Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe ni v • Tečaj I. srédo 16. listopada 1848. List 4© Miiii lov omladanjska noc je skrila Zemljo v svoje tàmne krila In počivať trudne vabi. Pa počitek da se slabi ? Alj vriš planinskih ? Kaj se! Pohaj to je : divji lov ! De nad nami bi budeti Hotel Angeljček, varh sveti Sila je tud kaj moliti Moramo se pa ježiti Alj doni šum krokarjev? Kaj še » to je i Potepuhov divji lov! Milo pesem slavcik spéva, Sladko spavati veléva, De bo moc veselo vstati. Ljubo spanje pa se krati Alj tulenje je volkov? Kaj še f to je : 7 Le vasvavcov divji lov! Tiho je, nic se ne giblje Sámo mati dete ziblje. Sanje pisano nas mami. Naglo spance nekaj zdrami Alj šeptanje mar tatóv? Kaj še! to je: Zapeljivcov divji lovi Noc jesenska kraj zakriva Truden délavée počiva Se za novi trud krepčati. Pa ne da mu mirno spáti Alj je vrisk protivnikov ? ? Kaj še t to je: Le pijancov divji lov! J. Hašnik. Pervi priliodnji opravki derzavniga zbora« Pervo delo, ko se bojo 15. dan tega mesca poslanci v Kromerižu sosli, bo: de bojo začeli us tavo delati 7 to je i postave nove vlade, de pridemo en krat iz starih casov v nove. De se bo pa zamoglo to imenitno delo v zboru hitrejši dokončati, je pripravil odbor, v kteriga so bili iz vsake dežele trije poslanci odločeni, načert ali obris ustave, kteriga bo treba zbranim poslancam v zboru zdej le v roke vzeti ga natanjko pretehtati 7 kar je dobriga obderzati, kar pa za naše dežele ni primer v • niga, pa zavreci. Kar bojo poslanci o tem sklenili, je upati, de bojo Cesar tudi poterdili. De bojo pa naši bravci vedili, o kterih rečéh se bojo poslanci zdej nar poprej posvetovali, jim podamo načert ali obris, ki ga je gori imenovani odbor iz-delal in kteri per vic obseže podstavné pravice (Grund- rechte) ? to je ? splosne pravice derzavljanov, na ktere se ima, kakor nad podstavo ali podlogo, nova vlada opirati. Kakor se mora pri novim pohištvu nar poprej terdna postava napraviti, tako se mora tudi pri novi ustavni vladi vsa nova podloga nar poprej vstanoviti. Nate ta obris! #") Pa še enkrat vam rečemo 7 de te podstavné pravíce še niso poterjene, temuč de se bojo še le v zboru prevdarjale. Ako ima kdo kaj pametniga in potrebniga zoper te pravice opomniti, naj da svoje misli na znanje, zakaj slehernimu umnimu člověku je pripušeno, ta načert pretresovati, ki marsi-ktere poprave potřebuje. Za dobre svete nam boja naši poslanci gotovo hvaležni. J%Tacert poelstavnih pravíc* i Vsi ljudjé imajo ke prirojene in nezneb ljive pravice; nar imenitniši so: pravica za se skerbeti 7 za svobodnost osébe, za poštenje in za pomnozenje dusne in materijalne (telesne) blažnosti. - * Teh pravíc pa zamore vsakdo le v taki meri de-leženbiti, de se drugim ljudem enake pravice ne kratijo. žave je: te pravice krepko varo- 2. Naloga dei vati in spomoziti; sleherni derzavljan odda od svojih pravíc le toliko na dcržavo, kolikor je potreba v dose-go njenih namenov. ' - : §. 3. Skupšina deržavnih prebivavcov je ljudst vse deržavne oblasti izpeljavale po načinu ajo iz ljudst 7 in se bojo 7 kteri je določen v ustavi Avstrijanske deržavljanske pr se za * Pričijoči obris je poslovenil g. Ambroz na ga še pred Dunajskim prekucijam poslal, kakošno besedo prenaredili. Zraven tega še opomnimo Dunaji, innam Semtertje smo de d je zapopadek ali obsežek . 1* . • 1 TTk. _ _ V ___1 • i enim vladarjem zedinjenih. D h dežela, pod tedej sleherni clovek, ki je oprav • v v d prebivati Vredništvo « 19« đobijo v • , vzivajo m zgubé po določbah tega ustavniga bo po krajnski deželi veliko voljivcov podpisalo in tako lista in posebne postave. odrekljivo pismo berž v Frankobrod poslalo. 5. Pred postavo so si vsi derzavljani enaki. Kér bo v ti reci Vse predpravice stanov in zaznamki žlahtnosti vsake za zdej le imenovani se kaj vec govoriti treba, podamo razglas, de se bojo Slovenci po- sorte so overženi in ne smejo vec podeljeni biti. menili med seboj, in de bojo pripravili krepko besedo zo Vsi deržavljani imajo enake pravice ocitne službe per Frankobrodski zbor, ki se nepoklican v avstrijanske zadobiti. Le lastna zasluga da pravico k ocitnimu po zadéve vtíka j našiga Cesarja cr » častenju in obdarovanju; počastenje se ne da po rodovini tréti hoče. Imenovani razglas je ospodariti, in nas za tale : zadobivati. . 6. Prostost osebe (peršone) je zagotovljena. Nihče se ne sme zoper svojo voljo navadnimu sodniku odtegniti; obstati. Svojim rofjircam i f Sklepi ustavivniga privilegirane in iznemavne sodbiša ne smejo Frankobrodu 27. kozoperska nemškiga tega zbora v Vihče se ne sme zapreti, kakor narodniga léta so za celo našo avstrijansko domovino takó važni v sťojih nasledkih, de z močjó sodniški- se nasproti svojim voljivcam in celimu cesarstvu primo- ga, z vzroki prevideniga ukaza; drugac ce je bil na rane ćutimo. njih svobodno in očitno govoriti. ? ali pa hudodeljstvu zalezen. Ukas za zapero se mora jetniku ročno zadnic v 24 urah po vjetji podati. Vsak, kteri e od služabnikov očitniga varstva za pert bil, se mora u 24 urah njegovi dostojni sodbi od dati ali pa izpustiti Po teh sklepih se glasi 2. in 3. razdelk prihodnje ustave nemske deržave takóle: 2 O Noben del ne mike dei ne sme m ski mi de* el ani i v eno d a e din ) e n biti » 3. Ako ima kaka nemška dei el a eno Ce zoper obdolženiga člověka žive znamnja kakiga nenemško de&elo tezkiga hudodeljstva ne govoré, soditi, to de ima poroštvo ali kavcijon dati, ktero sodba odmeri. . 7. Sodbino opravilstvo je očitno in ustno. ♦ Pri kaznovavni sodbi mora v navadi biti zatožbino ravnanje z prisežno sodnijo. Izneme od te naredbe ediniga deržavniga via d a rj a. se mora v prostosti se ima dotika med oboj nima de Jelama po postav ah čisto sa miga osebniga združe nj a itravnati." Ako se té postavi na avstrijansko cesarstvo ober- nete, se mora ta cela deržava razdeliti, - zveza določijo posebne postave. Nihče se ne sme v preiskanje vzeti zavoljo hudo delstva, zavoljo kteri nedolžen spoznan ; tudi ne sme zavoljo eniga pregreška dvakrat obsojen biti; ravno tako malo se zamore kdo ga je bil od prisežniga sodiša že ktera njene nemske in nenemske dezele edíni, razterga ti in vse družtvo edino samo na os é b o deržavniga kar zgodovinsko -m m. Z vladarja pripéti. Po tem se ima vse ? obstanje, moč in velikost Avstrije podpírá , razdreti zedinjeno močjó na edíno sredíše se gibajoče deržavno življenje njegovih deželá pokončati, in dežele v pravicah siliti, de bi Pj sam čez sebe govoril, ali de bi in postavah, v ustavi in vladanji, popolnarna sak-sebí starse, otrôke, brate ali sestre ali soper družeta pričeval. zoper svoje razrušene biti. zakonskiga 8. Le po sodnimu sklepu se kazin naklone in sicer po tišti postavi, ktera je bila takrat der se je hudodeljstvo doperneslo. Obsojenje k smerti je overženo. veljavna, ka Ljudstva avstrijanskiga cesarstva, poprej po oblasti, zdej pa v svobodí in bratovšini z enakopravnostjo vsih nar odo v v eno télo zedi njene, bi se potem takim ločile, na nove in neznane pota silile, in v nektere bi zavoljo razločno- varnost pogube pahnile ? Ocitne delà, očitno vùnpostavljanje, životno kazno sti vladarskih svetovavcov v locenih dezelah razce primeriti, tudi vanje se ne smejo za kazin znamnja vžigati in ne premoženje odvzéti. . 9. Hišna pravica je nerazžaljiva. se ne smejo píjena volja ustavniga vladarja varovati ne- mogla. zgi Le po sodniskimu dokazu in po postavni meri in v tistih zadevah, ki jih postave vkrenejo, se smejo stanovanja in pisma preiskovati ali pisma clo preč vzeti. Nedotakljivost hišne pravice pa ne more zaverati de bi se ne smel člověk vjeti, kteriga sodba zalezva. 7 Celost avstrijanskiga cesarstva, imé Avstrije bi nilo iz zgodovíne. Naše véstno prepriěanje o tem těžko krivico spozná, ne le zastran ustavnih postav avstrijanskih narodov, temuč tudi zastran njih terdno med saboj zvezaniga prida in zastran njih močne volje, ktera jih je skupej deržala v časih nar veči sile in nevarnosti. (Dalje sledi.) Jeli taka krivica potreba nemški deželi? Ali je Nemčíi v prid, kar Avstrijo pokončá? Nikdar ne l ažiia iiovica iz Fraukolirođa. Nemški narodni zbor v Frankobrodu je začél našimu avstrijanskimu cesarstvu zmirej nevarniši prihajati. Nemcije prihodnost se opira na Avstrijo! Na Avstrijo, ki je staro braniše Nemcije proti jutrinim deže- na Avstrijo, ktere ljudstva so se tudi v zahodnjih deželah za svobodnost nemške dežele bojevale. — na lam m» uviijuuoivuiiu /iiuij i/j uvvui pi iiiujuu. uc/iUiuii ju a o * ui/uuiivov u&iusnt uvijvkš uujg« aii;<| - na 27. dan pretečeniga mesca je sklenil celo dve Austrijo, ki je ob časih miru nemško vedenje, nemški ustavne postavi, ktere imajo namén nase cesarstvo po duh cio na daljne brege Donave zanesla na Avstrijo, sili popolnarna razdjati in pokončati — sklenil je, brez de bi bil le avstrijansko cesarstvo prašal, dežele našiga ktera bo v zavezi z Nemčijo v tište kraje tudi nemško svobodo přinesla in tako nemški narod k občnozgodo cesarstva razcepiti, de bi razcepljene in po tem oslab- vinskimu pokliču pripeljala. ijene ložeje v svojo pest dobil. Akoravno nas tedej nar živejši nagnjenje za nar 35 poslancov avstrijanskiga cesarstva v Franko- tesnejši zavezo Avstrije z Nemcíjo nadušuje. visoko važnost zedinjene politike spoznamo brodu se je odreklo taki sovražni namembi, de se nočejo nikakor takim postávám udati. Zató so položili zboru odrékljivo pismo. De bi pa njih volja veči moč zadobila akoravno akoravno potrebo spoznamo, de bi se vse osrraje » med njima o PB 60 spisali tudi na svoje voljivce razglas in ga v tište dežele razposlali, ki so jih v Frankobrod poslale, de naj vergle in de bi se zastran telesniga in dušniga edína voditva vpeljala, nas vunder vse to ni moglo prida k temu pripraviti, de bi mi imenovana 2 razdelka brez vse bi tudi voljivci ta njih odrék (protest) podpisali in ga sneme spoznali in se v teh razdelkih zapopadeni o jim z veliko podpisi kmalo v Frankobrod poslali. iztis Gospod Kori Gold so tudi vredništvu Novic en sko cesarsto razdjati. sébni vezi podvergli, ktere namen je: avstrijan imenovaniga razglasa s prošnjo poslali, de naj Kér to očitno na znanje damo, se nadjamo i de ga poslovenjeniga berž po Novícah razglasimo, de se jih smo ravno tako po vošilih avstrijanskih narodov. kakor 193 po zaupanju svojih voljivcov ravnali, in tedej priča kujemo, de nam bojo svoje misli razodel i. V Frankobrodu na Majnu 1. listopada 1848. Avstrijanski poslanci ustavniga nemškiga na rodniga zbora. Benedickt iz Koroškiga, Czôrnig iz v Ceskiga, Fr. grof ? Egger iz Deym iz Ceskiga, Edlauer iz Štajarskiga Dunaja, Engelmayer iz gorniga Avstr., Fritsch iz gorniga Avstr., Fiigerl iz spod. Avstr., Gôbel iz Slež- kiga, K. žlahtni Gold iz Krajnskiga 5 Gspan skiga, žl. Haydn iz gorniga Avstr. iz v Tirol i Herzig iz Ceskiga, Hochsmann iz Ign. Lieubacher iz Marskiga, Kagerbauer iz gorniga Avstr. ? Kaiser iz spodniga Avstr. ? Ign. žl. Kursinger in Solniga grada, Maily iz Štajarskiga žl. Muhlfeld iz Dunaja, J. G. Neumann iz Ceskiga ? Petzer iz Tirolskiga, Piringer iz gorniga Avstr. y S. žl. Pretis iz Tirolskiga Polatscheck iz Marskiga Rassl iz Ceskisra, Reindl iz v Riegler iz gorniga Avstr., ? Renger Marskiga Scheliessnig iz Ko iz Ceskiga,. roškiga, Schmidt iz gorniga Avstr., Schrott iz Krajn skiga, žl. Sommaruffa iz Ceskiga, Stein iz Gorice 'Stiilz iz iz gorn. Tirolskiga. Vorarlberga » ? j Tomascheck iz Marskiga, Weiss Avstr., Wolf iz Štajarskiga, Beda Weber iz IPoveđaiije od slovenskiga jezika* Spisal V. Vodnik. (Dalje.) Danes bomo začeli govoriti od prebivalšov pervih Krajncov. Pisar Prokopi pravi, de so v slabeh kočah prebivali, katere so bile semtertje redko sejane; mesta so bile po rimskih vojskah razdjane, Slovenci od močnejših ludstev na tesnôbo ugnani in so mósrli v hri- bih ? gorah ? in snežnikih varnost iskati. Imena od hribov in rék so še so bile per Rimlanih in zdaj ostale, kakor Gregih ; imena mést so pa nove 5 zato kér so pozniši ali na podertijah popred razdjanih postavljene. Kras, Kokra, Trojane, Drava, Sava, Kerka, Kopa, Terst, Logatec, Cele, Hrušica, Pola so silno stare imena ; mlajši pak so Ljubljana, Novo mesto, Bistrica, in dosti druzih, ki niso znane per starih pisarjih med Rimci in Kraj eniga prebivališa se imenuje mesto, naj bode velik ali majhen ; ako je obzidan in močen, je grad. Gregi. E m o n a je bila ze razdjana, kader so Slovenci na Krajnsko prišli, in so ta kraj, kjer tedej Ljubljana stoji, Gradi še imenovali; niso namreč vedili, de to poderto mesto je per Rimcih imélo ime: Emona. Dru- ziga pa ni bilo viditi, kakor razvaljeno ozidje ? to je ? razdjan grad ali grad i se. Tako se v dosti krajih po naši deželi gradiše imenuje , kjer je nckidaj kak grad stal. 3¥ a p ó v e d vsim prebivavcam v Braslovčah in po soséskah okrog. Z narvikšim dovoljenjem Njih Svetosti našiga ustav- po izgledu vsih mést in malo de ne nig a Cesarja se je vsih tergov Avstrijanskiga Cesarstva tudi v Braslov ski m tergu narodna straža vstrojíla, ktera ima namén. cloveka in 5 njegovo premoženje varvati, pa tudi mir in lépi réd v srenji ohraniti. 'i* i* Narodna straža bo po tem takim skerb iméla , de se bo vsakteri vsih pravíc brez nadlég vdeležil, ktere mu po postavi gr ej o Ona torej ne b terpéla, de bi se med nami domači ali ptuji nepokojneži ali drugi nevarni ljudjé pledli; ne bo terpéla, de bi se tatvine napadbe na ljudi tudi dopernasale ; zakaj taki ljudjé se bodo ko dje škodljivi postave ^ stimu sodništv bratovske tovaršij kér nas k temu ezejo z ožjem v roki poprijemali i ? pod kteriga slišijo, v kaznovanj in ti e od rajtovali. Kér je daljej naš namen silno žlahten, in vsa kimu preb čezveč korišten, so Njih Cesarska Svet- narodno stražo stopiti, kterih lost le takim dovolili v nai življenje je vse pošteno : po tem takim bo Braslovška narodna straža le tište za svoje brate in tovarše spoznala jih v svojo družbo sprejela, ki nikdar niso bili v kakim kriminalnim preiskovanji, in sploh ko pošteni možjé slovíjo Po ukazilu visokiga Štajarskiga vladarstv bilo na povelje same Cesarj pošten deželán od dvajstigi starosti zavezan, v je ■■■(■■■I ki je Světlosti dano, je vsaki do petdeset léta svoje odno str stopiti. Ta dolžnost za toliko bolj svéta, kér bo narodna straža, ko nar vikši Cesarski rodov nepremaklj zvestobo obljubi y tudi skerbéla, de se bodo povelja c. k. štajarskiga vladařstva in c. k. kresíje natanjčno izpolnovale, kakor bodo Braslovškim prebivavcam in okrožnim okolicam po Žu- neskim sodnistvu naznanovane, kterimu sodništvu zdaj naravnost v Cesarski toliko veči spoštovanj gre kér narodno stražo stopiti, je toliko službi stoji. Dolznost, v bolj sveta, kér bo ona daljej vso skerb na to obraćala, de se naša svéta véra in njeni služabniki spodobno spo-štujejo , in sploh vsaki pošten člověk, bodsi še toliko ubožen in nizek, pred vsako krivično napadbo pošteno varje. Po tem takim se vsim prebivavcam v Braslovčah in okrog napové , v podpor našiga visokiga naména v narodno stražo stopiti v narvečim številu ko je mogoče. Tišti prebivavci, ki od Braslovskiga terga kaj daljej sta bojo v svoje polajšanje pod lastnim podvodjeii ) sami zbrali, ter bojo v svoji oko nujejo, stali, kteriga si boj lici za ohranjenje miru in lepiga réda skerbeti imeli. Poverh tega se še pové, de se bo orožna vaja splôh ob nedeljah po večernicah opravljala, de g. g. stražani ničesar ne zamudij pri svojim delu, s kterim si vsak HMBHHB. ko danji kruh pridobivajo. Stražanska služba bo splôh likor bo mo polaj pametno azdeljena, in bo le na odlocene kraje po okoljsinah napovedovana. Po ukazilu visokiga ministerstva pade vsaki v kriminalno preiskovanje, ki bi se prederznil, nasprot se staviti S stražanam, kader so v svoji službi Zapisni list v pristop k odni straži že odpert in vsakteri se zamore pri gosp. verhnim podvodju sani dobi pristopni list sto i Jožefu Hojniku zapisati dati. Zapisani podpisan od verhniga vodja združene narodne straže na Stajarski m, de j Dr se povsod lahko z njim skaže. naravnila se bojo po splošni presóji vsih zbranih stražanov o svojim času naznanile. Sl rj in t lob odno st V Braslovčah 26. dan kimov 1848 Klein y vodja narodne straže. Jozef ffojnik, verhni podvodja narodne straže. Vodnik je namest celiga neokonc. naklona vecidel rabil pri-sekani naklon 5 torej stojí v izvirnim spisu govorit, iskat, vid it i. t. d. Od vec strani Krajnskiga smo že slišali, de se po kmetih gerde tatvine in ropi godé, bi zamôgle veliko hudiga odverniti, ko bi se pošteni kmetje Dopis iz Gorenskiga. Gorencam se je letašnja letina pràv dobro obnesla. Perdelali so toliko beliga žita in ajde, de malokdaj več. domaće s traže* po deželi Posebno dobro pa se je naša stara prijatlica turšica skazala. Slišimo, de so jo laniinletas tudi že v Selški vkupej vzéli in tako stražo napravili. Ze ko bi tatje od take clolirii in okoli Loke poskusili. Práv dobro se jím vêde naprave le slišali, bi se bali in marsiktera škoda bi bila . kmetje obetaj de je ne bojo več opustili. Vsim Slo- obvarovana. Sej se v mestih zdei tu sami take uerliali ... , . , , . A • varjemo, zakaj bi se pa po kmetih ne? S psàm na dvorišu venskim kraiem. kier dozdai tursice se ne sadno. sve ? ni vse opravljeno. Vređništvo. venskim krajem, kjer dozdaj turšice še ne sadijo, tujemo, de naj jo prihodnje léto poskusijo. — Tudi perst 194 „ V h nina : repa, korenje, pesa i. t. d. je dobro obrodila. Ceskiga prestavljeno, pod nadpisam rTat v mlinu" Samo krompir, ta nas je spet za praznik naredil. Ne- napravilo, de bojo tudi gospodje iz dežele enkrat vidili slovenski gospodji igravci in gospodične strani. Sploh je govorica, de bojo ljudjé PHM % m m y m kterim je se bolj sognjil kakor lani. Posebno na Selski kako se y naši krompirja pa več turšice sadili, bila zlo dobra letina. Vender smo dovelj imeli. Za sušilo je bilo pa češpelj nar več. ga drugo léto manj Za sadje letas ni za sprot zmirej igravke obnasajo. \ovicar. Na Dunaji je mir. Po ulicah vse mergoli od vo — jakov. Vojaška vlada je sicer prijazna in priljudna. samo Kar živinsko klajo zadene, so svisle večidel do verha f) le okrajšani v zboru govoriti. mor ej o Naznanovanje vosil in svetov v prid družtva. vrednika „Vedeža": v začetnih šolah in N a Se vé y de vsi govori bojo v slovenskim jeziku y in de le v posebnih okoljsinah se zamore iznema cez navado dovoliti. \ ■ ■ ! jr ' Odbor slovenskiga družtva v Ljubljani 7. listopada 1848. čétnih soi zastran začetka i. t. d. te sole namenil in jo ^adjorejcaill in kmetovavcam Sploll! pre- parandam slovensko slovnico razlagati, z veseljem sprejel, in gosp. Na v rat il se bo z gosp. vodjam za potem berz začél. — Morebiti de se bo letas per v o léto zdravilske šole (1. Jahrgang der Medicín) v Lju Današnjim Novícam je pridjana perva póla kuj bljani provizorno napravilo. Perva póla «•osp r Po- točnikove slov. slovnice bo že te dni na svitlo prišla. yy SI oven sk t u z oziram na sadno razstavo v Ljublj 1847. Na svitlo dala c. k. kmetijska družba Gosp. profesor R o bída v Celjovcu so zložili „Na ravoslovje ali fiziko po domače." Ce se nič ne v Ljubljani. „Prosimo, iménik sadnih plemé de naj bi zvěděni možjé posebno tanjko presodili in gledé na zméde, bo slovensko družtvo na večer velkiga sloven n pred u te knj • V , svoje naznanje dali Vredništvo. skiga zbora priliodnji teden novo slovensko igro iz Pridjana je tudi pa 22 d oklada." Vrednik Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljanu