Leto LXXn., št. 1*1 LJubljana, peaedfljefc e, Bovemhra laja Gena Din i,— SLOVENSKI tfffMio vsak dan popoldne tzvzsmfi nodofk« s* praznik«, fl ImrnH do 80 potil vrs? 6 Din 2. SoTOO vrst d Dm 2J0. odl00do300*r«f6Din3. vec| Inserati pete vrsto Din 4.—* Popust po dogovoru, inseratni davek posobe* JI .Slovenski Narod* veJ|o « Jugoslaviji Din 12^-v * m " m-t—1-1 " — inozemstvo Din Rokopisi ee ne vroco§n> UREDNIŠTVO IN UPtAVNISTVO LJUBLJANA. Knaflinvo ufica Star. § TeJeto«! 31-22. 31-21 31-2< 31-25 in 31-21 Podružnice. MARIBOR. GrapU no it 7 /V NOVO MESTO. Uubr|onsko cesto> telefon it 26 99 CBJL csflsko uredništvo, SlroeMiKjverievo ulico 1. telefon fc.dfi - Kocenovo ei 2. teieton h 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // *g S 4f Posmo hranilnico v Ljubljani it 1035L podružnico SjOVENJ Novi ai ni*-« praksi Ameriške ladje bodo lahko plule Sredozemskem morlu odloku prezidenta Roosevelta ne smejo ameriške ladje v pristanišča vojskujočih se Poleg zaveznikov naročajo tudi druge države velike količine orožja v Zedinjeulli državah Wa&liinglon, 6. nov. Br. Prezid ent Roosevelt je podpisal dekret, s katerem se določajo morska področja, v katera ameriške trgovske ladje v bodoče ne bodo smele več pluti. V zvezi z dekretom je bila danes izdana tudi posebna proklamacija, v kateri naglasa, da je ameriškim ladjam prepovedan dostop v vse francoske in angleške luke na evropskem in afriškem kontinentu vse do Kanarskih otokov Prepovedan je dostop v Biskajski zaliv Ameriške ladje smejo pluti le po teritorialnih vodah vzdolž severne španske obale. Prepovedan je nadalje dostop do vseh luk na angleških in irskih otokih, prehod skozi Rokavski preliv, dostop v vse francoske luke in plovba po Severnem morju do črte Islandija - Bergen Glede na to ameriške ladje tudi ne bodo mogle skozi nordijske ožine v Vzhodno morje. Tako ameriške ladje ne bodo mogle niti v belgijske niti v nizozemske luke, pa tudi ne v luke nordijskih držav, Nemčije in Rusije, pač pa bodo smele pluti po vseh ostalih morjih Proklamacija pravi ob koncu, da si je prezident pridržal pravico, da spremeni določbe o morskih področjih, v katera je dostop ameriških ladij prepovedan, če bi za *o nastale kakšne konkretne ootr°be Ncw Tork, (L nov. AA. (Štefani) »New-york Times« trdi. da v uradnih krogih v Washingtonu tolmačijo dejstvo, da je Roo- sevelt izključil Sredozemsko morje iz tistih področij, ki so prepovedana za plovbo j ameriškim ladjam, kot željo, da se ne bi delale ovire i talijansko-ameriški trgovini in da bi se na ta način izognili vsemu, kar bi moglo prinesti škodo italijanski trgovini v splošno korist miru. Ladje Zedi-njenih držav bodo zaradi tega smele obiskovati italijanska, grška in turška pristanišča in priti tudi v Crno morje. Ankara, 6. nov. (Havas) »Amerika je z ukinitvijo embarga pokazala svoje simpatije za demokratske države in tako formulirala svojo oceno glede vzrokov in odgovornosti sedanje vojne,« pravi v uvodnem članku »Ulusa« poslanec Rifki Ataj. List na prvi strani objavlja ukinitev embarga in prinaša ameriško vest odnosno sklepe v tem predmetu. Pisec pristavlja, da bi se Nemčija samo teoretično lahko poslužila tega sklepa, ker nima zlata In povrh tega ne more zmagati težav za prevoz. Pisec končuje, da bo sklep, katerega je izdala ena izmed največjih industrijskih držav na svetu, eden Izmed najbolj vplivnih činilcev za usodo vojne. Nemška kritika London, 6. nov. s. Uradna »Deutsche di-plomatisch-politische Korrespondenz« kritizira sklep ameriškega kongresa o spremembi nevtralnostnega zakona in pravi. Diplomatska vojna se šele prav začenja Cilji nemške politike na Balkanu In na Daljnem vzhodu — P roti akcija angleške diplomacije — Odločitev Sofije Se negotova Pariz, 6. nov. s. Nevtralni opazovalci v Berlinu sodijo, da bo nemška diplomacija ▼ bližnji bodočnosti skušala doseči sledeča dva cilja: paralizirati angleško-franco-ako-turško pogodbo z akcijo na Balkanu ter vpliv novega ameriškega nevtralnostnega zakona z akcijo na Daljnem vzhodu s tem, da bi poskusila zbližati Rusijo m Japonsko. Na Balkanu bi Nerr.Čija predvsem poskusila spraviti v sklad italijanske in ruske interese. Da prepreči nasprotstvo med Turčijo in Italijo ter italijansko skrb zaradi morebitne ruske ekspanzije na Balkanu, predlaga po teh poročilih Nemčija Italiji, da Nemčija sama poveča svoj vpliv na Balkanu. Nemčiji se še ne mudi z vojaško akcijo, temveč hoče zaenkrat obnoviti svoje zaloge petroleja ter z ustvaritvijo novega gospodarskega sistema na kontinentu nadoknaditi izgube, ki ji jih povzroča blokada na morju. Ni pa verjetno, da bi to prizadevanje Nemčije moglo imeti trajnejši uspeh. Pariz, 6. nov. s. Mislijo, da prihod nemškega poslanika v Moskvi von Schulenbur-ga v Berlin velja predvsem razgovo-om o položaju Nemcev ob Volgi. Ruske oblasti so baje nedavno tam aretirale 3000 Nemcev, ki so obtoženi veleizdaje. Drugo vprašanje, ki naj bi ga uredil von der Schulen-burg, je dobava ruskega petroleja Nemčiji. Angleži na delu Sofija, 6. nov. e. Angleški opolnomoSeni minister na bolgarskem dvoru Georges Randel je odpotoval z orient ekspreeom v Ankaro. V sofijskih diplomatskih krogih spravljajo to potovanje angleškega poslanika v zvezo z razgovori, ki jih ima v Ankari rumun-ski opolnomočeni minister Stoica s turškim zunanjim ministrom Saradzoglom. Smatrajo, da ima angleški poslanik nalogo priporočiti turški vladi, da svoje vojaške čete, koncentrirane na bolgarski meji, umakne v notranjost Tracije. Dejstvo, da je Randel odpotoval v Ankaro v trenutku, ko je tam rumunski zastopnik Stoica, smatrajo za aktivnost angleške politike na Balkanu, zlasti v Bolgariji Rezultata Randelove misije še ni mogoče predvidevati, toda sodijo, da bodo imela poseben učinek na razvoj bodočih dogodkov na Balkanu. Aktivnost v Sofiji Curih, 6. nov. s. »Neue Zurcher Zei-tung« poroča o veliki diplomatski aktivnosti v Sofiji, še ta teden bo predal svoja akreditivna pisma novi ruski poslanik. Med Rusijo in Bolgarijo so v teku pogajanja za sklenitev pogodbe o pomorskem in zračnem prometu. Sofija, 6. nov. br. V zunanjem ministrstvu sta ministrski predsednik dr. Kjoseiva-nov in italijanski poslanik Tanamo podpisala dodatni sporazum k italijansko-bolgar-ski trgovinski pogodbi. S tem sporazumom se bo trgovinski promet med obema država* ma prilagodil novim izrednim razmeram v EvropL Ankara, 6. nov. AA. (Havas) Včeraj je bil narodni skupščini predložen osnutek zakona za ratifikacijo francosko-angleško-turškega sporazuma. Skupščinska odbora za zunanje zadeve in za narodno obrambo bosta proučila besedilo tega sporazuma, tako da bo skupščina ratificirale sporazum najbrž že v sredo. Istega dne bo podal zunanji minister splošno poročilo o zadnjih dogodkih v mednarodnem položaju in o stališču turške vlade. Italija se bo borila samo za svojo korist * Dolga posvetovanja med Mussolinljem In voja- škimi strokovnjaki — Maršal Badoglio ostane na svojem mestu Rim, 6. nov. e. Prestolonaslednik Um-berto je včeraj zjutraj obisal v Palači Ve-nezia predsednika vlade Mussolinija, s katerim se je razgovarjal nad eno uro. Razpravljala sta o važnih vprašanjih vojaškega značaja. Prestolonaslednik je obvestil predsednika vlade o stanju čet, ki so pod njegovim poveljstvom. Nato je Mus-solini sprejel maršala Grazian ja, ki je kot poveljnik druge skupine italijanske vojake poročal o stanju svojih čet. Razgovor je tenjal dve url General Roata, dosedanji italijanski vojaški ataše v Berlinu, je bil imenovan za pomočnika šefa vojnega generalnega štaba. Rim, 6. nov. AA. (Štefani). Z ozirom na sedanje razmere in zaradi potrebe vojaške priprave je MussoUni izdal sklep, da ostane maršal Badoglio kljub temu, da je star 68 let in da je s tem dosegel skrajno mejo starosti za vojaško služba se naprej na mestu šefa glavnega generalnega Štaba. 6, nov. mp. Snočnji »Giornala d* da ta dodaja goriva vojnemu požaru In pomaga podaljšati vojno* Po tem skiepu se | pojavlja tudi nevarnost, da se vojna razširi. Predsednik Roosevelt je z nov.m nevtralnostim zakonom prevzel nase veliko odgovornost. Belin, 6. novembra. AA. (DNB) Današnji jutranji časopisi komentirajo politiko predsednika Roosevelta predvsem v zvezi z vprašanjem ukinitve prepovedi izvoza orožja. Nemški listi v prvi vrsti poudarjajo protislovje, ki obstoji med sedanjim Rooseveltovim stališčem in izjavami, ki sta jih dajala Roosevelt in Hull leta 1935 in 1936. »Volkischer Beobachter* ugotavlja, da niti v Ameriki nihče ne zanika, da ukinitev prepovedi izvoza orožja mora koristiti samo zapadnim demokratičnim državam. Predsednik Roosevelt je prej trdil, da Z edin j ene države ne smejo podpirati nobene vojskujoče se države. »Mon-tag« omenja, da so USA leta 1915, na pobudo nemškega veleposlanika grofa Berns-dorfa odgovorile z noto od 22. avgusta 1915, v kateri so poudarile, »da bi vsaka sprememba« zakona o nevtralnosti za časa vojne pomenila kršitev nevtralnostnih načel. Zedinjene države so prešle pozneje na stran zaveznikov in gredo zdaj isto pot. § Rim, 6. nov. mp. Agencija Štefani poroča iz Washingtona da bo jutri odplulo ■ 1 iz New Yorka 8 angleških in francoskih ladij s 300 ameriškimi bombniki, ki sta jih zavezniški državi naročili v Zedinjenih državah še pred vojno. Francija je nadalje naročila v Ameriki 4600, Anglija pa 1600 letalskih motorjev Pri ameriških to- j vamah sta naročili tudi Belgija in Hol and- ] ka in sicer prva 250, Holandska pa 120 ] vojnih letal Stockbolm, 6. novembra. AA. (Štefani) Švedska vlada se je začela pogajati z Ze-dinjenimi drŽavami o nakupu 250 vojnih letal raznih vrst New Tork, 6 nov. i. Po prvih vesteh je bilo v New Yorku že natovoljenih 200 letal, namenjenih v Franc jo in Anglijo. Mimo tega je Anglija naročila v USA 4600 motorjev. Francija 1600, Belgija 250, Holandska pa 220. Amerilko oboroževanje Weshlngton, 6. nov. mp. Predsednik mornariške komisije je izjavil,.da bo na prihodnjem zasedanju ameriškega kongresa, ki bo v januarju, vlada predložila predlog o povečanju ameriške oborožene sile, V načrtu je gradnja novih vojnih ladij s skupno 525.000 tonami in sicer 95 bojnih ladij s 400.000 tonami in 31 pomožnih ladij s 125.000 tonami. Načrt predvideva razen tega tudi 2395 novih letal Italia« je priobčil uvodnik o italijanski zunanji politiki. Uvodnik pravi med drugim, da hoče obdržati Italija v vsakem odru svobodne roke. Borila se bo izključno sa svojo korist. Vse njeno delovanje stremi sa tem, da se zagotovi mir na Jugu Evrope m ata Sredozemlju Italija ne bo nikdar dovolila, da bi Sredozemsko morje postalo mednarodno, temveč mora ostati latinsko. Uvodnik zaključuje, da so za vselej prenehali časi, ko bi lahko delali z Italijo, kar bi hoteli Novi ruski predlogi odstopiti pomorske Curih, 6. nov. a »Basler Nachrichten« prinašajo poročilo svojega dopisnika v Stockholmu o finsko-ruskih pogajanjih. V diplomatskih krogih v Stockholmu mislijo, da je Rusija v soboto stavila Finski nove predloge, kar sklepajo iz navzočnosti Stalina pri pogajanjih. Finska je doslej po informacijah v Stockholmu pristala že na tri teritorialne koncesije: /. odstop nekaterih manjših otokov v Finskem zalivu, 2. odstop polotoka Ribačij ob Belem morju, 3. obmejne korekture v Kareliji. Vse druge teritorialne ruske zahteve pa Finska slej ko prej energično odklanja. Glavna ovira v pogajanjih je ruska zahteva za dovolitev mornariške baze v Han-go. Kot kompromisni predlog predlagajo baje sedaj Finci, da odstopijo Rusom mali otok Uto, jugovzhodno od Aalandskega otočja. V Stockholmu smatrajo, da bi bila tudi ta koncesija za skandinavske države prevelika, ker bi ruska mornariška baza na tem otoku imela sličen pomen za Baltik, kakor ga ima Gibraltar za Sredozemsko morje. Helsinki, 6. nov. A A. (Havas) Finsko javno mnenje je mirno in optimistično gleda na daljnji razvoj dogodkov na podlagi dejstva, da so finski delegati tudi po novih sovjetskih predlogih, ki so jim jih izro- Nemci zapuščajo Turčijo Carigrad, 6. nov. mp. Anatolska agencija poroča, da bodo zapustili Turčijo vsi nemški inženjerji, generali in trgovci ter poslovne osebe. Nemški inženjerji so odpotovali včeraj, danes pa jim bodo sledili generali, ki so bili doslej inštruktorji v turški vojski. Vračajoči navajajo kot razlog vrnitve v Nemčijo bojazen pred zapleti j a ji med Turčijo in Rusijo. Anatolska agencija prinominja k temo, da so odnosa j i med Turčijo ln Rusijo le nadalje ostali prijateljski in da Turčija rnirno gleda v bodočnost. Stotica sa srbohrvaJfino ve* popuščati, zlasti pa ae baze na svoji obali čili v Moskvi, ostali v Rusiji. Ni izključeno, da bodo pogajanja odložena v zvezi s proslavo obletnice boljševike revolucije. London, 6. nov. a. Iz Helsinkov poročajo, da finska vlada včeraj ni imela seje in da §e ni prejela podrobnega poročila svoje delegacije v Moskvi o razgovorih, ki jih je ta v petek in soboto imela v Kremi ju. Se le ko finska vlada poročilo prejme, bo poslala svoji delegaciji nove instrukcije. Mislijo, da bodo nove instrukcije dospele v Moskvo v treh ali štirih dneh. Moskva, 6. nov. L Finska delegacija v Moskvi je včeraj obiskala diplomatske predstavnike Norveške, Švedske in Danske. Pariz, 6. nov. AA. (Havas) Francoski tisk posveča veliko pozornost pogajanjem med Finsko in Rusijo. Listi hvalijo finsko stališče. Vsi komentarji priznavajo, da ni treba pričakovati nobenega uradnega poročila, preden pogajanja ne bodo končnoveljavno končana. Moskva, 6. nov. s. Današnja »Pravda* posveča uvodnik glede na jutrišnji ruski narodni praznik politiki komunistične stranke. Glede zunanje politike poudarja, da služi nemško-ruska prijateljska pogodba utrditvi miru in da preprečuje, da bi pro-vokatorji zapletli v vojno tudi Podunavje in Balkan. Iz notranje politiko NAČELA JUGOSLOVANSKE POLITIKE Splitski »Narodni lisi« piše v svojem programa tičnem uvodnika: »Naše stališče in naši pogledi na jugo-slovenski nacionalni problem n.ti najmanj niso odvisni od notranje siru »ture in ustavne ureditve naše države. Mi gremo po svoji poti, prepričani o večni resnici, da usoda veže Srbe, Hrvate in Slovence ln da jim instinkt samoobrambe zato nalaga dolžnost sodelovanja pri organizaciji skupnega državnega življenja. Kakšna bo pri tem oblika ln struktura države, to je sa nas nacionaliste postranske važnosti. Mi gledamo na celotni problem s stališča nacionalne in državne skupnosti.* OBČINSKE VOLITVE V ENEM MESECU? Na shodu v Tuzli je izjavil minister dr. Cubrilović med drugim, da bo vlada v najkrajšem času izdala potrebne zakone sa razpis občinskih in skupščinskih volitev, ki bodo tajne, pa naj narod voli kogarkoli hoče. V teku enega meseca bomo imeli župane in s tem bo podan dokaz, da Je politika pravica vseh državljanov v Jugoslaviji. Nadalje je rekel: -Rešeno je hrvatsko vprašanje in država je -p t taka. kakor Je bila. Ustanovljena je banovina Hrvatska in dr. Maček Je stopil v vlado enakosti, svobode in demokracije. KONFERENCA JNS Včeraj Je bila v Požarevou Urša konferenca JNS, na katero so prišli predsednik stranke Peter Zivkovie. podpredsednik Jovo Banj&nin, bivši predsednik vlade Bogoljub Jevtic, veliko število strankinih prvakov, med njimi dr. K u man udi, dr. Kojić, Popović in drugi. Ob prihodu v Po-iarevac so sprejeli predsednika JNS Petra Zlvkovića mnogoštevilni pristaši. Zborovanje Je bilo v veliki dvorani Grand Hotela ln ga Je vodil Bogoljub Jevtić. ki Je podal daljše poročilo o notranjem ln zunanjem položaju. Za njim so govorili le Peter Zivković, Jovo Banjanin, dr. Koji« In drugi. Zborovanje Je biloo dlično obiskano ter Je poteklo v popolnem redu ln miru. O AVTONOMIJI BOSNE IN HERCEGOVINE Poročali smo o stališču prvaka Samostojne demokratske stranke v Bosni lna. M. Blago je vica o tem vprašanju, o ka.eiem razpravljajo vsi sarajevski časopisi, danes pa priobčujemo kratke Izvlečke dveh sarajevskih listov o Istem problemu. Muslimanska »Pravda« ugotavlja, da so bile vodilne osebnosti med pravoslavnimi Srbi — St. Protić, Sv. Pribićević, U. Da-vidovie ln drugi demokratski prvaki — z* administrativno skupnost Bo*ne In Hercegovine, prav tako pa tudi hrvatski prvaki. Is tega izhaja zaključek, da mora ostati po mišljenju vseh onih, ki ne žele nasilne spremembe, Bosna avtonomna. »Jugoslavenska Pošta«, ki Izhaja sicer v latinici, objavlja v cirilici članek, v katerem pravi med drugim: Ako je sprejeto načelo treh narodov kot temelj za novo ureditev države, ako Je to načelo izvedeno v okviru slovenskega In hrvatskega dela države, zakaj ae potem to načelo, ko gro za ostvaritev srbskega dela drŽave, sabotira ter se edinstvo srbskega dela države minira s avtonomističniml agitacijami v Bosni In Hercegovini, Vojvodini, Crni gori in drugod? ZASTAVE IN JUNAŠTVO Pariš, 6. nov. a Ig E lbUmpesta poročajo, da bo na tamkajšnji univerzi v kratkem ustanovljena stolica za arbsko-hrvat-aki jezik. V tem vidijo pomemben prispevek h kulturnemu zbližanju med Madžarsko m Jugoslavijo. Berlin, 6. nov. i. Po odredbi vlade poročencem zdaj ni več treba sa poroko kupovali zlatih prstanov, temveč že- ohramba Budimpešta, g. nov. j. Novi zakon o narodni obrambi odreja, da so v primeru vojne obvezani vojni službi vsi moški od If. do 70. leta ter ženske in delavci specialisti od 16. do 50 leta. Ta dolžnost velja za vse madžarsko prebivalstvo, izvzemal tistih delov, ki so bili madžarski državi priključeni v zadnjem času. . g. nov. o. Med Madžarsko in Slovaško Je bil podpisan trgovinski sporazum, na podlagi katerega bo promet povečan med obema državama za 100 milijonov slovaških kron. Madžarska bo dobavila Slovaški svinje, mast. žito in premog. Slovaška pa bo dala v zameno razne vrata lasa in surovina. Nova trgovinska pogodba je stopila včeraj v veljavo in bo trajala do 1. oktobra 1M0. Vprašanje zastav Je Imelo vedno veliko vlogo na Hrvatskem, posebno pa v Dalmaciji Narodi so zastave menjavali, ko as ustvarjali svoje nacionalne države, ali ko so spreim njall svoje politično in socialno življenje. Tako Je tudi Jugoslavija pri svojem ujedinjenju is barv plemenskih zastav napravila novo kombinacijo, ki predstavlja naše nacionalno-državno edinstvo... . 6. nov. j. DNB poroča, da ae je ekspresni vlak ZOrich - Berlin zaletel na kolodvoru v Stuttgartu v neko ranfirno lokomotivo. Gmotna Škoda je znatna Od potnikov pa je bil samo eden taije, 10 pa lažje ranjenih. Toda pri nas se hitro menjajo zastave! Pri nas ni treba, da pride do francoske revolucije aH do zmage boljševizma ali do oboroženega as stopa kakega Kemala paše! Pri nas zadostuje, da pade vlada... Oni, ki menjajo zastave, enostavno prav Jot to ni bilo dovoljeno v času »diktature«, pa razvijejo hrvatsko zastavo sedaj, »ko Je hrvatski zastavi vrnjena njena čast«. Ne zamerimo onim. ki so m*obešal I hrvatsko zastavo v času naredbe o plemenskih zastavah — v političnem eziru n ti najmanj oportune. Ml Jih lahko celo spoštu-. Toda če pred'edn'k nekset;l zapadno fronto Pregledal ie angleške postojanke na front' fGr je jme] razgovor s poveljnikom angleške vojske lordom Gor-tom Nogometna nedelja v znamenja dežja Gradjanski je premagal slabo Ljubljano 5 : 1 — V prvenstvu LNP vodi v ljubljanski skupini jeseniško Bratstvo Ljubljana, 6. novembra Včeraj je bilo v hrvaško slovenski ligi na sporedu X. kolo. Kljub slabemu vremenu so odigrali ves spored. Z eno izjemo ni bilo precenečenj. Pričakovana zmaga Gradjanskega v Ljubljani ni izostala, domača ligaška enajstorica je preveč nestanovitna in podvržena prevelikim stalnim spremembam na posameznih mestih, da bi mogla Zagrebčane resno ogrožati, kakor nekdaj, ko Gradjanski v Ljubljani ni mogel doseči zmage. Največje presenečenje je pripravil Split, ki je v Zagrebu odvzel Hašku točko. Prvenstveno tekmovanje bo zda] počivalo tri tedne in se bo nadaljevalo šele 26 t. m Gradjanski je premagal Ljubljano s 5:1. Renomiran: purgerji so zvabili na igrišče Ljubljane okoli 2000 gledalcev, ki pa so bili z domačim moštvom zadovoljni le prvi polčas. Po odmoru pa je prišla do izraza slaba kondicija in gostje so brez posebne težave štirikrat spravili žogo v ljubljansko mrežo. Pri Ljubljani je v drugi polovici popolnoma odpovedala krilska vrsta, brez nje pa ni mogoče zmagati. Tudi v napadu ni bilo potrebne povezanosti, neodločnost pred golom pa je bila zmerom slaba stran te formacije. K temu se je pridružila še nesigurna obramba in tako je Gradjanski spravil te dve točki, ne da b: pokazal kaj posebnega. Zadostovalo je, da je imel trdno obrambo in pazljivo kril-sko vrsto. Napad si je ustvaril toliko ugodnih položajev, da je navzl'c podpovprečni igri moral Lindtner petkrat kapitulirati. Ljubi iana je v 16. min zabila svoj prvi in edini gol. a še tega je podaril Glaser. ki je Erberjevo Žoco brez potrebe spustil iz rok v mrežo Malo pred konec polčasa je Antolkovič izenačil. Dotlej je bila igra izenačena. Po odmoru pa so gostje popolnoma prevladovali in je b'*lo na igrišču prav 7t\ orav le eno moštvo. V kratkih presledkih so padli še štirje goli. Druga polovica je trajala samo 43 min zato pa prva 47. Sodnik Bažant ni imel samo težave z uro. ampak tudi z igro. V Zagrebu je :mel Split srečo, da je naletel na izredno slabo razpoloženo Ha-škovo moštvo Gostje sicer razen izredne požrtvovalnosti niso dosti pokazali, ker pa domači niso bili pri stvari, je zadostovalo za neodločen iz;d 1 • 1. V Osijeku je domača Slavija premagala Concordijo 2:1. Igra je bila ves čas izenačena, le domači napad je bil za spoznanje odločnejši, kar jej končno odločilo. Tudi varaždinska Slavija je dobila obe točki. Na domaČih tleh je premagala z 2 : 1. Saška. Zmaga je bila zasluzena in bi bila še višja, če ne bi bili domači imeli smole. V srbski ligi ni bilo presenečenj BSK je v Subotici premagal ZAK s 3 :1, Jugoslavija ie doma zmaeala nad Gradianskim 4 : 1, Jedinstvo pa je izffubilo nasproti Vojvodini z 1 : 3. Bask in Bata sta v Borovu igrala 1 :1, v Sarajevu pa je Slavija premagala Zemun z 2 : 0. V prvenstvu LNP ni bilo zaradi slabega vremena celotnega sporeda. V ljubljanski skupini se je vrstni red na lestvici precej spremenil. Bratstvo, ki je doma premagalo Marsa 5 : 2, je zaradi tiP'VfnpiSeea količnika zasedlo prvo mesto. Kranj je v Domžalah nepričakovano visoko zmagal nad D*»kom 5 : 1. V Ljubljani je He rmes porazil Reko 7 : 1, Jadran pa Svobodo s 3:1 V mariborski skuomi sta bil' dve tekmi CSK je promaji "Ram'da 4 : 3 in sicnrrno vodi v tabeli M->Hbor na je po tenkem boju rrre-mapal Grad^anckpga z 1 : 0. V eeli«k* clominf AtW*ki niso na-stomT' v T-hnvHah in h^Ao iero rmtf»*tl s 3 : 0 p f Tekma med Cel i "m fn H-a^rni-kom je bila prekinjen« v 28 mm orve Doloviee ker 1e zaradi norčav** voVfa na irriS^e voda In on*»«-«oefo*Ha nadaljnjo igro. Dotlej je Celje vodilo s 1 : 0. le decembra »Tek zedi Akadetr ~kf športni klub Pr?it»«»rlp *trlre*? +ndl letos propagandno atletsko tekmovanje Akademski športni klub Primorje v Ljubljani priredi dne 1. decembra 1939 propagandno atletsko tekmovanje po Ljubljani In preko Ljubljanskega gradu >Tek Zedi-njenja« v proslavo državnega, in nacionalnega zedinjenja. Start ob 11. dopoldne. Tekmovanje se imenuje »Tek Zedinjenja« In se vrši vsako leto ob določeni uit 11.30 dopoldne dne 1. decembra kot športno-spominska proslava zedinjenja. Tekmovanje se vi* po dveh različnih progah s skupnim startom pred Narodnim domom in skupnim ciljem istotam. Tekmovalne proge so naslednje: I. i, proga — daljša: Aleksandrova, Tvrseva, Tavčarjeva, Kom enakega, Reelje-ra, Kopitarjeva, Krekov trg, Študentov, ska. Na okopih. Grad, Pot na grad, Kar-lovska, Pri-voz, Prule, Trnovski pristan, Krakovski nasip, Cojzova, Emonska, Vegova. Kongresni trg Selenburgova Aleksandrova do Narodnega doma. Dolžina proge cca. 5000 m. D. 2. proga — krajša: Aleksandrova, Tvrseva, Tavčarjeva. Miklošičeva, Marijin trg. Stritarjeva, Mestni trg, ftelenburgova in Aleksadrova do Narodnega doma. Dol-ftina proge ©ca. 2.700 m, __ Tekmovalci se dele v naslednje kategorije: 1. vojska, 2. člani Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije, ki niso verificirani za športna društva. 3. člani ZFO, 4. smučarji, 0. neverificirani atleti do 1. 1918, 6. neverificirani atleti 1. 191S, 1919. 1920, 7. neverificirani atleti L 1921, 1922 1923, 8. juniorji L 1921, 1922, 1923, 9. juniorji 1924. 1925, 1926, 10. seniorji se ne plasira ni na progah preko 800 m in 11. seniorji že plasirani na progah preko 800 m. Atleti rojeni 1. 1921. In mlajši ne morejo tekmovati v disciplini, omenjeni pod 1. daljša proga* Tekmovanje se vrst po pravikb in pravilni kth JLAS a, Pravico nastopa imajo val verificirani in neverificirani atleti kakor tudi oni, ki se nahajajo pod zabrano nastopa zaradi prehoda ali kazal, člani klubov JLAS-a in včlanjenih klubov IAAF kakor tudi klubov, ki siso fi«nij«-*f v JLAS-U- Prijavo a priloženo prijavnlno din 5.— za neverificirane atlete d*n 20.— za verificirane atlete (inozemski atleti so prijav-nftne prosti) je poslati do 90. novembra ob 12. uri na naslov »Odbor Teka Zedinjenja«, Tavčarjeva ufioa 1-IV. Prijave bres nrOol široko zasnovano kulturno delo ZKD Pose je svosa v pretekli sfclin ljudstvom — dobi posvetila Znatni uspehi kljub delu kmečkim in delav Ljubljana, a. novembra Odborniki Zveze kulturnih društev v Ljubljani so včeraj pred delegati, ki »o zastopal: številna v zvest včlanjena kulturna in pr etna društva, na občnem zboru v Kazini poročali o delovanju sveze v preteklem poslovnem letu. Predsednik profesor Fran Jeran je otvorfl abor, pozdravil delegate, kulturne delavce ter poročevalce. V imenu starešinske organizacije »Jadrana« je bil navzoč g. Ivan Vrančić, v imenu Ljubljanske sokolske tupe g. prof. Lojze Merčun, Mariborsko Zvezo kulturnih društev pa je zastopal tajnik g. Fran Goles. Današnji čas nalaga prosvetnemu delu pomembne in težke naloge, je izjavil predsednik, delo naših prosvetnih društev je tudi danes narodno prosvetno delo, to je delo za Širjenje znanja razumevanja in spoznanja resnice, pravice in poštenost,' Sedanjost zahteva od nas, da s podvojenim delom utrdimo svoje nacionalne moč. ter prerodimo narodno samozavest in državljanski ponos nas vseh. ZKD je delo svojih organteadj usmerila po sledečih smernicah; Vse nase prosvetno delo je treba poglobiti glede nacionalno in državljansko vzgojo. Doseči je treba plodno sodelovanje vseh naših prosvetnih in nacionalnih društev. Posebno skrb je treba posvetiti prosvetnemu delu med kmečkim ln delavskim ljudstvom. Društva naj posvetijo posebno po- zornoet proučevanju narodnih, socialnih in gospodarskih razmer svojega kraja. Siriti je treba nacionalni tisk. Posebno vnemo je treba posvetiti Širjenju »Vodnikove družbe«. Sedaj je dolžnost vsakogar, da povsod stori po svojim m očeti vse za to. da bosta narod ln drŽava močna in trdna Zato pozivamo vse, posebno pa mladdno. da se pridruži nasrmu prosvetnemu delu, da v njem aktivno sodeluje in s tem pomaga graditi temelje, ki nam zagotavljajo našo narodno neodvisnost, svobodo in napredek. Z odobravanjem so zborovaloi sprejeli predlog, naj se pošlje Nj. Vel. kralju Petru II. vdanostna brzojavka, s katero je ZKD kot prosvetna centrala 350 kulturnih in nacionalnih organizacij s svoje glavne skupščine izrazila kralju svojo globoko vdanost in zvestobo. Brzojavni pozdrav so zborovalci poslala tudi prosvetnemu ministru Boži Maksimo-viču. Centralni odbor ZKD se je tudi v pretekli poslovni dobi prizadeval, da je opravljal svojo težko nalogo po svoji najboljši vesti. Poleg upravnega odbora so uspešno ielovali predavateljski, dram.ski, propagandni in narodno obrambni odsek Sodclotvanje vseh in načrtno delo za utrditev nacionalne moči je bil naš program v letošnji poslovni dobi. je izjavil v svojem obsežnem in izčrpnem poročilu tajnik g Dušan Verbič. Dokaj uspešno je zveza opravila to delo kljub težkim gmotnim prilikam, s katerimi se morajo odbori boriti že nekaj let. Ugotoviti je treba, da so odnosi naše šdrse javnosti do kulturnega dela več kot žalostni. Hvala bogu pa so še posamezniki in zasebne ustanove, ki znajo ceniti požrtvovalno delo in tem gre Iskrena zahvala. V ZKD je danes včlanjenih 387 društev, na novo je pristopilo 8 društev iastopdlo Hh je 5, delovati pa je prenehalo 6 društev. Poleg sokolskih, gasilskih, narodnih čitalnic in glasbenih društev ie v ZKD še 58 manjših in 50 večjih knjižnic z okroglo 10.000 knjigami. V ZKD včlanjena društva imajo 44 lastnih domov, 205 društev ima svoje prostore. V zvezi so včlanjene tudi sekcije JS, CMD in Jugoelovensko-bolgarska liga. Spričo obsežnih nacionalnih nalog je odbor nadaljeval razgovore s predstavniki beograjskega kulturnega življenja. Posebno pozornost je odbor posvetil sodelovanju z mariborsko posestrimo. Lepo je uspel skupno izvedeni prosvetni dan dne 18. maja. Ta dan naj ostane vsakoletni praznik narodne prosvete. Med najmočnejše prire-fitve tega dne moramo prišteti one. ki so jih priredila sokolska društva v Ribnici. Domžalah. Gorjah pri Bledu, na Vrhniki, v Rajhenburgu, Črnomlju, Grosupljem, Kočevju in Kamniku. Namen prosvetnega dne je, da se nase ljudstvo zbrano posveti ideji, ki nam je prinesla svobodo nam vrnila ponos in dala moralno salo, da svobodo ohranimo. V počastitev spomina ustanovitelja zveze in njenega prvega predsednika dr. Gregorja Žerjava je bila prirejena ob lOletni-cl njegove smrti žalna svečanost, katere so se udeležil številni prijatelji in sodelavci velikega pokornika in vsi vidnejši predstavniki našega kulturnega Življenja. Nase prosvetno delo se mora še bolj združiti z našim narodom, posebno s kmet skm in delavskim narodom, ki kaže veliko zanimanje za naše napore. Zato re prizadevamo v uspešnem sodelovanju z našimi edinicami uresničiti nacrt prometnih tečajev na podeželju, da na ta osem omogočimo sodelovanje najšrsih plasti naroda. O stanju blagaine in novem proračunu 1e poročal blagajnik direktor Simon Dolar, nakar so poročali načelniki cnisekov. Načelnik predavateljskega odseka Ve-koslav Bučar je poročal da je ZKD priredila 51 predavanj v 25 krajih predavalo pa je 11 prebava tel Vstajenje — smrt« v občutenem podajanju ge. M. Danilove in Janovo recitacijo Klopčičeve »Krištofu Kolumbu Indije Komandi je«. Nekako izven okvira je bila originalna dobrodušno patetična interpretacija Vodnikovega »Vršaca« g. Lipaha. Pevske solistične točke so izpadle medlo, vse premalo koncertno, da bi mogle zapustiti močnejši vtis. Oba Kogojeva samospeva sta izvajali gdč. Hevbalova in ga. Kogeje-va. Plesna točka L. VVisiakove pa je s svojim kabaretnim obeležjem prišla v spored kot Pilat v »Čredo« ... in vendar nič ne de. Ta akademija, na kateri je sodelovalo toliko umetnikov z najboljšo voljo, nam je kljub vsem pomanjkljivostim odkrila staro skrivnostno zvezo med besedo, zvokom in gesto ter zbudila željo, da bi ne ostalo pri tem poizkusu, temveč da bi se umetniki raznih strok večkrat znašli pri skupnem delu Koliko lepih ur bi nam mogli pripraviti1 — Sedaj bi mogel staviti nekaj predlogov za bodoče akademije, a vse nekaj bolj nujnega je: Kogojeva dela. Kdaj nam bo spregovorila njegova muzika, kdaj se bo izza trpeče, bedne človeške maske prikazal njegov pravi obraz? F. ftturm Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20 uri Ponedeljek, 6. novembra: ob 15. url Antigona. Predstava za klasično gimnazijo Torek, 7. novembra: Zaprto Sreda, 8. novembra: Hudičev učenec. Red Sreda. Četrtek. 9. novembrla: Antigona. Red Četrtek. Petek, 10 novembra: Neopravičena ura Znižane cene od 20 din navzdol. Izven. OPERA Začetek ob 20 uri Ponedeljek, 6. novembra: Zaprto. Torek. 7. novembra: Glumač Matere božje Red B. Sreda, 8. novembra: Zaprto. Četrtek 9. novembra: Figarova svatba Premiera. Premierski abonma. Petek. 10. novembra: Ob 15. Trubadur. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Nova mladinska predstava. V drami študirajo Kastnerjevo igro »Emil ln detektivi«, katere premiera bo v kratkem. Delo bo zrežiral prof. šest Po znani mladinski povesti dramatizirano dejanje pokaže dogodivščine okradenega dečka Emila, ki zasleduje tatu s skupino prijateljev. Naslovno vlogo bo Igral Starlč Branko. V režiji dr. Bratka Krefta pripravljajo Molierovo komedijo »George Dandin« z Danešem v glavni vlogi. Iz Celja —c Poplava Je prekinila nogometno tekmo. V nedeljo ob 14.15 se je pričela na Glaziji pod savezna prvenstvena tekma med SK Celjem in SK Hrastnikom. Celje je sicer nastopilo v oslablleni postavi, a je že takoj v začetku prešlo v lahno premoč, ki ie pa kljub mnogim lepim pr likam dolgo ni znalo izkoristiti. Sele v 20. minuti ie nsr>elo Stupici po hitri akciji po-tresti mrežo Hrastnika. Enajsto*-'ca Hrastnika je predvajala solidno tehnično igro in je izvedla neka i nevarnih prodorov, obramba Celja pa je bila na mestu Nekaj minut no 15. je nenadno vdrla lz sosednega potoka Sušnice. ki je bil zsradi deževja zelo fiarastel, voda na igrišče. Nadaljevanje tekme le postalo nemogoče in sodnik le moral v 28 minuti prvega polčasa prekiniti tekmo ob stanju 1:0 za Celje. Sodil je točno in objektivno g. Nemec iz Maribora. Kmalu po tekmi je voda docela zalila Glazijo. —c Moštvo SK Celja ne bo Igralo proti Amaterju. V nedeljo 12. t. m. bi morala biti na celjski Glaziji pokalna prvenstvena tekma med SK Celjem in trboveljskim Amaterjem. Kakor znano, je upravni odbor SK Celja pred nekaj tedni jaradi ponovnih Incidentov proti moštvu SK Celja pri tekmah proti Amaterju v Trbovljah prekinil vse športne odnosa je z Amaterjem. Dokler podaavez ne bo uredil It za- votjan ponovno direktor Fran Jeran ld so je sa i ^kasino mu zaupanje zahvala S zatrdilom, da bo posvetil vse svoje moel v blagor ZKD Blagajnik dir. Sanoo Dolar je predlcfli novi proračun, ki je bil so-g-lasno sprejet, kakor je bil sprejet tudi r.jogov predlog, naj se članarina poviSa od 10 na 20 din letno. V odbor so bili izvoljeni dr. Stojan B&~ jid, Vekoalav Bučar, Jakob apicar, Dušan Verbič, ln*. Slavko Zaje, Frnn Juvan, dir. Josip Breznik. Rudi Zore. Jelo JanefcC. vsi iz Ljubljane, ter Viktor Senica iz Logatca, clr. Janko Vovk z Jesenic. Jože Krivec tz Krtkega in Tone osovnik iz Domžal. Za tisdtovnejga referenta j* bil Isvo-lje« Jofte Župančič iz L. t i je. V Imenu ZKD v Mariboru je z^v>rnvalee pozdravil tajnik Franc Goles, ki se je zahvalil ljubljanski posestrimi za ponioči ki je tudi pomoč aaM. »©verni meji, ki je pomoči potrebna. Narodno zavedno, zadovoljno obmejno prebivalstvo bo najboljši branitelj na£e domovine, za katero ^vinio ln delamo in katero hoćemo braniti pT'od mi in vsakomur. deve, moštvo SK Celja ne bo igralo nobene tekme z Amaterjem. Zato tudi ne bo nastopilo v nedeljo 12. t. m. proti Amaterju na pokalni tekmi v Celju, —c BeneSevo opereto »Navlhanka«, ld je doživela pred dnevi v Mariboru velik uspeh, bo uprizorilo mariborsko Narodno gledališče v petek 10. t. m ob 20 v celjskem gledališču. Dirigent je g. Lojze Hsfu zog, reži-er in koreograf pa g. Anton Ha-rastović. I^redstava je za abonma abonenti dobijo vstopnice v pred prod 3 Ji ▼ Slomškovi knjigarni. —c Z 1.šolanje rekiamaoijskeira odbora pri davčni upravi v Celju se bo pričelo v četrtek 16 t m. zjutraj. ffreC q\htca KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 6. novembra. Katoličani: Leonart. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Malica: Demonska simfonija. Kino Sloga: Sestra ali ljubica. Kino ITnlon: Brezdomci. Kino Mo»te: Heroji z Marne ln Mr. Moto Kino Aiska: Vizija Orljenta. Koncert poljskega pianista Frlcdmana ob 20. v veliki Filh^rmonlčni dvorani. DEŽURNE LERAKVE Danes: Dr. Piccoli. Tvrseva cesta 6; Hočevar, Celovška cesta 62; Gartus, Moste, Zaloška cesta. Iz — Samarijan.ski tečaj. Srečki odbor Rdečega kriza v Brezi :dh priredi ftrtrimesečni sama\ijars'*ioen m praktičen del. Za praktičen Jel *>o naprosi na tuk. javna bolnica, da l*o dovoilla pri3o;' < sf tečajnikov pri operaciian. Ob koncu tečaja bodo izpiti in tečajniki dobe Izpričevala. Vsi, ki se nameravajo udeležiti bfVSpIaeV rega samarijanskega tečaja naj so pi 1 ."Vise in vpišejo čim ^>rej v % Zdi a\stveni »ioin< v Brežicah pri ursdn.ci. Vplao/aaii je ob sredah in petkih v dopoldanskih urah. Ako s* bo priglasilo zadoarno SVvilo pdalci l n-cev, se prične poik po jO. novenil :\\ .>:.t»-ro je odveč pouaarjati. kolike velika važnosti je tak samnr Ija-.ski tečaj za do:n v mirnem času, Še prav posebno pa v vnjiii. Upoštevaje sedanje te-*ko stanja pri n.\s, posebno pa pri so^ei'h, se je .-ie>ki od'.cr Rdečega križa odI>Ml za ta livalevredni korak ln vabi k čim v »čji iiJtložbl. — Požar. V Loč ah pri Dobovi je dan pred Vsemi svetimi izbruhnil okoli polnoči ogenj v lesenem kozolcu posestnika Petrl-goja Jožeta. Kozolec je bil velik tn je bila ▼ njem velika mlatilnica, okoli 10 stotov detelje, 30 stotov slame ln razno poljsko orodje. V pol ure je kozolec do tal pogorel ln je lastnik oškodovan za preko din 25.000. medtem ko je bil zavarovan le za din 15.000. Gasilcem iz sosednih vasi se ni posrečilo ognja pravočasno pogasiti, ker se je prenaglo razširil in je bila takoj vsa krma v plamenih. Kako je prišlo do požara, ni pojasnjeno. Najbrž je nekdo vrgel tlečo cigareto pod kozolec, da se je vnela krma. — Fantovski boj radi dek'eta. Ven*»leš Vinko iz župelevca na BIzeljskem ie v ponedeljek spremljal dekle domov v Staro vas. Ko sta v mraku prišla do Druškovi-čevega hleva, sta dva neznanca zahrbtno napadla Vengleša, ga pričela neusmiljeno pretepati s koli po hrbtu in glavi ter ga zbila na tla. LMarei po glavi so bili tako silni, da je obležal napadenec nezavesten na kraju napada in ostal tam vso noč. Sele zjutraj se je zavedel. a bil je vea zmešan. Mati ga je prepeljala v brežiško bolnico, kjer Se danes leži skoro nezavesten ln se tudi ničesar ne spominja. Po mnenju zdravnika se mu je omračll um. Napadnlca so orožniki Že izslodill in Jo ovadili sodišču, kjer ju čaka zaslužena kazen. Iz Zagorja — Vsi »veti. Radi dela pri rudniku letos na pokopališču nI bilo tolikih množic kakor prejšnja leta. Prišlo pa je mnogo ljudi iz drugih krajev z venci in šopki. Društvo za varstvo otrok je pobiralo precej uspešno mile darove sa revno de00. popoldne pa so pevci ob običajnih cerkvenih obredih prav lepo zapeli nekaj žalosti nk. Posebne pozornosti je bil deželen grob kakor Audi apornonik padlim vojakom naše fare in skupni grob štirih vojnih žrtev je okrasila šolska mladina pod vodstvom svojih učiteljev. Letos je zagorski učitelj g. Adal-bart Potočnik oskrbel tudi napise na slednji grob. Za kroniko navajamo imena in sicer so tu pokopani Lah Miha, roj. 1897, Tlvador Groza, roj. 1896.. Neukn~ft Fran roj. 1894. ln Krstončlč Srmou roj. 1883. — Prijave za zavadarino je treba napraviti do kraja tega meseca, za odmero točilne takse pa že do 13. t. m. — Učna moč za meščansko šolo končno imenovana. Za matematiko, kemijo ln fiziko Je oblast postavila absolventa pedagoške tole g Havličk* Jos^eL 252 »SLOVENSKI NAROD«,.ponedeljek, 6. novembra 18S». Tombola v Kranju 12. XI. ob 14* uri; konec pred 17. uro \ Dva avtomobila: Opel 9«Kapitaeau Din 59 500.—t „Kadet" Din 34.500.—; spalnica Din 18.000.—; dve motorni kolesi itd. Oglejte si razstavo dobitkov na Mestnem trgu v Kranju! KUPITE TABLICE V PRED PROD A JI po DIN 5.—; na dan tombole stane tablica DIN fcr—* DNEVNE VESTI — TTg-ovinaka pogajanja. Trgovinska pogajanja nase države s Francijo, se bodo začela ob koncu tega meseca. Že prej pa bodo sklicana pogajanja z Madžarsko. Sklenitev trgovinske pogodbe z Madžarsko zahtevajo soglasno vsi naši gospodarski krogi in za to se tudi zavzemajo Madžari. Razen teh pogajanj so napovedana še z Anglijo, in sicer v začetku decembra. Tudi pogosta trgovinska pogajanja zadnje čase so znak nemirnih časov, ko igrajo nevtralne države posebno vlogo v mednarodnem gospodarskem življenju. V Ankaro je prispela naša trgovinska delegacija pod predsedstvom dr. D. Mihajloviča. Pogajali se bodo o uvozu bombaža, olja in raznih produktov, ki jih moramo uvažati. Največ skrbi imamo Se vedno z nabavo sirovin za tekstilno industrijo. — Volitve v Nabavljamo zadrugo v Mariboru. Včeraj so bile na predlog izvršnega odbora četrte volilne edinice ponovne volitve delegatov za Nabavljamo zadrugo državnih uslužbencev v Mariboru. Lani sta nastopili v Četrti volilni edinici dve skupini in sicer lista zadrugar je v Cirila Hočevarja in lista Franca Plevanlča. Prva lista je takrat dobila 112 glasov in 4 delegate, druga pa 240 glasov in 8 delegatov. To pot je bilo po Številu volllcev voliti 13 delegatov. Tudi tokrat sta bili predlagani dve listi z istima nosilcema. Oddanih je bilo 382 glasov. Hočevarjeva lista je dobila 170 glasov in 6 delegatov, Plevaničeva pa 212 glasov in 7 delegatov. Napram zadnjim volitvam je Hočevarjeva lista napredovala za 50 glasov in pridobila 2 delegata, a Plevaničeva lista je nazadovala za 18 glasov in nazadovala za 1 delegata. — Iz notarske službe. Razpisan je na-tečp.i za notarsko mesto v Metliki in mesta, ki se izpraznijo s to zasedbo. Predpis-no opremljene prošnje je treba vložiti najkasneje do 28. decembra pri Notarski zbornici v Ljubljani. — Ali bo uredil nov volilni zakon tudi vprašanje ženske volilne pravice ? Po vsej državi se je začela akcija za žensko volilno pravico predvsem zato, ker bi nov volilni zakon lahko rešil to vprašanje, ne da bi bilo treba Čakati na poseben zakon, o katerem erovori sedanja ustava. To akcijo so začele slovenske žene, ki so že v septembru z občnega zbora slovenske sekcije J u gosi. ženske zveze poslale v tej zadevi brzojavke predsedniku in podpredsedniku vlade gg. Cvetkoviču in dr. Mačku. Sklicevale so se na to, da je predsednik vlade večkrat, zadnjič tudi na javni skupščini Jugoslov. ženske zveze v Beogradu obljubil, da se bodo upoštevale naše želje, ker so po njegovem mnenju upravičene, dr. Maček pa stoji na čelu stranke, ki ima žensko volilno pravico tudi v svojem programi. Medtem so nekateri slovenski listi poročali o zborovanjih za žensko volilno pravico v Vojvodini in Srbiji, ki so povsod sijajno uspela. V banovinah, kjer so prepovedana zborovanja, so si žene pomagale na ta način, da so poslale zastopnice feminističnih organizacij predstavnikom oblasti, katerim so predložile svoje zahteve. Centrale uprave Alijanse ženskih pokretov in Jug. ženske zveze pa so informirale o teh zahtevah predsedstvo vlade in ministra dr. Markovič.a ki izdeluje nov volilni zakon. — Za mrtve proglašeni. Okrožno sodlSče ▼ Novem mestu je. uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve Josip Verderber, posestnikov sin lz Handlerjev, pristojen v občino Kočevska Reka, Josip Kuzole ml., delavca sin iz Gotenice 78, srez kočevski, Josip Kuhar, mizar iz Boštanja, Alojz Kuhar, soboslikar iz Boštanja, oba srez krški, Franc Salmič. posestnika sin iz Ofitr-ca, pristojen v občino Kostanjevica, Seba-stijan Vrščaj. pos. sin v Zloganju. pristojen v občino fikocijan, Anton Blažič ml., delavca sin iz Žužemberka, Janez Roka-vec, delavec iz Smavra, pristojen v občino I I Vsa Ljubljana ušiva car edinstvene tene. kateri se je klanjal ves Pariz! Zou-Zon SESTRA ALI LJUBICA Mladini neprimerno: rrt skrbite si vstopnice s predprodaji! v krogu najlepših Vse dosedanje predstave rasprodaš*! Samo Se danes ln jutri ob 16, 19. in 21. uri KINO SLOGA — Telefon 37-30 Dobernlče, Ignac Perko, posestnik v Deči vaal, občina Zagradac, Alojzij Gregorčič, posestnika sin Iz St. Petra pri Novem mestu In Andrej Pušljar, posestnik v Vel. čer-nelu, pristojen v občino Stično. Vsi so odšli začetkom vojne na razna bojišča in se niso več vrnili. — Iz »Službenega Usta«. »Službeni Ust kr. banske uprave dravske banovine« št. 88 z dne 4. t. m. objavlja pravilnik o delavcih državnih prometnih ustanov, avtentično tolmačenje odstavka 2. člena 48 uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov, popravek uredbe o spremembi uredbe o občinskih hranilnicah, popravek navodil za izvrševanje uredbe o podpori rodbinam oseb, poklicanih v vojaško službo, odločbo o dnevnicah in potnih stroških volllcev senatorjev in spremembe in popravke o volilnem imeniku upravičencev za volitev senatorjev. — Živalske kužne bolezni v dravski banovini. Po stanju z dne 23. oktobra sta bili slinavka in parkljevka na 140 dvorcih, vranični prisad na 1. garji konj na 4. svinjska kuga na 23, svinjska rdečica na 22 in kuga čebelne zalege na 2 dvorcih. — Sprememb« pri olajšavi pouka v višjih l.fndsklh šolah. Zaradi velikega dela, ki ga imajo kmetovalci, je kraljevska banska uprava že pred časom Izdala odlok, po katerem imajo otroci kmetskih staršev, ki obiskujejo ljudsko šolo sedmo ali osmo šolsko leto, olajšavo pri pouku, to je, da posečajo redno šolo samo od 1 novembra do 31. marca, skupno samo pet mesecev. Po najnovejšem odloku banske uprave pa bodo morali ti otroci v bodoče hoditi vse leto v šolo. in sicer samo ob torkih in petkih, kar je iz pedagoškega stališča vsekakor umestnejše. — Po zakonu o ljudskih šolah morajo hoditi v ljudsko šolo otroci, dokler ne dovrše osem šolskih let aH najdalje deklice do dovršenega 15., dečki pa do dovršenega 16. leta. Upoštevajoč domače razmere, lahko banska uprava na prošnjo staršev in mnenje šolskega upra-viteljstva dovoli otrokom z utemeljenimi razlogi predčasni odpust iz šole. Te prošnje pa morajo biti vložene pri šolskem upravitelistvu v smislu najnovejše okrožnice najkasneje do konca vsakega šolskega leta, — Ohvestilna služba društva Rdečega križa. Glede na obvestilo, ki so ga priobčili tukajšnji listi pred kratkim v zadevi informacij o osebah, ki so v vojskujočih se državah, sporočamo interesentom, da je poslal glavni odbor dravskemu bano-vinskemu odboru društva Rdečega križa v Ljubljani, Gosposvetska cesta 2/II, primerno Število obrazcev za informacije glede teh oseb. Interesentom se ni treba več obračati na glavni odbor Rdečega, križa v Beogradu, temveč dobivajo te obrazce pri dravskem banovinskem odboru društva Rdečega križa. Interesenti izven Ljubljane naj poSHejo za doposlane for-mularje znamko 25 par. — Smrt blage g°«pe. V ŽeVznlkih v Sevški dolini, je snoči za vedno zatlsnila očd ga. Amalija Jeglič, rojena Globočntko. va, vdova po podpolkovniku, stara 72 let. Blaga pokojnica je že del j časa bolehala m jo je smrt rešila trpljenja. Pokojna gospa je bila splošno znana tudi v liubljan-skfh krogih, saj je bil njen. tudi že pokojni soprog, komandant tukajšniega vojnega okrožja. Zadnja l°ta je preživela na svojem domu v Železnikih, kjer so jo zaradi njenega dobrega srca vsi spoštovali in sočuvstvovali z njo v bolezni. Plemenita pokojnica zapušča brata g. Jožefa Globoč-nika. veleposestnika in bivšega žunana v 2eležirik5.h ter veliko sorodstva. Pogreb blage gospe bo jutri ob 14. na domače pokopanSče. Plemeniti pekolnici bodi ohranjen blag spomin, žalujočim pa naše naj-iskrenejse so žal je! ls&rrm\ Danes ob 7. uri zjutraj nam je Bogu vdano dotrpel v najlepši moški dobi 48 let naš srčno ljubljeni soprog, očka, brat, svak in stric, gospod SLAVKO SNOLE posestnik, starešina gasil, čete, podstarosta Sokola itd. Pogreb nepozabnega bo v torek, dne 7. novembra ob 16. iz hiše žalosti na pokopališče v Gor. Logatcu. GOR. LOGATEC, dna 5. novembra 1939. FANČt, roj. REHAB — soproga? KO — sinček; MANICA — hčerkica;_ rodbine: SMOLE, LANG, BULA VEG, GALA, BOTTEB, TEVfc, mri ar in ostalo sorodstvo. — Umri je vzoren »ofcois*! delavec. Včeraj je umrl v Gornjem Logatcu po vsej Notranjski splošno znan ugleden posestnik i in delavec krajevnih društev Slavko Smo- ■ le. Pokojni je bil starešina logaškega ga-sllskcga društva in podstarosta Sokola. Posebno hud udarec je njegova smrt za j sokolsko duaLvo, kajti Smole je bil izred- j no delaven in požrtvovalen sokolski delavec, že mlad se je z uspehom u dejstvo jl: kot telovadec in nastopal je pred vojno v znani sokolski vrsti pri raznih mednarodnih tekmovanjih. Smue je umrl cele v starosti 48 let. Zapustil je ženo, hčerko Malico ia sinčka Ika. Iskreno pa za njim Ža-i'.j-ejo tudi mnogi prijatelji in znanci. Na-Le iskreno sožalje! — Vreine. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme. Včeraj je lilo sko-iaj po vseh krajih naše države. Največ padavin so imeli na Rabu in so znašale do davi 56 mm, dočim jih je bilo v Ljubljani 30.5 mm. Najvišja temperatura je znašala v Kumboru 21, v Dubrovniku in Splitu 20, na Rabu 17, v Beogradu 11, v Zagrebu in Sarajevu 10, v Ljubljani 9.6, v Mariboru 8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.5, temperatura je znašala 6.6. — Napaden rudar. Tridesetletni rudar Stanko Cebin iz Zagorja je včeraj posedel v družbi v neki gostilni, kjer pa je kmalu nastal med pivci prepir. Iz prepira se je nenadoma razvil pretep. Nekdo je z odprtim nožem planil nad Ceblna in mu raz-rezal levo roko. — Nesreča nikoli ne počiva. V bolnico so prepeljali 441etnega posestnika Jakoba Po-llčnika od Sv. Duha, ki mu je mlatilnica poškodovala desnu roko. Pri sekanju drv se je nevarno vsekal v levo nogo inkasant mestnega socialneps urada Ivan Kavčič-stanujoč na Galjevici. — Šofer France Va-land, zaposlen pri tvrdki Ranzinger, je včeraj nakladal na tovorni avto balo blaga. Bala pa mu je ušla iz rok in mu zlomila levo nogo. — Delavec Anton Košir iz Polhovega gradca je v gozdu podiral drevje, pa se je hudo vsekal v levo nogo. — V bolnico so prepeljali tudi posestnikovo ženo Marijo Zagore s Polšnika, ki je padla doma na podu in si zlomila levo nogo. — Trije samomori v enem dnevu. V Zagrebu so šli v soboto v smrt trije obupan-ci. Iz Save so potegnili truplo mizarskega pomočnika Stjepana Kovača. Drugi samomorilec je bil tovarniški delavec Josip Kovač, ki je skočil pod lokomotivo, ko je na kolodvoru premikala vagone. Tretji obu-panec je bil uradnik Merkurja Marko Raj-kovič. On se je zastrupil s salmijakom. Iz Ljubljane —lj Poroka zavednega sokolskega para. V žalni na Dol. sta se včeraj popoldne poročila podstarosta viškega Sokola in znani nacionalni delavec br. Rudi Marinčič in sestra Ida Sullgojeva, učiteljica v Ambru-su in marljiva igralka na viškem sokol-skem odru. Kot priči sta bila znana sokolska delavca br. Stane Brodnik in br. Lipe Kosec Mlademu sokolskemu paru naše iskrene Čestitke! —lj Prvovrsten umetniški užitek bodo Imeli vsi obiskovalci nocojšnjega klavirskega koncerta v veliki FilharmoniČni dvorani. Koncert bo izvajal slavni pianist Ignacij Friedman. Njegova umetnost je v resnici visoka, ima pa največje in najla-skavejše ocene od vseh umetniških kritikov Evrope, Amerike in Avstralije. Slavni Poljak bo izvajal naslednji spored klavirskega koncerta: Bach-Busoni: Chaconne, Chopin: Nokturno, Poloneza, Fantazija, Dve mazurkl, Tri etude, Schumann: Fantazija c-dur ter Liszt: Venezia e Napoll. Začetek koncerta točno ob 20. uri, prenosa po radiu ne bo. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu._ Danes ob 20. uri klavirski koncert poljskega pianista 1. Friadmana Velika Filharmonična dvorana! k5o Matica-2124 DEMONSKA SIMFONIJA B Danes predstava samo ob 16. uri, večerni predstavi odpadeta AtERSANDERS BAGTIMC BANU Jj Muzikalna drama najlepših kompozicij ln melodij nesmrtnega IRVTNGA BERLINA Samo še danes imate zadnjo priliko, da si ogledate prelepi, nepozabni film, BREZDOMCI KIX O UNION —• Tel. 22-21 Spencer Ttacy katerega so navdušeno in hvalili vsi, ki so ga videli! Micke j- Roonej Ne zamudite tega sporeda! Predstave ob 16.. 19. in 21. uri Poplave se že začenjajo Nevarnosti hujših poplav zaenkrat še ni — Največ dežja je bilo včeraj na Raba —lj Na policiji mir. Včerajšnja nedelja je bila Izredno mirna in tudi na policiji niso imeli kaj prida posla. Prijavljeni sta bili samo dve tatvini živil iz shramb in nekaj primerov kaljenja nočnega miru. Stražniki so spravili tri razgrajače na policijo, kjer so jih položili v zaporu na deske, da so se Iztreznili V soboto ponoči sta bili aretirani v kolodvorskem okraju tudi dve lahkoživki, ki sta razgrajali po ulici in zasmehovali stražnika. .—lj Tablice za tombolo v Kranju Ima v predprodaji tvrdka Goreč. V Ljubljani kupljene tablice bodo imele še posebno ugodnost, o kateri se prepričajte v izložbenem oknu pri A. Goreč. Sokoli.' Posecajte in podph raite SohoUkz Mno v ŠfšM: Ljubljana, 5. novembra Zdelo se je, da nam bo z jesenskimi poplavami, ki so pri nas že skoraj redne, prizanešeno. Po zadnjih nalivih so se pa vode tu in tam že začele razlivati. Pri vsem tem je sreča, da tako močno deževje nI nastopilo prej, ko bi pop!nve napravile mnogo večjo škodo, ko Še niso bdli pospravljeni poljski pridelki. Kljub močnim nalivom v soboto in včeraj, še ni bilo nevarnosti večjih poplav. Ker dopoldne ni deževalo, vode niso več tako nevarno naraščale kakor včeraj in preteklo noč. Včeraj je bilo največ dežja v Sloveniji v Ljubljani, kar ni ndč posebnega. Državni rekord je pa bil dosežen na Rabu, kjer so namerili 58 mm dežja. V Ljubljani je bilo včeraj 30.5 mm dežja, v soboto in včeraj skupaj pa nad 58 mm. Vode so naraščale pri nas že pred soboto, vendar niso še mnogo presegale nor-male. Kako močni nalivi so pa bih v zadnjih dveh dneh. lahko presodimo že po tem, da je n. pr. Ljubljanica v Vevčah narasla 128 cm, in sicer r-o davi ob 4. Zdaj je nad normalo 190 cm. Pri šob na Barju so namerili porast vode za 190 cm. Naraščanje Ljubljanice se je ustavilo, vendar dopoldne voda še ni upadala. V Vevčah se je voda že razlila na travnikih, kjer so navadno poplave ob tako visoki vodi. Tudi na Barju so vode začele prestopati bregove. IŠca se je začela razlivati že včeraj. Jarki so bUi polni tudi že včeraj in so se tu in tam razlili. Delno je bila pod vodo cesta na Lipah in črni vasi, manjša poplava je pa tudi*na Hauptmanci. Ce bi danes še deževalo, bi se voda razlila že na velikih površinah. Posebne škode voda na Barju ni napravila. Ljudje so pospravili skoraj vse jesenske pridelke. Posebno so hiteli pretekli teden. Le tu i"-«, tam je ostalo na njivah še nekoliko repe, korenja ari zelja. Hujšo škodo bi pa povo3rji lahko napravile, če bi bile večje, na ozimini, ker bi bile njive za-blatene in posevki pod vodo bi začeli gniti. Iz Polhovega Gradca poročajo, da je silno narasla tudi Božna, Gradaščica in pa Mala voda. Pod Brišami je nastalo pravcato jezero pod vodo pa so tudi travniki pod Dvorom in pa r>ri Gaberjah. Tudi pri Dobrovi je udarila Gradaščica čez breg. da stoje po travnikih in njivah jezerca. Hor-iulš^ica je pričela naraščati že včeraj zjutraj, do nopoldneva pa je voda zalila vse že itak močvirnato polje med Zaklancem in Horjulom, tja do ceste, ki pelje na Lesno Brdo. Barometer je precej visok, vendar je težko prerokovati ah res ne bo več deževalo. Prevladuje jug in je verjetno, da nalivov še ni konec. Sava in Savinja naraščata Radeče, 5. novembra 1939. V noči od sobote na nedeljo je zelo močno deževalo. Dež je lil vso noč kakor lz Škafa. Posledice niso izostale. Sava ln Savinja vidoma naraščata. Do večernih ur sta narasli za več metrov nad normalo. Po vodi plavajo veje dreves, pa tudi hlodi in trami, ki sta jih reki na svoji poti odnesli s seboj. Ob bregovih so se pojavili pridni lovilci, ki s posebnimi kavlji na dolgih kolen love les, ki ga bodo imeli potem za kurjavo. Precej je narasel tudi potok Sopota. ki teče skozi Radeče. Voda se odteka silno naglo in se je bati običajne jesenske povodnji. Sopota se vedno ni regulirana na svojem spodnjem toku. zlasti pri izlivu. Ce se bo Sava še nadalje dvigala, se Sopota ne bo mogla dovolj hitro odtekati. Tako bo povoden j postala tu neizbežna. Ponovno smo opozarjali, da je re-srulaciia tod najpotrebnejša. Sopota bi morala pri svojem izlivu teči nekaj časa sporedno s Savo, nikakor pa bi se ne smela izlivati frontalno, ker povzroča to vsakoletne povodnji. Obilica deževja je povzročila da Je voda ponekod pritekla v kleti. Največ je je bilo v kleti novega Prosvetnega doma. kamor so danes dopoldne pripeljali naši gasilci motorko, ki nenehoma črpa vodo in jo odvaja po kanalih v Sopoto. Poplava v Celjn Celje. 6. novembra. Močno deževje, ki se je začelo v Celju in Savinjski dolini v soboto zvečer in je trajalo do nedelje zjutraj, je povzročilo, da je začela Savinja v nedeljo dopoldne naglo naraščati. Obenem so začeli naraščati tudi pritoki S uznica. Koprivnica, Ložnica in Voglajna. V prvih popoldanskih urah je dosegla Savinja 2.50 m nad normalo. Narasla Savinja je poplavila travnike na levem bregu na »Otoku«, del Masarvkovega nabrežja in del mestnega parka pri kapucinskem mostu ter cesto pod drugim železniškim mostom. Sušhica je poplavila travnike ob Krekovi cesti in Glazijo, Ložnicn velik predel na Babnern, Koprivnica pa del Nove vasi. Na Glaziio je vdrla voda med prvenstveno tekmo SK Celje: SK Hrastnik in preprečila nadaljevanje tekme. Ker popoldne n! deževalo, je znčela Savinja zvečer upadati. Dravinjska dolina spet pod vodo Poljčane, 5. novembra Ravno pred dobrim tednom smo poročali o povodnji v Dravinjski dolini in danes v nedeljo smo se zopet znašli v vodi. Ponoči od sobote na nedeljo je močno deževalo ln zjutraj še navsezgodaj so že začele vode močno naraščati Tokrat so vode še silo-vitejše drle Iz svojih strug, kakor pretekli teden. Najprej je narasla Brežnlca s pritoki, ki je preplavila travnike ln njive ▼ vsej njeni dolžini. Nevarno Je že v dopoldanskih urah tudi naraščala Dravinja, ki je opoldne tudi prestopila bregove ln spremenila dolino v jezero. Višek Je bil dosežen okrog treh popoldne. Dežuje še vedno naprej ln znamo dobiti najhujšo povo* denj, kar jih pomnimo. Pridelke, ki še niso pospravljeni z njiv, bo voda uničila. Tudi tokrat vdira voda ponekod v kleti ln ogroža cestni promet, če bo deževalo te naprej, bodo jutri mnogi šolarji odrezani od šole. Sp. Poljčane so od Poljčan odrezane, ker je voda tamkajšnjo cesto v dolžini več sto metrov preplavila. Prav tako je pod vodo del ceste med Makolaml in PoljČanami. Zaradi velike vode in slabega vremena je izostalo danes mnogo romarjev na Ljubično in na Sv. Lucijo. Tukajšnja električna centrala zaradi prevelikega navala vode ni mogla delovati in je bil ves dan tok prekinjen. Zanimiv je pogled na dolino s konjiškega vlaka. Vsa dolina okrog Je spremenjena v veliko nepregledno jezero. Kdo ve, kaj so hudega Dravinjcl zakrivili, da se vsako leto po večkrat njih dolina spremeni v jezero, ki napravi vsakokrat prebivalcem občutno škodo ln kdo ve kdaj bo prišlo do tako zaželene preureditve struge preteče Dravinja. Uboj Maribor, 6. novembra Pri Sv. Martinu pri Vurbergu sta se srečala 391etni pastir Martin Petek ln 191etnl trgovski pomočnik Matija Pečar. Petek se je iz gostilne gredoč pridružil Pečarju, češ da pojde z njim domov. Pečar pa ni hotel, da bi šel z njim. To je Petka tako razburilo, da je segel po nož in ga zabodel v trebuh. Nesrečni Pečar je podlegel poškodbam, ubijalec Petek pa je izginil in ga iščejo orožniki. Danes popoldne bo obdukcija Pečarjevega trupla. Iz Krškega — Zborovanje sreskega učiteljskega društva JUTJ za srez Krško. Sresko učiteljsko društvo JUU za srez Krško bo zborovalo v soboto 11. t. m. ob 9. uri v risalniei meščanske sole v Krškem. Na zborovanju bo občni rbor društva, zato naj bo čim številnejša udeležba. AH %em prispeval za sohoUki dom v Trnovem? MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici Izjave beseda Din 1—, davek posebej. Za pomene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. b l) bek tub pla6c1 a din ^50.— vse vrste dežnih plašče v. trenč-Kotov, sukenj, toplega perila itd. nudi po priznano nizkih cenah pbe8beb, Sv. Petra c 14. __ t» SveAe najfinejše norveško rib]e olje dr. O. P1GOOLUA ▼ Ljubljani priporoča bledim m slabotnim osebam Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek &.— Din. VAGON LEPIH JABOLK naprodaj. Prločič, Laška 3124 MRE2E ZA POSTELJE najceneje prt ANDLOVIC — Komenskega ul. 34. 3120 PREMOG KOKS•DRVA oođt L POGAČNIK BOHORIČEVA 5 — TEL. «0-50 Postrežba feraabibpal ZIMSKA JABOLKA izbrana za shranjevanje čer zimo. prima štajerska, ima na zalogi po zmernih cenah Kmetijska družba. Novi trg 3. 3140 S LUŽ B E KROJAŠKI POMOĆNIK mlad. dober delavec, išče stalno službo. Nastop takoj. Ju rat o-vac Tomo, Vel. Podlog 41, pošta Leskovec pri Krtkom. 3183 MALI OGLASI POSEST Beseda 00 par, Najmanjši se posebej. 8.— Din. imajo stgarea aspeai STANOVANJSKA HIŠA naprodaj na prijaznem kraju 1 uro od postaje Stična. Obsega pet velikih sob, kuhinjo in dve kleti. Elektrika ln dobra pitna voda! Vsa pojasnila daje Josip Kosčak, Znojile, p. Krka pri Stični. 8133 STAVBNO PARCELO pri Bohinjskem jeseni zaradi nujne potrebe gotovine prodam po 19 din m*. Velikost po želji kupca. Krasna sončna lega. Pojasnila daje gostilna Karanje, Boh. Bistrica. 3139 Makulaturo! papir s rele Siroti a »SLOVENSKI NAlOtk, *•». 252 Stanje meščanskih šol v Sloveniji Dobro obiskano zborovanje meif iiulroaaailn«B afiteSrtra • V sJovomiH i« 4S oriavadb in 8 zasebnih im Ifrtlli iol boka izvajanja zasluženo pohvalo. Želimo, z izostajanjem od zborovanj, ki so edini da bi važno prede van je prinesli strokovni | forum zs od po moć. Ljubljana. 6. novembra V soboto so se zbrali na vabilo sekcije UNG5 v Ljubljani učitelji naših meščanskih šol z namenom, da ugotove svoje zahteve tako glede svojega stanu kakor glede meščanskih šol v dobi, ko se poraja nekaka samostojnost dravske banovine, ki jo žc na splošno imenujejo slovensko banovino. V dravski banovini je danes 45 državnih in 8 zasebnih meščanskih šol, ki jih noseča skupaj okoli 10.500 učencev in učenk. Na vseh šolah deluje 270 za meščanske šole usposobljenih učiteljev, prideljenih učiteljev z osnovne šole je 80, diplomiranih filozofov poučuje letos 20, na vseh šolah ps manjka še 80 učiteljev. Med šolami so take, kjer poučuje 7 in manjka 7 učiteljev. S tega stališča torej delo na naših meščanskih šolah ne more biti uspešno. Sedaj sta minila že dva polna meseca šolskega pouka, ki sta za napredek učencev najvažnejša in če šolske oblasti še do danes niso mogle urediti osebnega vprašanja manjkajočih učiteljev, potem je to gotovo slabo spričevalo za ekspeditivnost naših šolskih oblasti. Od 370 učiteljev, kolikor jih sedaj poučuje na meščanskih šolah, se je na skupščini zbralo okrog 230, kar pomeni najboljši obisk vseh dosedanjih zborovanj. Morda je vzrok izrednemu obisku to, da je bilo zborovanje sklicano prvič v Ljubljani, ki je vendarle središče slovenskega naroda, ki ga enkrat na leto vsak rad obišče, da vidi napredek svojega glavnega mesta, da poglobi svoje stike in opravi pri oblasteh svoje opravke. Skupščino je vodil sekcijski načelnik ravnatelj viške meščanske šole g Fakin, ki je podal kot prvi tudi svoje poročilo o vseh perečih vprašanjih, ki jih je bilo treba v polpreteklem času rešiti. V uvodu je pozdravil banovinskega šolskega nadzornika za meščanske šole g. Marka Bajuka in policijskega komisarja g. dr. Fakina. Iz poročila načelnika sekcije naj omenim le nekaj važnih stvari. Udruženje je napravilo uredbo k zakonu o meščanskih šo!ah, ki jo je ministrski svet že sprejel in kateri manjka le še podpisa ministra, pa bi bil položaj meščanskih šol za enkrat definitivno urejen. Pa je prišla vmes kakor že tolikokrat pri takih važnih zadevah sprememba vlade in vse je ostalo na mrtvi točki. Izpite za prestop absolventov meščanskih šol na trgovske šole je ministrstvo za tekoče šolsko leto na intervencijo udruženja ukinilo, če bo to veljalo tudi za prihodnje šolsko leto. se še ne ve. Zakaj ob priliki letošnjega kongresa v Nišu ni bilo razstave izdelkov slovenskih meščanskih šol, načelnik ni povedal. Tudi ni povedal, kdaj jc sekcija napravila vlogo na železniško upravo za četrtinsko voznino za poučno ekskurzijo učiteljev v južne kraje, da je prišla rešitev šele v drugi polovici avgusta, ko je bilo že davno prepozno in je seveda ekskurzija radi tega padla v vodo. Da se odpomore pomanjkanju izpraša ni h učiteljev, naj se sprejme na višji pedagoški šoli v Zagrebu in v Beogradu večje število slušateljev, odnosno naj se za slovenske meščanske šole ustanovi višja pedagoška šola pri ljubljanski univerzi. V Beogradu oživ>tvarjajo dom učiteljev meščanskih šoL Sekcija v dravsk; banovini na kaj takega ne more misliti, ker nima izdatnega vira dohodkov. Stanovski list »Meščanska šola« ne ustreza našim potrebam in ga bo treba preurediti, tako da bo v njem gotov del stalno na razpolago slovenskim člankom in zadevam slovenskih meščanskih šoL Izhaja neredno in se dostavlja neredno. Krivda je v Beogradu. Sekcija se je odločila za izdajo staleža za meščanske šole. Pri današnjem času večnega menjavanja bi bil to proč vržen denar. Izdaja staleža za vse šole je banovinska zadeva in ne društvena. O poročilu načelnika ni bilo spričo navzočnosti nadzornika m zastopnika polic:je nobenega razgovora, ki bi bil sicer prav potreben, zakaj z njenim delom in nedelom večina članstva ni zadovoljna. Sledilo je predavanje ravnatelja g. Pečjaka o sodobnih nalogah meščanskih šol. Predavatelj je v izredno lepi obliki zajel vso globino pomanjkljivosti današnjega človeka in družbe, prikazal je razoranost človeškega občestva m vso goloto stvarnega življenja. Očrtal je nalogo šolstva v prerivanju naših dni in ugotovil, da mora današnja šola s svetlimi zgledi in pojavi v preteklosti privzgojiti mladim večne vrednote, ki naj rešijo današnjega človeka. Znanje brez etične vzgoje vodi v prepad, iz katerega ni rešitve. Naloga slovenske šole bodi, da resi slovenskega človeka, da ga popelje v človečansko občestvo. Predavatelj je žel za svoja v resnici gk> časopisi. Kakor curek hladne vode ns predavanje je bila nadaljnja razprava o organizaciji meščanske šole v slovenski banovini, ki jo je načel načelnik s tem. da je zborovalcem predočit načrt spomenice, namenjene komisiji, ki se peča z ureditvijo šolstva v dravski banovini, ko ga bo ista prevzela od države. Ostrost razprave je ponekod dosegla višino, ki zborovalcem ne dela ravno časti. Ali se imenujejo tisti, ki bodo v prihodnje učili na banovinskih meščanskih šolah »učitelji meščanskih šol« aH pa »profesorji meščanskih šol«, to je za dobrobit dijakov in »učnih sil« tolike važnosti kot lanski sneg. Res ps je, da naše lepe besede »učitelj« nobena druga beseda ne more nadomestiti. Zmagalo je slednje načelo in je tudi prav tako. Slovenski učitelji meščanskih šol se strinjajo s predlogom mariborskega pododbora, da je treba znova poklicati v življenje »Poljančevo meščansko šolo«, ki je za naše razmere najboljša. Osnutek spomenice bo končnoveljavno izdelal sekcijski pravni odsek, ki mu nače-luje učitelj g. Rismal. Bo že res, da se zdi delovanje sekcije naravnost zaspano, kar občutijo vsi člani, ki so zato z najtoplejšim odobravanjem sprejeli načela, ki jih jc obrazložil tov. Rismal za poživitev dela tako v pododborih kakor tudi v sekciji sami. Zaspanost sekcije se izraža nedvomno v tem. da število članov stalno pada, čeprav je vsako leto več meščanskih šol. O tem priča tudi dejstvo, da je sredi Ljubljane šola, ki je poslala na zborovanje le dva člana, ostali pa so rajši učili, kakor pa da bi poslušali poročila o sekcijskem delovanju. Ni prav ta ko. Ce kdo z delom sekcije ni zadovoljen je dolžan storiti vse, da se nedostatki odpravijo. Kaj takega pa je nemogoče doseči Pri slučajnostih so se obravnavale razne drobne zadeve, ki se tičejo posameznikov in tudi celote. Najvažnejše je bilo tu poročilo o mladinskem listu »Razori«, ki ga je podal ravnatelj g. Tone Gaspari. Število naročnikov je od lanskega leta malo padlo, zato je potrebno, da se poverjeniki še z večjo vnemo zavzamejo za naročnike. Gospodarski položaj lista je ugoden, zato bo od 1. jan. 1940 odpadel članski prispevek po 1 din v korist »Razorov«, Ns LajovČev predlog bo sekcija uvedla posebno evidenco o učnih uspehih absolventov meščanskih šol v raznih strokovnih šolah, da bo tako mogla uspešno zatirati zmotna mnenja, da absolventi meščanskih iol v strokovnih šolah slabo uspevajo, da torej nudijo meščanske šole zs nadaljevanje naukov v strokovnih šolah slabšo podlago kakor pa srednje šole. Po končanem dnevnem redu so si zboro-valci ogledali poslopje šole zs Bežigradom, ki so jim ga razkazovali domačini O lepoti in praktičnosti učnih prostorov in raznih šolskih naprav so padle lepe pohvalne besede; ogled učnih zbirk II. dekliške meščanske šole pa je zborovalce naravnost razočaral, zakaj te zbirke so vse iz tistih lepih časov, ko naša bela Ljubljana še ni imela nobene meščanske šole in nobene možnosti, da bi si nabavila, recimo, kaj modernih učil iz domačih podjetij. V tem pogledu je prav nujno potrebno, da napravi Ljubljana, ki je s postavitvijo poslopja žrtvovala lepe denarje, šolam, ki so v novi zgradbi nameščene, tudi piko na »i«, to je, da jim z novim poslopjem nudi tudi nova in moderna učila, šolski muzej, ki je edini v dravski banovini, je zbudil pri zboroval-cih izredno zanimanje in pozornost Muzej se je ustanovil na pobudo pedagoškega vodje poskusne šole g. Kobilice Rudolfa in je Pereča vpralaija našega učitelfstva Včeraj ]c bil v Ljubljani predsedniški zbor slovenskega učiteljstva Ljubljana, 6. novembra Sloga in popolna soglasnost gledanja na pereča stanovska šolsko prosvetna In splošno kulturna vprašanja se je očitovala tudi na včerajšnjem predsedniškem zboru slovenskega učiteljstva, ki ga je ob polno-številni udeležbi učiteljskih društev iz dravske banovine in ob prisotnosti članov nadzornega in upravnega odbora otvoril predsednik sekcije JTJTJ g. Metod Kumelj. Toplo je pozdravil delegacijski zbor, zlasti pa novodosle predsednike društev. Predsedujoči je naglasil, da iznaša organizacija svoje poglede in mišljenja z vso resnostjo in s čutom odgovornosti. Njeno delo je le konstruktivno in gledanje realno. Poleg vprašanj, ki se pojavljajo z uveljavljenjem banovine Hrvatske za učiteljsko stanovsko predstavnico, je dolga vrsta drugih vprašanj, ki narekujejo vso pozornost. Poleg aktivizacije članstva stopajo v ospredje vprašanja materialne in pravne prirode. Po prečitanju brzojavke, ki jo je poslal izvršni odbor v Beogradu, obrazloži predsednik podrobno poglede JTJTJ, ki so bili izneseni tudi ministru prosvete osebno. Predvsem: prosvetna personalna politika noče v pravi tir. Zato pa: službena mosta naj se razpisujejo, oddajajo r>a komisielno. V komisiji naj bo tudi zastopnik organizacije. Nujno je, da se pristopi k izvedbi reparacij, rehabilitacij in reaktivacij. Zvišanje plač je drugo vprašanje, ki se pojavlja z vso težkočo na učiteljskih ramenih. Draginja raste, a prejemki so isti. Kot prva pomoč naj se rešijo prošnje za napredovanje in to po načinu, ki ne bo vzbujal občutka zapostavljenosti in krivice. Organizacija je v polni meri upoštevala In se brigala za položaj učiteljev kontraktual-cev, kakor tudi za pripravnike in za učiteljice ženskih ročnih del. Prav je, da se ve: JTJTJ sprejema odgovornost za delo, ne sprejema pa odgovornosti za uspehe! Predvidevati je, da bo okrog 300 mest prostih za dosego višje skupine. Predvsem je treba upoštevati pripravnike, Poglavje zase so razmere v učiteljski organizaciji, ki mora prisluhniti dogodkom v naši notranjepolitični preosnovi. Organizacija je živ organizem, reakcija na zadnji državni skupščini pa je prinesla v nekem oziru konsolidacijo, kajti bivša opozicija — Novi učiteljski pokret — je za sodelovanje v mejah pravil s sedanjim vodstvom JTJTJ. Predsedniško poročilo je bilo sprejeto z velikim zanimanjem. Nato je poročal taj- nik sekcije g. Drago Supančič, ki je dodal svojemu tiskanemu poročilu nekatera pojasnila. Delovanje dravske sekcije JTJTJ je bilo vseskozi v zavesti odgovornosti do članstva. Nobenemu vprašanju se ni odrekala pozornost, čuječnost je bila živa v vseh smereh. Osobito se je referent pomu-dil pri učiteljih-pogodbenikih, pri resoluciji Kmetijske zbornice in pri pripravnikih, ki se jim bo v posebni številki »Učiteljskega tovariša« predočila važnost organizacije za stan. Geslo: Kdor učitelj, ta član svojega udruženja! V poročilu g. Rada Gruma se je zrcalila finančna stran delovanja JTJTJ, pa tudi društev, za uredništvo stanovskega glasila pa je govoril g. Vekoslav Mlekuž. Kot posebna točka so se obravnavale razmere v organizaciji, a le načelno, kajti bo izpre-govorjena dokončna beseda potem, ko se izzrcali položaj, ki ga bo imela naša ožja domovina. Po razgovoru o aktivizaciji članstva in delovnem načrtu so prišle v razpravo mnogotere stanovske zadeve in slednjič slučajnosti. Po več ko triurnem neprekinjenem delu, ki so seveda posegali vanj predstavniki učitc-ljstva z vso vnemo, je bil zbor, ki se je vršil v gluhonemnici od 10. ure dalje, zaključen. Doprinesel je mnogo v razčiščenju raznih pogledov, ki jih mora imeti slovensko učiteljstvo, ako nastopi čas. V smrt zaradi nesrečne ljubezni Brežice, 4. novembra. V torek se je raznesla po našem mestu vest, da se je zaradi dekleta ustrelil neki mladenič in da leži mrtev pri brvi pod brežiškim mostom. Žrtev nesrečne ljubezni je postal 191etni Cvertfla Alojz iz Viher pri Cerkljah. S samokresom se je ustrelil v desno sence in pri priči obležal mrtev. Po ogledu orožnikov z Jesenic na Dolenjskem in Brežic je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico v Cerkljah in na tamkajšnjem pokopališču pokopano. V ponedeljek 30. septembra se je pokojni Cvertila odpeljal iz Brežic k svoji izvoljenki v Karlovec, kjer je v službi. Fant je bil nanjo zelo ljubosumen in izrazil je željo, da bi se vrnila na svoj dom v Skopice, kjer naj raje pomaga svojim staršem in mu naj bo tako zvestejša. Dekle v to ni privolilo, ko ji je pa fant za- CroaO, da jo bo ustrelil s samokresom, Jd ga je imel pri sebi, je odšla z njim naslednji dan domov. Proti večeru sta izstopila na brežiškem kolodvoru in krenila peš proti Kriki vasi. Sredi brežiškega mostu sta krenila po stopnicah na travnik, hoteč rezati večji ovinek. Dospevši do brvi preko potoka je dejal Cvertila nenadoma svoji izvoljenki, da se bo ustrelil, ker je razočaran nad življenjem in naj ona kar sama nadaljuje pot proti domu. Dekle mu je na Tse načine prigovarjalo in ga odvračalo od tega dejanja, toda brezuspešno. Fant jo je odrinil od sebe, pograbil za samokres in se ustrelil v desno sence. Takoj po strelu se je opotekel, padel in izdihnil, se preden je dekle skočilo k njemu. To je dekle takoj javilo oblastem, ki so uvedle vsestranske poizvedbe in preiskavo. Očividno gre za nesrečno ljubezen. Priprave za ustanovitev slovenske smučarske zveze Važna konferenca gorenjskih nsnčarjev na Jesenicah Vsi delegati klubov za ustanovitev SSZ Jesenice, 5. novembra Na pobudo GZSP se je v soboto zvečer v kavarni Cop na Jesenicah vršila konferenca zastopnikov v podsavezu včlanjenih edin i c, ki je bila kljub deževnemu vremenu zelo dobro obiskana. Navzoči so bili člani podsavezne uprave ter zastop ni ki naslednjih društev in klubov: TPD. Planina - Sv. Križ, TPD in SPD Kranjska gora, SK Poljana, Kranj, SK Tržič, SK Sv Ana nad Trži čem, TP Skala, Jesenice, SK Bratstvo na Jesenicah, SK Kovinar z Jesenic, Fantovski odsek Jesenice, Alp. SK Gorenjec, Jesen ce. Sokolsko društvo Radovljica m Sokolsko društvo Jesenice ter nekateri državni smučarski reprezentant-Je. Zborovanje je otvoril predsednik GZSP g. Pero Vovk, ki je pozdravil navzoče, predvsem pa zastopnika »Solv. Naroda« in »Jutra« ter sporočil da so bili na ta sestanek vabljeni tudi zastopniki MZSP in LZSP. Prvi se je opravičil, da mu ni mogoče poslati delegatov, drugi pa na vabilo sploh ni poslal odgovora. V svojem poročilu je g Vovk omenjal velike spremembe v naši državi, ki so pokazale svoje posledice tudi v športnih organizacijah Ob popolnoma pasivnem zadržanju uprave JZSS se je ustanovil SSS s sedežem v Beogradu in HSS s sedežem v Zagrebu Govornik je obžaloval, da se je to izvedlo brez sodelovanja uprave JZSS, ki v tem pogledu ne kaže skoraj nobenega znaka Življenja in se niti ne briga za sestavo zimsko športnega gibanja za pred?toječo sezono, čeprav je zima že pred vratmi. Za to smatra da se mora čimprej ustanoviti Slovenska smučarska zveza, nakar se bo iz vseh treh osnoval Smučarski savez kraljevine Jugoslavije, kateri bo imel sedež verjetno v Ljubljani Ce ljubljanski zim-sko-sportni delavci ne čutijo potrebe po ustanovitvi SSZ. so poklicani Gorenjci, da stvar vzamejo v svoje roke, ker je Gorenjska središče vsega smučarskega gibanja in je ta sport na teh tleh zavzel najmočnejši razmah. Za g. Vovkom je prevrel besedo dolgoletni tajnik GZSP g. Jože Sinkovic, ki je naglasil. da je v Beogradu na prvem mestu nogomet, na Ooreniskem pa zimski sport. Nadaljeval ie: Z upravo JZSS v I.iubliani se nikoli ni^mo dobro razumeli. Od nje nismo nikoli dobili ne materialne, ne tehnične podpore. S pristankom JZSS so ljubljanski klubi pridobivali najboljše smučarje iz gorenjskih smučarskih klubov, ker se svojih in znali in niso mogli vzgajati. To se je najbolj čutilo v Ratečah, v Kranjski gori, v Mojstrani in na Bleda Gorenjci ne maramo, da bi se po deželi ustanavljala smučarska okrožja, župe in skupine. Mi hočemo, da ostanejo še nadalje podzveze vendar pa smo odločno proti temu, da bi imela SSZ sedež v Ljubljani, kjer bi pri LZSP in SSKJ odločevali eni in isti ljudje Ce bi se to zgodilo, bomo Gorenjci prekinili prav vse zveze s temi instancami in naši tekmovalci ne bodo nastopali pri državn h in mednarodnih tekmah doma in v inozemstvu Gorenjci bomo vztrajno delali na to, da se ustanovi SSZ brez ozira na to, kje bo njen sedež, a v upravo te zveze morajo priti novi ljudje. Ce so v Ljubljani to priliko zamudili, bomo to prevzeli mi in jo izvedli do konca v najkrajšem času Spremenili bomo 6 odstavkov saveznh pravil in 2 odstavka verifikacijskega odeska. Oporočilu g. Vovka in Cinkovica se Je razvila daljša in zelo zanimiva in stvan»a debata, v katero so posegli vsi zastopnici klubov in društev ter navzoči smučarski prvaki Sklenilo se je soglasno, da naj se čimprej ustanovi Slovenska smučarska zveza, ki bo vrhovna instanca zimskega spcTta v naši ožji domov ni Določil se je poseben odbor, ki bo pripravil vse potrebno za ustanovitev te organizacije V odboru so gg. Pero Vovk dr Miha Potočnik, Jože Cinkovic, Drago Ažman. dr. Vinko Zalokar in Franc Sterž nar. Kljub pripravam za ustanovitev SSZ bo uprava GZSP izvedla vse priprave za bližnjo zimsko športno sezono Storila bo vse, da se bo delo po društvih in klubih poživilo, predvsem pa se bo polagala pažnja mladinskim odsekom in vzgoji novincev, kakor tudi dobrih tekmovalcev in sodnikov. Govorilo se je tudi o finančnih vprašanjih in so bili v tem pogledu izneseni predlogi in nasveti, da bo tudi v tem pogledu stvar v dobrem teku. Zborovanje je pokazale popolno enotno naziranje agilnih gorenjskih zim«ko športnih delavcev do vseh aktualnih vprašanj in nlih neomajno voljo do dela in napredka na polju belega sporta kliub vsem oviram, ki se jim stavijo nasproti. Jeklene vrvi drže jez Po veliki povodnji je bil 30 m visok' Cheurfaski jez v Alžiru tako poškodovan, da so se bali, da se bo podrl. Zato so sklenili popraviti ga. Ta naloga je biLa rešena na smel in originalen način. Iz krone jezu so prevrtali odprtine, ozke rove, vodeče navpično skozi ves jez od vrha do tal. do močnih temeljnih skal. V izvrtane luknje so potihnili debelo jekleno vrv, spodaj nekoliko razširj no. Ko je dosegla vrv s svojim spodnjim koncem trdno skalo, so zalili luknjo z zmesjo cementa in peska, torej z betonum. Zmesi so nalili v luknjo samo toliko, kolikor je segala luknja v skalo, ostali del jeklene vrvi so bolj izolirali od sten. Tako so jez zavarovali z jeklenimi vrvml Vse vrvi so votle, napolnjene z betonom in spodaj pritrjene v skalo. Vrvi so zvite iz 5 mm debelih jeklenih žic, v vsaki jih je 630. Zgornji konci vrvi so pritrjeni v betonske kvadre, pod katerimi so tlini, da so vrvi napete. Klini so oddaljeni med seboj po 4 m. Ljudje postajajo večji V raznih civiliziranih državah so zadnja leta opaz:li, da postajajo ljudje večji in da tudi hitreje rastejo To so potrdili tudi švedski učenjaki, ki so primerjali postave vojakov potrjenih mladeničev z onimi iz leta 1840. Ugotovili so, da se je povečala povprečna višina mladih Švedov v zadnjih 95 letih za 82 mm. Povečanje telesne višine seveda ni bilo enakomerno, temveč je kolebalo v razdobju petih let od 2 do 3 mm. Učenjaki so ugotovili, da v letih pomanjkanja, recimo slabe letine, mladeniči ne rasto tako hitro kakor v letih blagostanja. Isto velja za vojno Nasprotno so pa ugotovili večjo in hitrejšo rast v letih gospodarske konjunkture. Iz tega je razvidno, da so za človekovo rast odločilni tudi zunanji vplivi. Največji prirastek telesne v:šine je bil ugotovljen na Švedskem v letih 1935 do 1938, ko so se mlaai Švedi »potegnili« povprečno za 12 mm. Švedski učenjaki so pa obenem ugotovili, da telesna višina odraslih Švedov ni večja kakor je bila pred leti. Iz tega bi se dalo sklepati, da rasto ljudje sedaj hitreje. Ta pojav so opazovali tudi v drugih državah. Prastare kosti in zobje V kamnolomu v Gardelegenu rj naleteli nedavno na zelo zanimivo prehlscorično najdbo. V votlini, napolnjeni s peskom In P lino, so nasii zobe in kosti temne barve. Biološko panteoloSki zavod univerze v Hal-le je takoj odredil odkopavanje in dal prepeljati v Halle mnogo vreč gline, Iz katere so previdno pobrali vse zobe in kosti. Izkazalo se je, da gre za ostinke najstarejših sesavcev na nemških tleh. Gre za primitivne lobanje z vobovjem. polrbnim deloma medvedjevu-i zobovju, za poloplce, dalje za ostanke ptic, krokodilov In kuščarjev ter močeradov. Strupen JeslJk. Prva soseda: «Moj sin U se rad ocenil v dobro hišo.> Druga soseda: cTemu se prav nič ne čudim, vsak človek ima rad lzpremembo.> l>x Madvka: 19 MOŽ, KI JE UGASNIL SOLMCE FANTASTIČEN ROMAN — Lahko dovolimo pol ure kar tu v amfiteatru, — je dejal s svojim orniednim glasom Erwein po posvetovanju Sveta trojice. — Prosim eno uro ali pa me lahko mučite takoj. Niti mišica ni nikomur zadrgetala na obrazu. In vendar je bilo to grozno. On diktira tu vpričo tridesetih sodnikov — in ti se uklonijo njegovi želji. Tišina! Grobna tišina celo uro. Prodre te jim v labirint možganov. Delajo se vsi resne in mračne, nepremične... ta ali oni morda prikriva zdehanje, drugi misli na ljubico, ki jo vzdržuje skrivaj na Kurf urstendammu, tretji je v mislih na zapadnem robu Evrope, kjer se premikajo milijoni ljudi, da bi ali morit za nova v avet vržena gesla. Samo Svmplom zre na Havia in si misli, da bi mogel biti v zvezi s tem človekom vladar vsega sveta, a Erwein misli, da ve, kaj misli Svmplom. Sploh ta radovedni Erwein. Le poglejte, kako nedolžno mežika z očmi. On je tisti, ki izmed nas vseh najbolj vidi nam vsem v misli, ker je izredno rutini-ran in ima pred seboj vse obraze, vsa zrcala duše. In vendar ugiblje danes dokaj slabo. Ne ve namreč, da ima Havel še eno visoko karto, da ima Luisa Laverova tudi visoko igro in da se noče udeležiti tega spopada tudi inženir Bvbaf. Ena je gotovo. Havel si ni izprosil te ure zato, da bi razmišljal o njihovi ponudbi. Hoče le pridobiti na času, ki ga rabi za svoj načrt. Zato je jasno odgovoril nekaj besed, ki jih ni moglo nič na svetu izpremeniti, ko je minila ura in ko so ga pozvali, naj govori. — Gospoda, vse svoje moči sem posvečal delu za mir. Nikoli se ne bom pridružil stranki, ki hoče vojno. Vaše ponudbe... ne sprejmem. Tega niso pričakovali Ta ura čakanja je bila kakor masten grižljaj, vržen v žrelo častnega umika. Celo Svmplom je bil presenečen. Saj bi Havel lahko sprejel predlog, čeprav samo formalno... je pomislil takoj, izražajoč tako vtis, ki mu je bil ostal od trenutka ko se je bil zamislil v Havlovo kožo. Toda takoj je pregnal te misli. — Smrt z mučenjem! — Ha, — se je nasmehnil Havel zaničljivo. Rybafu so se zai skrile oči. Vstal je. Dvignil je roko. Tudi on, Rybaf hoče govoriti. Kot mož, ki ima največ zaslug za to, da je bil Havel prijet, ima to pravico. — Prosim, — je zamrmral Svmplom. — Gospodje, v Pragi v ateljejih in v delavnicah imam aparate, ki sem jih rabil za važne psihote-hniSne, vitalne in avtoreakcijake poskuse. Aparati so izborno opremljeni in lahko bi jih porabili na presenetljiv način aa ta način usmrtitve. Ne glede na to, da bi lahko nssflno iztrgali iz njegovih možganov marsikaj srn blagor človeštva. Cepilni sat um sa d ves topetdesetodatotno povišanje občutljivosti in če ne gre drugače, ga bo prisililo Nihalo smeha (petdesetmetrsko, na katerem žrtev niha med dvema čitkima stenama ostrih ščetin tako dolgo, da ne ostanejo niti vrvi, s katerimi je bila privezana) — da nam izda mnoge svoje izume. Lahko bi pa tudi poskusil s kemično in spektralno aaašJan gub tehničnega dela možganov, morda bi kazalo umrtviti nekatere podveske ali izsesati mu spomin pod posebno sesalko, da bi mu ne ostala od njega niti trohica. Pod zvonom vonja lahko omamimo njegovo telo z različnimi plini in ga zazibljemo v različna predpostavljena stanja, da olepšamo program našega opazovanja... Rvbafev glas je bil voden, zarezoval se je ostro in zelenkasti bliski njegovih oči so žareli v smrtnem sovraštvu. Luisa Laverova je drhtela. Ena sama beseda ji je migljala pred široko odprtimi očmi: križanje ... Za nezagrešene grehe — je ležal trdovratno stih v Havlovi glavi in ni se ga mogel odkrižati, kajti tegobni korak smrti, ki se mu je počasi bližala, da bi zgrabila žrtev v svoje kremplje, je vendarle strahoten tudi za ljudi najmočnejših živcev. — 6e enkrat predlagam, — je dejal maršal Heinz na svoj kruti način (čeprav v srcu ni bil tako krut), lahko se odkupite. — Nisem vlačuga. Hvala vam. Morda bom tudi jaz še spregovoril tu svojo besedo. Zadrhteli so. Toda glasovali so vsL — Odletimo takoj v Prago, — je znova zamrmral Svmplom. Člani Vojnega konzorcija v prostovoljni udsjaantj največ pa dve tretjini. Sna tretjina vodi vojno. Maršal Heinz prevzame službo poveljnika, Maršala Svmplom in Erwein osebno nadzorstvo nad usmrtitvijo. Start! Uboga priča Luisa Laverova, najboljša vohunka Vojnega konzorcija, za katero se ni po njenem pričevanju nihče več zmenil, se je pijano odmajala iz dvorane. 16. Sedemnajst članov Konzorcija je neslo svoje obraze liki monstrance k skrivnostni maši. Zvezani Havel pred njimi in dva angela varuha kraj njega. Samo Rybaf je ostal zadaj. Moral je brezžično urediti sprejem članov Konzorjica v Pragi, potem je pa tudi on krenil po hodniku za njimi. Močan, zmagoslaven, mogočen. Senca na hodniku mu je zastavila pot. Luisa Laverova. Sladko se je smehljala, — Gospod inženir, s prošnjo prihajam k vam. Rada bi se namreč udeležila izvršitve smrtne obsodbe. Pamotehnični poskusi me kot vohun k o še posebno zanimajo. Konzorcij bi mi morda tega ne dovolil, ker bi se priglasilo na tisoče takih, kakor sem jaz. Toda vi sami kot svojega gosta... temu ne more nihče ugovarjati... Dražesten smehljaj je zaključil stavek, Rybaf je presenečeno vstal. Liki točo je stresala svoje pripravljene besede nanj. Gotovo si tega ni želel, čim manj gledalcev bo pri njegovi osveti, tem manj bo moteno njegovo zadovoljstvo. Toda Luisa Laverova je bila žena, povrhu še dra-žestna žena. Trideset let ni bilo okrnilo njene lepote, pač je pa povečalo njeno umetnost biti lepa. Njeno pustolovsko življenje ni bilo začrtalo niti sence gube v njeno krasno polt. Pač pa je bilo poglobilo brezdno njenih oči za izkušnje ter bliske čudovitih in zagonetnih prigod in stvari Urejuje Josip ZimonSg U Za »Narodno tiskarno* Fran Jaran U Za upravo m bsaratai dal ista Oftoa Ch/istoc U Vsi v