meri kápljejo, Pazite, da se ne vkanite. Trgovci nešteti bi radi zakrili pádanje cen. V Belgradi je štof pri metri 60 koron falejši grato v ednom dnevi.
Ki prosijo uvoz zvonov brez carine, morejo 1) v prošnji navesti keliko vagajo zvoni;
2) morejo edno prošnjo na direkcijo generalnih carin, drügo na ministerstvo trgovine pisat; 3) občina mora posvedočiti ali župniki urad, da cerkev ali kapeia nema nikše vrednosti niti v penezaj niti v zemlji (gibajoča i negibajoča) vrednost. 4) To svedočanstvo mora komisariat potrdim Dokeč so naš g. poslanec v Beogradi, se té prošnje lejko na njih naslov pošljejo, oni iz srca radi té trüd na sebe vzemejo, da izprosijo vsem carine prost izvoz, so katoličani ali evangelium. Edno se' ne sme pozabiti. V prošnji trebe povdarfat a) ka se teliko zvonov ne zleva doma, keliko se jih.naroča b) pa ka je Prekmurje brez vseh prometnih prag —r jedina je v N. Austriji.
Tolvajije. V D. Lendavi so Preminoči tjeden na več mesti notri vdrli neznani tolvaje. Pri g. Edmund Schvvarcí so odnesli iz trgovine 10 jezer, gotovi penez, 30 kil cukra, kavo i drüge stvari. Pri g. Ritoperi gostilničar poleg kolodvora so pa odnesli blanje i vsefelé Škér, v pivnico vdreti so že ne meli časa, da je vért ravnoč vö-prišao, tak ravnoč tüdi deske iz občinskoga kopališča S koli so bili i .vse le stvari na kola znaklali — i se odpelali. Straža je celo noč pri' kolodvori i dönok to ne vpamet vzela. Kaj dela pravzaprav naše Orožništvo.
V. D. Lendavi je bila dnes tjeden 5. junija zadvečara velika toča. V ništernih mestah je gorice z Čista pobila. Kvara več miljon. Na polji je silje ne ravnoč preveč poškodovao, pa tüdi dosta kvara napravila.
Seršenovi v Lotmerki so na novo dobili dosta štofa, kamgarnov in cajgov. Tüdi ženskoga blaga vsakefelé po znižanoj ceni. Odavlejo vse falej kak dozdáj. Žuto močno platno, lakét šüroko, košta meter samo 26 K. Tüdi svilni i vunatni mlinski pajtelni se zdaj dobijo.
Na ministra vojne i mornarice se naš poslanec Upit napravili zakaj se našim vojakom i orožnikom ne dovoli čtenje slovenskih listov posebne Slovenca v Srbiji.
Pri ministri za socialno skrb so naš poslanec pitanje stavili, če je istina ka je sobočka stanovajska komisija rekvirirala pisarno vikara g. Slepca.
Pri ministri pravde so se zavzeli naš poslanec za imenüvanje naših sodnikov i za sobočko okrožno sodišče.
3
NOVINE
1921. 12. juni
Zakaj je Božidar Sever, dolnjelendavski župan odstavljen. Jeli zato, da je Jugoslovansko mišeo širio i potrdjavao v Prekmurji i z svojim vplivom dosegno, da so Madjari okoli Lendave najbolši državljani, so boljši kak vnogi domačini Slovenci? Ali lejko zato, ka je vsaki mesec držao za župane kšenki spravišče i jih je podučavao vu vsem potrebnom, da je oblast mela s tem olejkotano upravo ? Ali mogočo je zato odstavljen, ka je teliko letae okoli, da se tajniki téčaj vpela i naši ljüdjé dobijo dobro pedučene domáča tajnike? Ali zato morebit, ka je na vnogih shodaj zagovarjajo — naše prekmursko ljüdstvo, je mira i pripravlao pota po Šterih de oblast mogla priti do njegovoga srca? — ..Jutro1*, demokratski (liberalni) list piše. ka je Sever zato odstavljen, ar je politízirao pri svojoj slüžbi. Mi popravimo té zrok „ar je zvün svoje slüžbe vodo krščansko politiko."
Mislijo si liberalci da z odstavljenjom Sevra je Zmagala Šerflgo —Žerjavove demokratska stranka? Grozno se motijo. Ljüdstvo bo tem bole šlo pod zastavo krščanske keiečke-delavske zvéze, ár. se tá preganja. G. Sevra pa vekša čast ne bi mogla dojti kak ga je dojšla zdaj, gda je odstavljen, ne za voljo grehov nego zavoljo svojega, krščanskoga prepričanja od policaj demokratov.
KI šče dobro i močno blago po fal ceni küpiti naj ide k Sršeni v Lotmerk.
V Dokležovji se vrši dne 18. junija velko Živinsko senje.
Veržej. Vsem častilcom presv. Srca Jezušovoga i prijavleni mladine naznanjamo, da se bo zadnjo .nedelo t. j. 26. junija v tamošnjem zavodi vršila velka slovesnost v proslavo presv. Srca Jezusovogá, ki obeta biti celo Iepa. Natančnejši vspored se ešče bo objavo.
Orel. Bogojanski Orel priredi 19. junija v nedelo Izlet k Sv. Benedika Odhod ob 5 vöri zjutraj. K tomi Izleti se vabijo vsi krščansko misleči.
Vročina i prva prekmürska düša v Beogradi. V Beogradi je neznosna Vročina od začetka maja. Zajtra ob 7 že vse teče z človeka. Bence je malo, človek se rivije na tiste kraje ceste, gde hiže držijo nekšo ■senčino. Kak dober bi bio zdaj tisti hladen veter, šteri nas je v zimi brio i na šteroga smo se pritožüvali. Hia-dimo se z sladoledom i ledenov ka-vov, gda nam to rnošnja dovoli, drago je najmre grozno vse. Pri ednoj takšoj priliki sam šo z koliegagi v edno katoličansko kavarne pi proso ku-pičko sladoleda. Še ti jevbio topeo. Slovenska dvorjenica iz Štajara Pripomni, da je prišla v trgovino naša rojákinja z od Radgone. Damo jo pozvati i gda jo opitamo po našem domačem „i odkec ste pa vi" — njoj poči debeli Smej pa radostno odgovori: ,,Od svétoga Gjürgja*. — Zatem pripovedava, da je Brumenova, mela je kavarne 15 let v Pešti, zdaj pa, ár je tam ne Ma,' se je zmožom, šteri je goslar iz Češke preselila sem i tű slüžila oba do 400 koron na den, ona pa ešče dobi Strošek zraven. Ne trbe povdarjati, kak se je blaženo čütila, ka je najšla domačega*človeka. Z kolegom naj je povabila, naj ešče prideva, ka bi roda znala kaj od domačega kraja i čüla svojo milo materno reč..— Po vročini sem najšeo prvo prekmursko düšo v Beogradi.
Invalidsi odsek za naše invalide. Naš g. poslanec so se zavzeli za invalida i velikoga siromaka Maroša Mihala pod Lipov, da bi dobo slüžbo pomočnika logarskoga. Pod št. Hl. 8631/21 so dobili oni od invalid-skoga odseka odgovor, da je té pisao na agrarno reformo, naj ta imenüvanoga invalida v Slüžbo vzeme. Vüpamo se, da naš domači siromak najde smilenje pri agrarnoj reformi.
Ljubljanski knezoškof so 3300 í<. duga odpüstili Horvat Štefani zvonari z Türnišča, šteroga bi mogo za svojim dijakom v Št. Vidi plačati. Srčna hvala.
Minister saobračija je na prošnjo našega poslancag. Kleklna: naj se 1) odpre železnički promet Sobota — Hodoš i prek toga i Rédiča z Vogrskom, 2) naj v Čakovci se vlaki doíakavajo, ka de Lendava mela direktne zveze z Mariborom i z Zagre-bom 3) naj les z kobiljanskoga loga se ne nüca za železničke proge, nego ostane našim Prekmurcom, dao te odgovor: 1) Redno se ne more ešče voziti med So-
botov i Hodošom, ár predrago pride vogelje, politični zroki pa ešče ne dovci jo da bi se promet odpro z Vogrskov. Tak je sobočke policajdemokraíske stranke velik Uspeh, šteroga tak hitro dosegnola, od plavao dni po Müri, mi smo to še naprej znali,'da s pavinim perjom se ščejo dičiti 2) ravnate jstvi v Zagreb i Ljubljano je zapovedano, naj se v Čakovci vlaki dočakavajo i Lendava má direktno zvezo; 3) minister ne je odrédo, da bi tvrdka Hirschler i Ujlaki z Kobilja do-važala les za železnico, kak je ta tvrdka trdila, sme zato agrarna reforma les našin domačim razdeliti. S tov odločbo/ je tisti les, šteri v Kobilji posekan, leži páli prepüščeri agrarnoj reformi, štera ga našim siromakom more razdeliti, kak so to g. poslanec pri tom drügom ministerstvi prosili. Odgovor ministra saobračaja je. dan 26. maja pod št. 12778/21.
Dom i svet.
Belgrad. Kancelparagraf sprejet. Z malov večinov je sprejet kancelparagraf
Nindri na
sveti ga nemajo v ustavi, samo v Jugoslaviji. Te kancelparagraf prepove, ka bi verniki iskali zvéze z svojim poglavarom cerkvenim zvün granice brez dovoljenja vlade. Tei okovi podkopajo slobodo vere.
Naš poslanec g. Klekl Jožef so meli govor v parlamenti proti kancelparagrafi — to je njuv drügi govor — pa ž njim zagovarjali pravice verske slobode tak evangeličancov kak katoličancov, ár so jih oboji volili. V svojem lepom govori so razvili navuk cerkveni, dokazali ka cerkev ma samo juš ravnati z svojimi verskimi rečmi, nikdar pa nej država. Kancelpa-
4
NOVINE
1921. 12. juni
ragraf nadale prepove, ka dühovnik nesme dužnosti svojega stana, kak predgo, pokop, krst itd. zato ponücati, da bi tam kortešérao za štero stranko. Naš poslanec so povedali, ka to zabraniti ma juš samo cerkev i ona to tüdi ostrej bráni kak država. Naša Prekmurska dühovščina nikdar ne kortešérala na predganci ešče te ne, gde so to boljševiki celo zapovedali. Država zedne stráni ne zapovidava v šolah verskoga navuka, z drüge strani pa tem versko nepovučenim ljüdem da nalogo, naj pazijo na dühovnika, če predga poleg vere i ne kortešéra? To je krivica. A kak jé cerkev premagala te kancelparagraf v Nemčiji, Mehiki, na Vogrskom, bo ga tüdi v Jugoslaviji. Ne pozabite, katoličanci i evangeličanci, ka je proti verskoj slobodi glasüvala demokratska stranka (sobočka Šerügova) i samostojna kmetijska stranka (Rajh Joškova i pajdašov z Maute). Tevi stranki sta zdaj na vladi, za vekše dače sta glasüvali pa proti „Jugoslaviji“, to je da bi vso plemen ednako bilo i za centralizem, to je za to naj Srbi májo nadvlado v državi i s tem odali pravice svojega ljüdstva. Pa tej ljüdje vüpajo na sobočkom spravišči ljüdstvi pesek trositi v oči, ka njemi oni ščejo dobro. Pač to nesramnost včiniti so samo oni mogoči.
Konjov za Grčijo brščas ne bo trbelo. Veliki nemiri so tü i ne znati če ne pride do revolucije i stiranja kralja.
Leder, kože in poplati.
Küpüjem vsevrste sirovih kož. Vzemem sakovrstne sirove kože včimb, štere se izdelajo v fabriki. I. Sinigoj (poprej Steijer) v Lotmerki (Ljutomer). V zalogi imam vsevrste ledra i poplatov, vse šoštarske potrebščine, kak tüdi garantirani čisti tikveni oli po najnišišoj ceni. Vsaki naj si pogledne zalogo
Albin Sagadin trgovina z ledrom v Beltincih.
Nasl. Marton Kalmana
Jožef Toplak
železna trgovina v DOLNJOJ LENDAVI.
Priporačam: prvovrstni Portlandcement v vlagvaj in vrečaj. Mašinsko in Cilinder olije, Komposicia in Asbest za mlatilnice in mline. Nadalje pak imam vsigdar vsake vrste železa in velko izbiro druge razne železne robe.	Nizke cene!!!
Edna hiža
z ogračekom i zadnjimi poslopji vret k odaji v D. Lendavi poleg železnice. Več se zvedi pri Uredništvi.
Nasled. Bela Weissa
Peter Osterc
trgovina z mešanim blagom v BELTINCIH. Priporočam: Veliko zalogo manufakture, špecerije železnine na debelo i drobno. V zalogi imam vedno vsevrste deske, late i tesani les, kak tüdi Portlandcement, kovačko vogelje i vapno. Dobijo se tüdi pri meni mlinska sita vsehvrst. Vse po najnišiših dnevnih cenah.
lepo malo posestvo z zidanov hižov. Hiža je pripravna za vse. Tri minute od cerkvi! Rudolf Horvatič v Križovcih (Sv. Križ pri Lotmerki.
Trgovina z mešanim blagom
Franc Repič
Ljutomer Prodaja vse vrste pravoga farbarskoga drüka po K 38 m. i domače platno po K 40 m. V zalogih ma vseh vrst blago po najnišiših dnevnih cenah.
Što šče küpiti edno
posestvo
pol vüre od Ormoža stoječe iz 4 plüge zemlje, goric, ovčjaka itd. Hiša zidana i sčrepom pokrita, ima dovoljenje za gostilno in trafiko, poleg vélke ceste. Naj se zglasi pri Ambruš Jurji, gostilničari pri Sv. Martini.
Na prodajo
je posestvo poleg Ptuja z celim inventarom t. j. konji, krave, svinje, kola i z svem pohištvom. Oratje zemlje jé 10 oralov (plügov) med tem je tüdi šuma. Stanovanje v dobrom položaji. Ceno povej Jurij Ambruš, gost. pri Sv. Martini.
Štefan Huzjan
mehaničar
Dolnja Lendava hižna št. 63.
Ponüja mašine za
šivanje na malo i velko, vsako
vrstne za ženske i moške.
Edna vöra?
štera stalno veselje povzoroči?
Samo Suttner-ova vöra!
Niklasta, po vsakoj ceni i zagreznete se! Ešče verižice (lančeke) prstane, vühane (oringlne), zapestnice, stenske vöre, zapestnice z vörami i vsakovrstne potrebne reči, kakti: škarje, nože, doze za cigaretlne, nažigalnike, britve, mošnje za peneze, jedilno orodje (škér za jesti) razni dari za krste, godovna, itd. kak i velika zaloga vsakovrstnih zlatih i srebrnih predmetov.
Vse dobro i ceno (fal)! Zahtevajte cenike. H. SUTTNER, Ljubljana št. 944.
Tisk. E. Balkanji Dolnja Lendava.