Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inaerau do 80 petit aoin 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, već ji inseraU petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vrača; ^ UREDNIŠTVO IN CPRAVNISTVO LJUBLJANA* Knafljeva ulica §*. 6 Telefon it. 8122, 8128, 3124, 8125 In 8128, POOBDtNIOEi MARIBOR, Grajski trg it. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — T&L 190. NOVO MESTO, Ljubljanska tel it. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. mm mm Račun prt poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.351. Usodne ure v Nemčiji če Nemčija do večera ne dobi kreditov« mora napovedati bankrot Celonočna posvetovanja vlade in Državne banke — Insolvenca denarnih zavodov rapidno narašča — Brtining in Curtins bosta še danes odpotovala v Pariz, da prosita za pomoč •__« —— _ w—— W mm mk.m **mmm m m mi Berlin, 13. julija. Finančna hriza v Nemčiji le dosegla vrhunec. Zdi se, da se bodo uresničile pesimistične napovedi, da bo morala Nemčija napovedati bankrot, aho do danes zvečer ne pride pomoč v oblihi novih kreditov in posojil, za katere se Je dr. Luther brez uspeha pogajal v Parizu in Londonu. Vlada ima že od sobote sem neprestana posvetovanja. Enako permanentno zaseda upravni odbor državne banke, ki se Je sestal včeraj popoldne in zboroval vso noč ter posvetovanja ie niso zaključena. Vsako uro prihajajo poročila od raznih vodilnih denarnih zavodov, da morajo zapreti svoje blagajne. Kako resen je položaj, se vidi najbolj iz tega, da je vlada za dva dni, to je za danes in jutri zaprla borze in prepovedala vsak promet z devizami in valutami. Kakor se zatrjuje v poučenih krogih, bosta doktor Brtining in dr. Curtius še danes z letalom odpotovala v Pariz, da tam dosežeta sporazum glede kreditov, za katere se je pogajal že dr. Luther. Pariz, 13. julija. Sinoči ob 10. Je nemški poslanik von Hosch posetil ministrskega predsednika Lavafa ter ga obvestil o izredno resnem položaju v Nemčiji. Njegov razgovor z Lavalom je trajal skoraj celo uro. Ministrski predsednik Laval Je takoj brzojavno pozval vse ministre, ki so na dopustu, med njimi tudi Brianda in finančnega ministra Flandina, naj se takoj vrnejo v Pariz, kjer se bo danes popoldne vršila izredna seja ministrskega sveta. Francoski tisk povdarja, da se po-lašča tudi francoskih merodajnih kro- gov vedno večja skrb in vznemirjenje zaradi razvoja položaja v Nemčiji. Splošno opozarjalo listi vseh političnih smeri na potrebo nujnih in drakoničnih sanacijskih ukrepov, če se hoče Nemčijo rešiti bankrota, povdarjajo pa, da mora Nemčija nuditi dovoljne garancije, ker v nasprotnem primeru tudi Angleži in Američani niso voljni dati novih posojil. Nervoznost v Baslu Basel, 13. julija. Včeraj ves dan so se vršili privatni razgovori delegatov emisijskih bank z zastopnikom Nemčije, finančnim svetnikom dr. VVockem. O razgovorih se čuva najstrožja tajnost, vendar pa se opaža, da se polašča tudi teh krogov vedno večja nervoznost. Ameriška pomoč Newyork, 13. julija. Včeraj popoldne se je vršila dolgotrajna konferenca ameriških bankirjev. Konferenci je prisostvoval tudi Owen Young. Nekaj časa se je udeleževal konference tudi predsednik fioover, ki je pozval ameriške banke, naj kljub temu, da je Amerika že toliko žrtvovala, dovole Nemčiji še večji kredit, ker je sicer polom neizogiben. Ameriške banke so nato sklenile dovoliti nemški državni banki kredit v znesku 200 milijonov dolarjev. NOVE INTRIGE HABSBURŽANOV Madžarski legitimisti nameravajo ob priliki sestanka novoizvoljenega madžarskega parlamenta proklamirati Otona Habsburškega za madžarskega kralja Zagreb, 13. julija č. Druga izdaja ne-ieljskih »Novosti« prinaša naslednjo in-formacijo svojega posebnega dopisnika z Dunaja: Z docela zanesljive strani smo obveščeni, da je v poslednjem času opažati v Belgiji živahno gibanje zaupnih oseb in posebnih kurirjev iz Madžarske. Od dobro informiranih oseb smo iz raznih strani doznali, da so pravi razlog tega kretanja priprave za proklamacijo, ki jo nameravajo objaviti legi-mistični tvorci današnje vladne veČine na Madžarskem ob priliki otvoritve madžarskega parlamenta dne 20. t. m. in proglasiti Otona Habsburškega za madžarskega kralja. Oton namerava, čim zasede madžarski prestol, izdati manifest na »svoje narode«. Preko celega dne so danes spraševali iz raznih krajev tu in inozemstva redakcijo »Novosti« o verodostojnosti tega poročila. Ponedeljkova številka »Novosti« odgovarja, da je vest, v kolikor se tiče svojega izvora, zanesljiva Z ozirom na to prinaša ponedeljkova številka »Novosti« daljši uvodnik, v katerem pravi med drugim: čas, ki je zbran za povratek Habs-buržanov, je sila primerne. V dobi splošne gospodarske krize sveta, ko se borijo vse države s težkim finančnim položajem, je najbolj primeren čas za takšne politične pustolovščine. Madžari so baš izvolili svoj novi parlament, ki se sestane 18. t. m. V času, ko hočejo škodovati s spremembo Voungovega načrta Jugoslavijo za 900 milijonov dinarjev, nam ne more biti vseeno, da se tudi na drugi strani spreminja mednarodna pogodba v vprašanju povratka Habsburžanov na Madžarsko. Obeta se nam ponovna napetost v meddržavnih odnošajib in splošno nezaupanje. Po mirovni pogodbi je predvideno, da madžarski narod s plebiscitom eventuelno izjavi, hoče li republiko ali monarhijo. Istočasno pa le v isti pogodbi tudi določeno, da se v primeru monarhistične-ga rezultata plebiscita na noben način ne sme povrniti flabsburžan na madžarski prestol. Ne moremo trpeti Oto-novega povratka, ki znači povratek srednjeveških manir konglomeriranja narodov samo v korist vladne hiše Habsburžanov. Kakor pravimo tudi pri Hoovrovem načrtu »ne moremo«, tako naglasamo tudi v tem habsburškem vprašanju svoj veto. Jugoslovenski narod si ne da vzeti težko priborjene svobode in ujedinjenja ter jo bo znal braniti pod vodstvom svojega narodnega vladarja Karagjorgjeviča. Mussolinijevi načrti s Habsburžani Otona Habsburškega bi rad oženil z italijansko princeso in instaliral na madžarskem m avstrijskem prestolu London, 13. JuHja. M. Tukajšnji listi objavljajo vesti, da se Drioravlja ženitev nadvojvode Otona Habsburškega z eno izmed Drinces Savoiske dinastije. Zatrluie se, da ie zla v ni. toda tajni pobornik teza načrta sam z. Mussolini. Id smatra oovratek Habsburžanov na madžarski a morda tudi na avstrijski prestol za najboljši način preprečitve priključitve Avstrije k Nemčiji. Taini ooseti v okolici nadvojvode Otona in nieeove matere, bivše avstrijske cesarice Zite. se vrste skoro noč in dan. Zlasti so se opazil; čest! ooseti bivšega a v stri] skesa kancelarja dr. Seipla. ki ie ponovno dobil vso oblast v Avstriji v svoje roke. Gre za obnovo nekdanje monarhije v Avstriji in Madžarski. Četudi z. Mussolini aktivno sodeluje v tel akciji, poteka ideia nedvomno od bivše cesarice Zlte. ki po smrti svojeza moža. bivšeza avstrijskeza cesarja Karla, posveča vse svoje življenje samo temu. da vrne svojemu sinu DrestoL Nadvojvoda Otona ie njesrova ambiciiozna in vztrajna mati vzeajala izključno v cilju, da se nekoč vrne na orestol. Polom znane švicarske banke 2eneva. 13. Julija, AA. Občinski svet je imel izredno sejo, na kateri je sklenil najeti posojilo 15 milijonov frankov, da reši >ženevsko banko« pred polomom. Izgube tega zavoda znašajo 25 milijonov. Poučeni krogi mislijo, da ta sklep ne bo veljal, ker bodo socijalistični poslanci zahtevali kazensko preiskavo proti vodilnim uradnikom zavoda. Polom te banke je uničil na tisoče oseb in izpodkopal trgovino. Stanje Noblovega fonda Stockholm. 13. julija AA. Po poročilu Noblove ustanove znaša ta fond sedaj 31,348.438 švedskih kron. Letos bodo razdelili nagrade po 173.206 kron. Nenadna smrt našega konzula v Berlinu Berlin, 13. julija. Jugoslovenskega honorarnega konzula dr. Barkhausna so našli davi mrtvega v njegovem sta* novanju. Ni še ugotovljeno, ali gre za umor, ali pa samomor. Smrt češkonemškega politika Praga, 13. julija -g. Včeraj ponoči je umrl voditelj nemške svobodomiselne stranke univ. prof. dr. Bruno Kafka. Italija ukinja vizume Rim, 13. julija. AA. Zunanji minister je obvestil deloma take zastopnike Poljske, Turčije. Češkoslovaške, Grčije, Egipta in Rumunije, da je fašistična vlada ukinila konzula mi vizum za potne tiste njihovih državljanov. S tem ukrepom hoče vlada pospešiti mednarodne stike. Povratek angleške mornarice Kiel, 13. julija. AA. Angleška eskadra ki je obiskala nemške vođe, je zapustila danes Kdel in odplula proti Angliji. Izredni občni zbor Narodne banke Demisija nekaterih članov upravnega odbora. — Poročila o spremembah v poslovanju odobrena Beograd, 13. julija p. V prostorih Narodne banke se je vršila včeraj isredna skupščina delničarjev Narodne banke. Zborovanju je predsedoval guverner Ignjat Bajloni, vlado je zastopal komisar Dosta-novic. Navzočih Je bil 76 delničarjev, ki so zastopali 2340 delnic Za tajnika zborovanja je bil izvoljen generalni direktor dr. Miha Protđč. Najprvo je bilo razdeljeno med zborovalo© poročilo upravnega in nadzornega odbora, nakar so zborovale! prešli na dnevni red. Dosedanji dozivljenskl častni guverner Vajfert Je prosH, naj ga ne volijo več v upravni odbor, ker hoče v md-m preživeti svoje stare dnd. Za njim Je izreklo enako željo še več drugih članov odbora O. Bajloni se Je vsem, ki nočejo več kandidirati, zahvalil za njihovo sodelovanje. O stanju Narodne banke je nato podal izčrpno poročilo dr. Vlada Markovič. Po kratki diskusiji so bila poročila odobrena ter so izvolili novo upravo, ki jo tvorijo domala vsi člani dosedanje uprave. Izmed Slovencev sta Izvoljena za člana upravnega odbora Ivan Jelačin in Dragotin Hribar. Zadeva pšeničnega preferencijala s češkoslovaško Vest!, da Je določen kontingent SO 00 vagonov, so netočne in se službeno dem an tirajo Gornja izjava, ki jo pripisujejo načelniku trgovinskega ministrstva g. Pilji, je popolnoma netočna. Obveščeni smo, da je načelnik Pilja na omenjeni konferenci tole ts-javil: >Mi in Češkoslovaška smo se dogovoriti letošnjo pomlad pri sklepanju trgovinske pogodbe, da homo dopolnili veljavno pogodbo na bazi preferencijala, kakor hitro te vprašanje mednarodno dozori, in se • tem v tem trenutka vrše razgovori.< Beograd, 13. jul. AA. Inozemski listi so poročali, da je načelnik ministrstva za trgovino in industrijo g. Milivojv* Pilja na konferenci društva izvoznikov izjavil, da je Češkoslovaška dala Jugoslaviji pšenični preferenci jal za kontingent 8000 vagonov ter da na željo Češkoslovaške ta točka pogodbe ni bila objavljena, ker se je čakalo, da se reši vprašanje nrefrrenčnosti. Ta moment pa da je nastopil, ko je agrarni odbor evropske komisije o tem vprašanju 9prejel načelni sklep. Poljska in Hoovrov načrt Po mnenju poljskega tiska mora odločiti za iskreno sodelovanje Varšava, 13. juHja AA. Poljski tisk. ki se je držal v toku pogajanj o Hoovrovem načrtu zek> rezervirano, zdaj ponovno piše o tem vprašanju. List >ABC« pravi, da leži korist Hoovrovega načrta v tem, ker skuša odstraniti krizo zaupanja v Evropi. Največji interes je treba posvetiti zdaj Berlinu, kajti od stališča nemške vlade zavisi, ali hoče zdaj zmerno politiko ali pa se hoče posvetiti politkl revanše in oboroževanja. Nemška vlada se mora o tem odločiti. Rim, 13. julija AA. Italijanska vlada sedaj Nemčija pokazati barvo ki se ali pa pokazati svoje prave karte Je obvestila baselsko banko za mednarodna reparacijska plačila, da ne pričakuje ob rokov nemških reparacij, ki tečejo od IS. jurija dalje. Mednarodno banko za reparacijska plačila je o tem obvestili finančni minister, ostale vlade pa minister sa saznanje zadeve. Rim, 13. Julija AA. Italijanska vlada je obvestila angleško, da je sprejela poziv sa konferenco strokovnjakov, ki se začne 17. JuHja in ki bo razpravljala o sklep* glede definitivne uvedbe Hoovrovega načrta. Hugenberg in Hitler se zopet javljata Toda za njune grožnje se nihče ne zmeni » Če ne bosta mirna, |n bodo že ustrahovali Berlin, 13 julija d. Splošno krizo, negotovost in nejasnost, ki vlada v Nemčiji, skušajo zopet izkoristiti nemški nacionalci v svoje politične cilje. Hugenberg in Hitler sta Izdala te dni skupen proglas. ▼ katerem naglašata. da mora priti v Nemčiji na kr milo režim Čvrste roke, ki se ne bo pustil komandirati od drugih, najmanj pa od Francije. Bruningovi vladi očita proglas, da Je spravila Nemčijo pod francosko kura telo Zdi pa se, da bo ta najnovejši pokret nemških nacionalcev ostal glas vpijočega v puščavi V vladnih krogih presojajo Hugea-bergove in Hitlerjeve grož&je popolnoma mirno In hladno. Tudi v ostalih političnih krogih jih smatrajo za čta-to navaden političen manever, ki naj učvrsti enotno fronto med nemškimi nacionale: ln narodnimi socialisti. Nihče ne veruje, da bi razpolagala Hugenberg ln Hitler z dovoljno močjo za uresničenje svojih groženj, če pa bi se kljub vsemu pričakovanju spustila v kako revolucionarno akcijo, potem bo vlada dovolj močna, da bo vsako tako akerjo fte v kali zatrla. Skupščina največje muslimanske prosvetne organizacije Sarajevo, 13. julija AA. Včeraj dopoldne se je vršila letna skupščina >Gajreta«, kateri je prisostvovalo 360 delegatov Iz 90 krajev. Nj. Vel. kralja je zastopal general Andrič, prisostvoval pa je reis ul ulema Maglajlič, komandant armije general Belič ter ves odbor duštva >Prosveta«. Zborovanje je otvorfll g. HasanbegoviĆ, ki je orisal Nj. Vel kralja kot zaščitnika vseh kulturnih akctl. Odposlane so bile pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, predsedniku vlade ln ministru sa presveto. Med dragimi je govoril tudi rede ul ulema Maglajlič, ki je v svojem kratkem in Jedrnatem govoru dejal med drugim: Duh velike ljubezni ln pravičnosti Nj. Vet kralja plava nad vsem narodom ter daje pravec m silo vsakemu pravemu prosvetnemu delu. Meni so veliko nado ln navdušenje vlile besede Nj. Vel kralja, ki naj jih sporočim vsem muslimanom: »Povejte, g. reis nI ulema, vsem muslimanom, da sem jaz največji prijatelj ki zaščitnik njihove. Govor reis nI ulema so poslušali prisotni z največjo pozornostjo In priredili navdušene manifestacije Nj. Vel. kralja. Sledilo je poročilo tajnika ln blagajnika ter razprava o delovanju društva. Skupščina se je končala opoldne. Veliko tajno skladišče orožja v Berlina Berlin, 13. julija, d. Policija je včeraj odkrila v severnem delu mesta velikansko zalogo skritega orožja. Splošno se misli, da gre za skrivno skladišče komunistov. Lastnik skladišča puškar je bil aretiran. Med drugim so našli 1000 bajonetov, strojno puško za letala, tri karabinke, dva tisoč revolverjev, več ročnih granat in ogromno množino municije. Vsa zaloga je bila t najboljšem stanju in orožje je bilo shranjeno docela strokovnjaško ln izredno spretno. Vsega orožja je bilo toliko, da so rabili za odvoz več tovornih avtomobilov. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2272-58 —2279.43» Berlin 1334.07—1338.09, Bruselj 787.»5 do 790.21, Budimpešta 986.45—989.41. Cur.h 1095.75—1099.06, Dunaj 793.09—795.49, Lon-don 274.43—275.30, Newyork 5631.56 do 5648.56, Pariz 221.56—222.22, Praga 167.10 do 167.60, Trst 295.18—296.08. Inozemske borze. Curih. Beograd 9.1026, Pariz 20.22, London 26.07. Newvork 514.90, Bruselj 71.93, Milan 2«.95, Madrid 49.—, Amsterdam 207.3«, BerHn 1S1.95, Sofija 8.73, Praga 16-Jfc, Varšava 57.70. Budimpešta 90.025, Božidar Jakac v Nove Zanimivo predavanje priljubljenega s potovanja po Ameriki testu tnika o vtisih M ■ I I Novo mocto, 10. julija. Po kratkom odmoru na domačih tleh se je naš priljubljeni umetnik g. Botidar Ja-kac iznova lotil svojega umetniškega dela Njegova Živahna ekstremna narava ga neumorno siri k aatvarjanjv novih del v novih oblikah m to pač tako, kakor el le njegova umetniška duša more zamisliti. No-vomeščani so hneli pač redko priliko sM-šati umetnika, da bi Jim podal iz svoje umetniške duše one vtise, ki jih Je dobival o stvarstva doma, zlasti pa v tujem svetu. To Je bila že dolga zelja nas meščanov, da sHSimo H ust samoga umetnika o vtisih, ki jth je dobil na svojem zadnjem dolgotrajnem potovanju po defteH dolarjev. To našo željo Je sporočil Jakcu prosvetni odsek Sokoia, kateremu se je ljubeznivo odzval. Umetnikovo predavanje se je vršilo v sredo, nadaljevanje pa Je sledilo v četrtek zvečer v veliki dvorani sokolskoga doma z naslovom >Ameriški vtisi«. Pred pr*cet-kom Jakčevega predavanja Je lzpregovorll nekaj iskrenih besed predavatelju v pozdrav prosvetar prof. Jože Kovač, potem je pa stopil burno pozdravljen na oder sam g. Božidar Jak ar, ki nas Je povedel po dolgi poti, ki Jo je napravil s parni ko m >Vulkanlo« _ Cosulioh lmije — v deželo onkraj Oceana bogato kot revno, romantično kot puščobno Ameriko. Prvo njegovo razočaranje, ki ga je doživel v Ameriki, je bilo na otokn Eliis-Islanriu, kjer so se mu najprvo zabrisali vsi lepi vtisi v tei daljni deželi, ki jih je ponesel iz stare domovine. Tu je čakal dva dni odrešenja, Kodak« filma, ob zvokih indijanskih ameriško -zamorskih pesmi ter moderne ameriške glasbe. Končno je predavatelj na splošno željo obljubil, da nas razveseli z drugim delom predavanja, ker v prvem ni mogel obdelati preobsežnega gradiva. Umetnik je bil deležen za svoje krasno predavanje prisrčnega odobravanja in priznanja. Zmagovit nastop Sokola IV Nastop Je pokazal, kako potreben Je Sokol na dolenjski strani mesta LJubljana, 13. julija. Včeraj Je na vojaškem strelišču ob Dolenjski cesti prepričal sijajno uspeli prvi telovadni nastop mladega Sokola IV. množice obiskovalcev, kako krepko in uspešno deluje to atmbicijozmo društvo, nastop pa je tudi dokazal, kako potreben je Sokol na tej strani mesta. Na dolenjski strani je malo premožnih, saj je ogromna večina tamkajšnjega prebivalstva delavska, na Gaijevici je pa zrastla velika kolonija barak, kjer so našli zavetje najpotrebnejši. Skoraj samo slabotno in šibko deco smo videli pri telovadbi m tanke nožice, drobne ročice in koščeni hrbtički so nad vse »govorno pričali, kako potrebna je ta de ca zdravja in okrepitve, ki ji jo nudi telesna vzgoja. Nastopi dece so pa tudi pokazali da so otroci že fcrepkejši, gabčnejši in veselejši kakor so bili prej, ko še niso čutili blagodejnih učinkov obiska sokolskega te lova* dišča. Prej upadli obrazki so porjaveli in že igra vesel smeh v svetlih očeh. Sokol IV. ima trdno voljo, da poskrbi za to slabotno deco tudi hrano v zavetišču, ki ga namerava ustanoviti. Občinski svetovalci g. Likozar, dr. Fettkm, Cotar. Dachs, Mi-belčič in Vrbmc, ki so opazovali nastop, bodo gotovo z veseljem tolmačili željo Sokola IV. v občinskem svetu, da dobi Dolenjska cesta svojo šolo s telovadnico in prostori, kjer bo lahko Sokol IV. otvoril tudi dečje zavetišče. Množica staršev in sorodnikov teh otrok se je veselila v zavesti, kako prav je storila, ko je svojo deco izTočMa v vzgojo Sokolu, saj je s tem svojim ljubljencem zagotovila zdravje na telesu in duši ter s tem najtrdnejšo podlago sreče v življenju. Prostori vojaškega strelišča so idealni za podobne manjše prireditve. Telovadišče m tudi zgornja veranda kakor bližnja okolica so brli vsi najbogatejše okrašena z malim: praporci in ponosnimi državnimi zastavami, zelenimi venci in okusno aran» žirani paviljoni, ki so v njih stregle izbrane lepotice m najbolj izkušene gospodinje izpod Golovca. 2e pred napovedano utro je vse obširne prostore do zadnjega kotička napolnila množica, ki smo med njo razen že omenjenih mestnih očetov opazili tudi zastopnika vojske g. polkovnika K i 1 a r j a in soprogo društvenega odbornika g. polkovnika Cvejića, ki je pripeljala svojo lepo hčerkico, da vsaj vidi nastop svojih tovarišic, ker jo je tako zelo bolelo srce, ko zaradi bornih oči ni mogla obiskovati telovadbe. OmeniK smo mlado hčerko za Sokola vnetega koman» danta 40 p. p. g. polk. Cvejića -zato, da naše občinstvo spozna, kako sokolsko vzgojo cenijo tudi najodličnejši krogi. Pod vodstvom župnih delegatov podstaro-ste ljubljanske župe br. Milka Krapeža, župnega načelnika br. Vrhovca in odbornika br. Slane so se prireditve udeležili seveda tudi zastopniki sok. društev Ljubljane I, II, in ITI. ter društva Jezica, Šte-panja vas, Polje in četa Laverca, med gosti smo pa opazili tudi za sokolstvo vedno vnetega veterana g. Rohrmanna in pol* no drugih odličnih gostov z vseh strani Ljubljane. Točno ob 17. se je pričela telovadba pod vodstvom načelnika br. Antosiewicza in načelnice s. Mice Zupančičeve s prostimi vajami ženske dece, ki je nastopila s srčkanim valčkom pod vodstvom svoje vaditeljice s. Tilke Lukeieve ob zvokih harmonike mladega kranjskega Janeza. Nato je nastopila moška deca z igrami, ki jih je vodil vaditelj Janez Pust in spremljala pridna godba na pihala iz Polja. Z živahnim aplavzom je občinstvo nagradilo tudi proste vaje ženskega naraščaja, ki ga je vodila podna če In ica s. Mica Longika, prav tako pa proste vaje moškega narašča-ja pod vodstvom br. Zorka Gerziniča. Presrčno vesel je bil nastop ženske dece, Id je izvajala s petjem živahne »Peričice« pod vodstvom povsod pričujoče dobre svoje odrasle sestre in vaditeljice Tilke Lu-keževe. Res je povsod pričujoča in vedno delavna ta vzorna in resna sokolska sestra, ki smo jo tudi pri veseKci videli, ka* ko skrbno je nadzorovala ves obrat v paviljonih. Najprijetnejše je presenetila orodna telovadba v*eh oddelkov, kjer se je zlasti odlikovala z elegantno rn precizno izvedenimi težkimi vajami načelnica s. Mica Zupančičeva na bradlji. Med gromovi tirni pozdravi je prikorakala na telovadišče pod vodstvom strumnega podporočnika br. Tihomira Djordjevića 26c1an-ska četa vojakov 40. p. p., ki so kakor najboljše izvežbani Sokoli izvajali težke proste vaje med neprestanim odobrava* njeni gledalcev. Članice so pa s svojim nastopom dokazale, da se lahko pokažejo tudi na največjih prireditvah. Moški naraščaj je dokazal, da bo iz njega izrasel najboljši kader telovadcev, pravi vihar je pa pozdravil gojence vojne akademije, ki so kakor pravljični heroji prikorakali na telovadišče pod vodstvom elegantnega podporočnika Djordjevića. Rdeče hlače, bele telovadne srajčke, temno modre šaj-kače in težke puške v mišicastih rokah so se obračale, ivigale in padale v silnem zagonu ritmov rodoljubne pesmi kakor pod ukazom čarobne paličice. Ko so se polegle ovacije gojencem vojne akademije, je pozdravil starosta Zebal vse navzoče m opozarjal, da je šele lani septembra ustanovljeni Sokol IV. z nastopom podal obredu n svojega dela, in upa da bo to delo zadovoljilo prav tako delegate župe, kakor tudi starše društvu zaupanih otrok. Naprosil je župnoga podstarosto br. Krapeža, naj sporoči svojo sodbo o mladem društvu vodstvu župe in naj se za« vzame za težnje m potrebe društva. Frav posebno pa je starosta pozdravil občin« skega svetovalca Likozarja kot zastopnika občine, ki naj bi ga nastop prepričal, da je društvu vredno največje podpore mestne občine, polkovniku Kilarju se je pa kot za« ©topniku vojaške uprave zahvalil za celo vrsto dobrot, skrbi in uslug, ki jih uživa Sokol PV. od vojske, ter ga naprosil, naj sporoči pozdrave iz Ljubljane odsotnemu polkovniku Cvejicu, ki deluje za društvo kot najvzornejši član uprave. Ko je po* ■zdravil še zastopnike vseh društev, se je starosta spomnil tudi Nj. Vel.- kralja in staroste SK.T prestolonaslednika Petra, množica pa se je pridružila njegovemu tri« krstnemu vekBku »Zdravo« z največjim navdušenjem in godba je zaigrala narodno himno, ki so jo vsi udeleženci poslušali stoje. Ko je odkorakale burno pozdravljena četa gojencev vojne akademije s tdova* dišča, so se vsi navzoči zopet Čudili krasno izvajanim prostim vajam članov, ki je bil z njimi končan lepi program. Po telovadbi se je ob sviranju dveh godb razvil na dveh plesiščih najživahnejši ples, drugi gostje 6o pa oblegali paviljone in zapeljevali lepo Gorenjko Fanci, ki je prodala poln jerbas sladkih srčkov. Ko je zvečer na bajno razsvetljenem telovadi* šeu naznanil občinstvu starosta Zebal uspeh brata Štukija v Parizu, se je polastilo množice nepopisno navdušenje. Zabava je bila tako prijetna in vesela, da je potegnila za seboj še celo Boltarjevo gospo, ki je že pred letom slavila svojo zlato poroko, da se ni mogla zdržati in se je večkrat zavrtila, poskočno kakor najmlajša sokolska sestra. Vesela nas, da je dosegel Sokol IV. ra* z en res velikega moralnega uspeha tudi prav zadovoljiv gmoten uspeh, saj rabi pri svojem velikem razmahu vedno več rred* stev. Iz policijske kronike Ljubljana, 13. julija. V soboto in včeraj ponoči so imeli po* licijski organi izjemoma sila veliko posla z raznimi razgrajači in pretepači. Pijanci in slične nerode so se nastavljale in izzi* vale na raznih krajih. V Tivoliju in dru» god v predmestjih pa tudi na ulicah sredi mesta. V več primerih na* zadostoval en stražnik, marveč so mu morah prihiteti na pomoč tovariši, da so tako z združenimi močmi vlačili izzivače v zapore, kjer ie nastala kar naenkrat gneča. Pijanci so v temi prisluškovali drug drugemu, potem so pa začeli kar v zboru tuliti, tako da so imeli na policijski upravi dve izredno ne* mirni noči. Na Kodeljevem so pijanci celo stretljali, v par družbah se je zabliskal nož in je tekla kri, a o teh dogodkih poročamo na drugem mestu. V trnovskem predmestju se je zbrala pozno ponoči druržfbica veseljakov pred ne* ko gostilno. Gostilničar jim ni hotel odpre« ti, zaradi česar so se maščevali na ta način, da so znosili na novi most Malega grabna več mrz in se tam zabavali nalik duhovom. Prizor, ki ga je opazoval jČni čuvaj regulacijskih del pri Malem grabnu, je bil moten samo s tuljenjem, ki je prihajal • grl teh strahov. Ponočnjaki so na» posle d vprizonl še velezabavno vožnjo s samokolnicami po Opekarski cesti, čemer je napravil konec stražnik. Sledilo je se* veda jecljavo opravičevanje in pa primerne globe, ki menda še največ zaležejo. Na hišo posestnika Alojzija Gorjanca v Einspielerjevi ulici 21, so se ponočič 'sto* tako spravili ponočnjaki, ki so se zabavali s tem, da so mu jeK s kamenjem pobijat* šipe na oknih, Ogražena je bila tudi oseb« na varnost, kajti kamenje je padalo v so* bo, kjer sta spali 2 dekleti, ki se bosta mladim ponočnjakom pač lepo zahrvaKlj za to kavalirstvo. Varnostni organi zasledujejo mladega navihanca, ki je na prav preveian način prišel do denarja. Fant je delal nekaj dni na vrtu soproge ravnatelja ge. Ivane Vajrecove pod Rožnikom- Gospa mu je predvčerajšnjim izročila dva umivalnika, ki naj bi ju odnesel v popravilo. Z njim je šla tudi služkinja Marija Petkovškova, a jo je fant pregovoril na Bleiweisovi cesti, naj se sama odpelje v Vodmat, kjer naj ga počaka, da potem skupno stopita k mojstru. Petkovškova mu je zaupala in odŠTa naprej, neznanec je pa zavil naravnost na starino in umivalnika prodal za 150 Din. Petkovškova je pozneje umivalnika sa na izsledila, dočim je navihanec neznano kam izginil in jo najbrž popihal iz Ljubljane. V soboto smo poročali o tatvini kož v hiši inž. Frana Tavčarja na Dolenjski cesti. Kože in sicer tri lisičje ter eno divjega mačka so našli v trgovini g. Franca Zdravica v Florjanski ulici, Tat jih je skušal prodati pa ron jih je g. Zdravič, ki se je prodajalec vedel sumljivo, zaplenil. Tat .se jeZdravičevega nastopa seveda ustrašil zato je hitro smuknil iz trgovine, se zavihtel na kolo in se odpeljal. V podstrešje Delavske zbornice sta sinoči vlomila dva neznanca in odnesla okrog 200 Din vreden kovčeg. Na mestu oa sta pozabila skoraj nov smoking, ki ga je naredil krojač Lombar iz Šiške. Izobražena žena. — Ti konzerve ne morem pa ne morem odpreti, ženica. — Križ božji, pa še praviš, da si konservatorist. Dan nesreč in fantovskih pretepov Naval na vlake — Nesreča v planinah — Več prometnih nesreč Ljubljana, 13. julija Včerajšnja nedelja je bila žal tudi dan avtomobilskih, turističnih in drugih nesreč ter fantovskih pretepov. Potniški promet je bil včeraj na vseh progah izredno živahen, osobito na Gorenjsko. Izletniški vlak je zjutraj vozil nad 1000 izletnikov, tudi jutranji potniški vlak je zasedlo okrog 960 potnikov, opoldanski gorenje pa je vozil 800 ljudi, ki so se večinoma peljali v Medno, Medvode, predvsem pa v Reteče, da so se hladili v Sori. Kopalni vlak ob 1.25 je potegnil v Reteče' nad 1000 kopalcev. Večerni vlaki z Gorenjskega so bili natrpani turistov in izletnikov. Zadnji nočni izletniški vlak je pripeljal v Ljubljano 1300 turistov, med njimi tudi mnogo Zagrebčanov in izletnikov iz ostalih krajev Hrvatske. Tudi kamničan je vlekel iz Ljubljane nenavadno dolgo garnituro, polno izletnikov. Veliko Ljubljančanov je šlo k otvoritvi kamniškega kopališča. Popoldanski kamničan je dosegel rekord, 625 potnikov, kajti redki so dnevi, da bi kamniški sopi-har vozil toliko ljudi. Kljub neznosni vročini so imeli turisti izredno lep dan za visoke ture. Z vseh vrhov se jim je nudil krasen razgled proti severu in jugu. zal, da nedelja ni minila brez nesreč. Nesreča na Mojstrovki Skupina 7 hrvatskih turistov iz Karlovca je v soboto prišla na Gorenjsko in napravila več tur, tako na Vršič in Mojstrovko. Popoldne so se Karlovčani vračali proti Erjavčevi koči. Kakih 100 m nad njimi je korakala skupina 4 hrvatskih skavtov. Okoli 13.30 je bilo, ko je spodnja skupina začula ostre žvižge, ki so opozarjali, da jim preti nevarnost. Ozrli so se navzgor in presenečeni opazili, da se je začelo nizdol valiti kamenje. Debel kamen je priletel naravnost v glavo mlademu turistu Ev-genu Herrensteinu, sinu industrijalca iz Karlovca Ko se je ozrl kvišku in se hotel izogniti valečemu se kamnu, mu je priletel naravnost v čelo. Herrenstein je padel in zdrčal po kakih 15 m dolgem snežišču nizdol. Bila je velika nevarnost, da bo zdr-vel v nižje ležeči prepad, kjer bi gotovo obležal mrtev. V zadnjem trenutku se je še ujel In obtičal na melišču. Poleg hude poškodbe na čelu je g. Herrenstein dobil težjo poškodbo tudi na levi podlahti. Imel pa je še toliko moči, da je sam vstal in v spremstvu tovarišev šel do Erjavčeve koče. Tu ga je vzel v svoj avto neki avto-mobilist. Z avtom se je pripeljal do Kranjske gore, kjer mu je dr. Volbank nudil prvo pomoč. Ker so bile poškodbe težje, je zdravnik odredil, da so ponesrečneca s prvim vlakom odpeljali v Ijnbljansko bolnico Na kirurgicnem oddelku je dežurni zdravnik izvršil operacijo. Ker je ta oddelek prenatrpan in ni bilo prostora niti v I. razredu, so ponesrečenega turista prenesli v Leonišče. Herrensteinovi starši so bili še ponoči obveščeni o sinovi nesreči. Avtomobilske nesreče in nezgode Včeraj so se pripetile 3 avtomobilske nesreče. 48 letni trgovec Werner Schtitt Iz Berlina je napravil s svojo soprogo Ano daljšo avtomobilsko turo po Alpah in Jugoslaviji. Včeraj dopoldne je vozil z avtom iz Ljubljane proti Bledu. Med vožnjo je vladala silna sopari ca in g. Schtttt je od Kranja nekoliko zadremal pri volanu. V bližini Nakla je avto krenil v stran in se prevrnil v jarek. Domačini so takoj prihiteli in potegnili oba izpod prevrnjenega avtomobila. Odpeljali so ju v Kranj k zdravniku dr. Bežku. S kranjskim rešilnim avtom sta bila na odredbo zdravnika prepeljana v ljubljansko bolnico. Trgovec je dobil težje poškodbe na glavi in si zlomil levo roko, dočim je njegova soproga odnesla le lažje poškodbe na levi nogi. Neznan avtomobilist je drvel včeraj po cesti proti Dolenjski. Pri vasi Spodnje Blato je povozil posestnikovega sina Franceta Tratnika s Police pri Višnji gori. Avtomobilist je zdirjal naprej, ne da bi se zmenil za ponesrečenca. Šele drugi nasproti vozeči avto St. 1319 je naložil težko poškodovanega Tratnika in ga odpeljal v ljubljansko bolnico. Tratnik je dobil težke notranje poškodbe in tudi težje poškodbe po životu in udih. Tretja avtomobilska nesreča se je pripetila na Igu. Avtobus se je prevrnil. Kako se je nesreča zgodila, žal še ni znano. V javno bolnico je bil včeraj zvečer prepeljan pri gradnji ceste čez Krim na Rakitno zaposleni tehnik Jurij Bobil, ki je povedal, da se je vozil z avtobusom in da se je ponesrečil, ker se je avtobus prevrnil. Bobil ima težke notranje poškodbe. Pri trgovcu s kurivom, Josipu Pogačniku zaposleni ruski begunec Dimitrij Kuče-rov, doma iz Novočerkaska na Donu, se je snoči peljal s kolesom. Kučerov je tako nesrečno padel s kolesa, da se je močno pobil. Kako je prišlo do nesreče, še ni dognano. Prepeljali so ga v bolnico. v stepanji vasi Prostovoljno gasilno društvo v Stepanji vasi je včeraj popoldne priredilo na vrtu gostilničarja Iv. Brdclja na PlanLr;u veselico. Davi okoli 3. je nastal na veselici krvav pretep. Mladi posestnik Anton Valen-tmcič se je spri z županovim iz Hrušlce. Bila sta sicer že delj Čaea v sovraštvu, a veselica je dala povod, da sta se spoprijela Valentlncič mu je ponujal spravo, a vmes so posegli dragi, v prvi vrsti županovi bratje, ki so začeli kričati: »Zgini, če ne bo pela« Razvil se je pretep in jo je Valentinčlč skupil s topim predmetom po čelu, toda rana ni težka. Ta napad je dal povod za še hujši pretep. Nastali ste dve stranki. Med splošnim ravsanjem je baje neki delavec s Kodeljevega potegnil revolver in ustrelil. Krogla je zadela Va-lentinčičevega hlapca, 22-Ietnega Alojzija škrabo v levi bok, baje naravnost v želodec, skraba se je zgrudil nezavesten ln vlila se mu je kri. Rešilni avto ga je prepeljal v bolnico. Fant se bori s smrtjo in je malo verjetno, da bi ostal pri življenju. Po gasilski veselici je odšel 27-letni posestnikov sin Vid Komotar vasovat k dekletu. Ko je stal pod oknom, so navalili nanj štepanjski fantje in ca začeli obdelovati s krepelci in polen:. Bili so 4 fantje, ki so jib danes dopoldne orožniki aretirali in odpeljali v zapore deželnega sodišča. Komotar je težko poškodovan po glavi in rokah. Tudi njega so prepeljali v bolnico. (Bel Koledar. Danes: Ponedeljek, 13. jmldj. katoličani: Marjeta, pravoslavni 30. junij Dragan. Današnje prireditve. Kino Matica: Markiza Pompadour. Kino Ideal: Zaiprto. Dežurne lekarne. Danes: Bahovec, Kongresni trg 12. Ustar, Sv. Petra cesta 78, Hočevar, Celovška cesta 34. Oblečemo Vas elegantno od nog do glave za tnal denar zelo ugodno. — Tudi na obroke! A. PRESKER Ljubljana, Sv. Petra c 14 Trije talismani Tudi talismani imajo svojo posebno usodo, zlasti talismani mož, o katerih govori zgodovina. Tako ima Viljem II. prstan, ki ga nosi vedno pri sebi, ker je prepričan, da mu prinaša srečo. Okrog tega prstana se plete posebna legenda. Za časa kneza Johanna Brandenburškega, enega prvih Hohen-zollernov, je vdrl vlomilec v knezovo spalnico in pusti1 v njegovi postelji kamenček brez vrednosti, potem je pa izginil v temno noč in nihče več ni slišal o njem. Kamenček so spravili in od onega dne spada med najdragocenejše zaklade hohenzollern3kega rodu. Oče Fried-richa Velikega je dal kamenček vdelati v prstan in od takrat ga vladarji iz tega rodu niso dali iz rok Viljem II. ima pa še en prstan, katerega se že stoletja drži vera, da varuje pred vsako nesrečo tistega, ki ga nosi. Ta prstan izvira iz časov križarskih vojn in bivši nemški cesar ga nosi na sredincu leve roke. Prstan je iz čistega zlata in ima vdelan štirioglat kamen. Viljem II. ima med dragulji najraje ahat, ki naj bi mu zagotovil zdravje in dolgo življenje. Bivši nemški cesar se namreč zelo boji smrti. Zanimivo zgodovino ima tudi sloviti amulet angleškega admirala lorda Kitchenerja. Amulet mu pa ni mnogo pomagal, kajti lord je med vojno pri torpediranju ladje utonil. V bojih z nubijskimi plemeni leta 1883 je bil takrat še neznani častnik Herbert Kitche-ner težko ranjen v obraz. Krogla mu je prodrla v lično kost in zdravniki je niso mogli izrezati. Njegovo stanje je bilo zelo resno. Toda Kitchener ni obupal, temveč je prosil, naj ga prepeljejo v Kairo, kjer bi ga lečili boljši zdravniki. Med vožnjo se je njegovo stanje izboljšalo in zdravniki so menili, da je krogla sama padla iz kosti, čeprav ranjenec tega ni opazil. Pozneje je prišel tudi Kitchener do tega prepričanja, ker je kmalu okreval. Nekega dne je pa med obedom naenkrat začutil, da je ugriznil nekaj trdega, segel je v usta in vzel iz njih kroglo. In to kroglo je nosil vse življenje kot amulet. Mnogo se je govorilo svoj Čas tudi o Rooseveltovem amuletu, ki je bil središče tatinske afere. Rooseveitov talisman je bil košček v platino vdelanega lesa. Rooseveitov ded ga je dobil baje na potovanju po orijentu od fakirja, ki je zatrjeval, da je odrezal košček skorje s svetega drevesa Buddhe v gozdu Uruvela. Roosevelt je pripisoval svoje uspehe sreči, ki mu jo je prinašal ta amulet. Tem večja je biia njegova nesreča, ko je talisman nekega dne brez sledu izginil. Z mnogimi drugimi dragocenostmi je bila namreč ukradena Rooseveltu tudi ura z amuletom. Pozneje so zasačili tatu v osebi Rooseveltovega sluge. Del ukradenih dragocenosti so sicer našli, ura z amuletom je bila pa brez sledu izginila. Ne more čakati. — Svetloba zvezde, ki vam jo zdaj pokažem, potrebuje pet let, da pride k nam. — To je zelo z an kravo, toda tako dolgo ne morem čakati. SfcOT Dnevne vesti — Napredovanje v nafti vojski in mor* narici. Napredovali so: v čin kapetana I. klase kapetani II. klase pohotni Josip Sloga r, Rudolf Zaje in Ivo šnur, zrakoplovni Hioko Hauer, sanitetni dr. Ljudovit Deže ter orožniskd Vladislav Nedved in Anton Drobec; v Čin poročnika bojnega broda I. klase poročnik bojnega broda II. klase Oskar Jeglič, v čin poročnika podporočnika pehotni Pavel Potokar, Fran Toš, Milan Bradač, Stanko Cvirn, Ivan Srakar, Boži« dar Taboršak, Ivan Bizjak, Josip Kava-lec, Stanislav Pislar, Peter Balog, Branko Šorak, Milko Vagner, Ivo Bumber in Mirko Sušmelj, artiljerijski Franko Stipancič, Branimir Frankič, Slavko Andre, Branko Pečar, Jožef Goleč, Frančišek Zidar, Ru* dolf Weis, Frančišek Pavlovčič in Zoran Pag on, korKjeniškd Josip Klobučar, Boris Piarvsak, Franjo BarČanc in Stanislav Sko* berne, inženjerski Ante Skok. Rudolf Tre* ven, Janez Zadnik, Branko Poljanec, Alojz Božič, Milan Delač, in Avgust Krapež. V zrakoplovni Božidar Rovšek, France Jereb, Ivan Stanič, Albin Vesel in Boris Kel, geo* detski Kazimir Beltram, strokovni Roman Baok in strojni Vinko Peterlič; v čin pod* poročnika narednika Janko Dobnikar in A loja Kal«šek. — Dr. Ivo Koprivnik hospitant pragke klinike, šef kirurgičnega oddelka naše mor* nariške bolnice v Boki Kotorski MU Dr. Koprivnik je prispel v Prago, kjer se bo nekaj mesecev specijaliziral na kirurgični kliniki prof. dr. Jiraska. Dr. Koprivnik je star in zaslužen prijatelj češkoslovaškega naroda in mnogim Čehom, posebno t opni-carjem, ki so bili na orožnih vojah v Er* cegnovem, kjer je imela češka vojna avijacija manevre, je storil mnogo uslug. Zato ga je češkoslovaška javnost prisrčno po« zdravila. — Iz državne službe. Premeščena sta starešina glavnega oddelka finančne kontrole v Hodošu Anton Habjan za starešino cevnega oddelika finančne kontrole v Gornji Radgoni in starešina glavnega »idelka v Podgorico. — 120 rudarjev potrebujejo. Tehnična direke:;a v Tuztfi je poslala rudarskemu glavarstvu v Ljubljani tale dopis: Doznati smo, da je Trboveljska družba reducirala večje število rudarjev. Ker potrebujemo rudarje, vas prosimo, da pošljete reducira* ne delavce k nam. Mogli bi zaposliti do 120 delavcev, in sicer samce, oziroma ože* nosne brez rodbine, ker za oženjene nimamo stanovanj. Hrana je v kantini v sa* mom mdniku. Za delavce, ki bi hoteli k nam, izposhrjte potom borze dela pol o* vione vozne karte. — Razpisani t-lužbi. OUZD v Zagrebu rAzpisuje na/tečaj za izpopolnitev dveh mest ravnateljev kategorije A položaja TI. z letno sistematsko plačo Din 12.000, z let; no položajno plačo Din 36.000 Din in z ostalimi pripadajočimi dokjadami. Prošnje je treba vložiti do 27 t. m. — Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 22. do 30. joinija je bilo v dravski banovini 19 primerov tifuznih bolezni, 64 š-krlatinke, 100 ošpic, 64 device, 18 šena, 10 dušljivega kašlja, 5 krčevite odrevenelost:, 4 nalezljiva vnetja možganov. 1 griže in 1 otročniške vročice. — Razid društev. »Društvo prometnm poštnih uradnikov v Ljubljani« se je po sklepu občnega zbora firzijoniralo z oblast* no poštno organizacijo v Ljubljani, Društvo nastavnikov državnih trgovskih Sol v ljubljanski in mariborski oblasti« se pa prostovoljno raziđe, ker nima članov in ker že več let ne deluje. — Izvoz sladkovodnih rakov. Poljedel* sko ministrstvo je v sporazumu z ministr* skim predsednikom dovolilo izvoz sladko« vodnih rakov iz naše države. Izvoz bodo dovoljevale banske uprave, ki ga bodo naj* strožje nadzirale. — Prijave konj za dirko, k: se bo vr-š:la na Krškem polju. 15. avgusta sprejema jr. Anton Glina, posestn. in trg. v Krškem. Čas za prijave je do 13. avgusta. Po rem roku prispele prijave ne veljajo. Prijavni-na za vsakega konja znaša 20 Din. Prijave naj vsebujejo: a) Tine in bivališče gosi>o-darja konja, b) nopis konja, ime. starost, snol. barva. Za konje, ki so že dirkali naj se navede kje in kake uspehe so dosegn- — Danci v Jugoslaviji. Odlično kulturno društvo »ioreringen af 1860« v Kope-n-hagnu je organiziralo iz.let v Jugos4avijo, ki se ga je udeležilo 20 danskih prijateljev naš- države. Izletniki so prispela v petek v Split, od koder so se odpeljan" v Dubrov* nik, Kotor in Cetinje. Pozneje posetijo rudi Sarajevo. Jajce, Banjaluko in Ljub* ljano. — Prepovedani knjigi. Notranje mini* strstvo je prepovedalo uvažati in širiti v naši državi knjigo »Di^ Anderen«, ki je izšla v Amalthea VerLag. Ziirioh, Leipzig, VVien in ki jo je spisal Tomislav Vitezo* vnč, ter knjigo »Koeczoru«, ki je izšla v madžarskem jeziku v Budimpešti. — 141.806 žensk je preveč. Na 1000 m o* fkih pride v naši državi 1121 žensk. Mo* ških je v naši državi 6,894.091, žensk pa 7,035.897: žensk je torej 141.806 več, kakor moških. Zadostovalo bi jih za celo, dokaj veliko mesto. Važno je vprašanje, kam z njimi. Treba je pač poskrbeti, da pridejo do zaslužka in kruha. Vprašanje je samo, kako. — Angleške križarke v Splitu. Iz Splita je odplula v četrtek angleška križarka »Shopschire«, ki je bila več dni vkrcana pred mestom. 12. t. m. pa priplujejo v Split tri angleške križarke s komandantom angleške sredozemske flote. — Potovalna kmetijska razstava. V Beogradu pripravljajo kmetijsko razstavo, ki jo bodo prevažali iz kraija v kraj. Zavze* mala bo 18 vagonov. Vagoni bodo pri* pravljeni čez mesec dni. V novembru kre* ne razstava iz Beograda. Poljedelsko mini*' strstvo je dalo za organizacijo razstave 100.000 Din — Slabi uspehi na beograjskih srednjih šolah. V Beogradu imajo 9 srednjih šol in od 6103 dijakov jih preide v višje razrede samo 3492, ponavljalne izpite jih ima 705, odličtnjakov je bilo pa 506. Zanimivo je, da se je vršil pouk v Šolskem letu samo 184 dni. Točno pol koledarskega leta je torej pouk v beograjskih srednjih šolah počrval. Zato ni čuda, da so uspehi tako slabi. — Novi Gradbeni zakon je izdala v slo* venskem jeziku knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani. Cena broš. knjigi Din 25.—, voz. Din 37.—. — S Kotora na Cetinje za 20 Din. Pa-robrodna družba »Boka« v Kotoru je uved* la za tujski peomet važno zvezo s Četi* njem. Njeni odkriti avtobusi vozijo štiri* krat v tednu iz Kotora na Cetinje po zna* na cesti, ki se vije v prekrasnih serpentinah. Vožnja stane samo 20 Din, tja in na* zaj v Dubrovnik samo 160 Din. Tako se pelje s parnikom »Boka« iz Dubrovnika, plača za vožnjo s parnikom Dubrovnik— Kotor, za vožnjo z avtobusom Kotor—Cetinje, za obed na Cetinou in za vožnjo nazaj v Dubrovnik smao 160 Din. Tako se praktično pospešuje tujski promet, ne pa z navijanjem cen. — Za zimsko sezono na našem Jadrana. V petek in v soboto se je vršila v Korčuli konferenca za propagiranje zimske sezone na našem Jadranu, razpravljalo se je pa tudi o večjem popustu na železnicah in praznikih za letoviščarje. Konferenca je ugotovila, da je naše hotelirstvo v hudi krizi, ker so hoteli preobremenjeni z davki in drugimi dajatvami. Nazadnje zlasti poset letoviščarjev fz Nemčije in Češkoslovaške. — Smrtna kosa. Danes je umrl v Ljubljani g. Julij P a v 1 o č i č. Pogreb bo jutri ob 17 iz splošne bolnice. Blag mu spomin! Težko prizadetim rodbinam iskreno sc- žalje! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da ostane vreme nelzpremenjeno. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države lepo. Vročina je po kratkem presdedku zopet pritisnila. Najvišja temperatura je znašala v Skopi ju 35.3, v Beogradu 34.7, v Sara* jevu 34.5, v Splitu 34.3, v Zagrebu 32.8, v Ljubljani 31.6, v Mariboru 26.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.8 mm, temperatura je znašala 19.8. — Zaradi 400 Din se je ubil. V vasi Le-žimir v Sremu si je končal življenje 17 let ni občinski pisar Branko Avramovič. ker mu je mlnjkalo v blagajni 400 Din. Fant ie slišal, da pride inspektor pregledat blagajno. Vzel je lovsko puško in se ustrelil v prsa. — Gimnazijec utonit V Bostonu je ut>-nil 13 letni gimnazijec Wilko Hercog. ki se je šel kopat s tovariši, čeprav so mu starši prepovedali. Tovariši so ga sicer potegnili na suho, pa je bilo že prepozno. — S pestjo ubil lastnega otroka. Iz Kostajnice poročajo, da je vozil kmet Dragan Stojić iz vasi Volinje nekega dne žito s polja, pa se mu je blizu vasi voz prevrnil. Njegov sinček je tekel pred vozom in očeta je tako razkačilo, da se je voz prevrnil, da je udaril sinčka s pestjo po čelu. Nesrečni deček je zakričal: »Papa, ubil si me!« Razjarjeni oče ga je pa udaril še enkrat tako močno, da je obležal mrtev. V vasi se je pa zlagal, da je padel sinček pod voz. Orožniki so brezsrčnega očeta aretirali. — Obleke in klobuke kemično čisti, barva, pHsira In lika tovarna Jot. REICfl. Iz Ljubljane —D Francoski narodni praznik. Jutri ob 10.30 položi francoski konzul venec pred spomenik Ilirije, kot je to storil lani. Tudi šef avtokaravane CITROEN pokloni tamkaj šopek cvetja. Nato bo g. konzul položil cvetje na vznožje spomenika pesnika VaL Vodnika. Od 11. do 12. ure: Recepcije na konzulatu. Izročitev kolajne francoskih ^gnjegascev odličnim, v Sloveniji bivajo-čim predstavnikom jugoslovanske gasilske zveze. Od 12. do 15: razstava vozil avtokaravane CITROEN pred »Zvezdo«. —tj Nova remiza v Zgornje Šiški do danes pod streho. Streho, železobetonoka oboka, so pričel; betonirati 19. junija, delali so tudi ob nedeljah, razen Vedovega dne, in 10 noči. Najprej so zbetonirali strehe, nakar so pričeli prestavljati opaž za drugo polovico. Ako bi namreč hoteli postaviti opaž za vso streho naenkrat, bi potrebovali ogromne količine lesa. morali bi pa tudi narediti dvakrat več oblikovnikov, po katerih je položen opaž v loku, kar bi bj delo tudi precej zavleklo. Tudi upravr.o poslopje cestne železnice pred remizo «jb cesti je pokrito ter zdaj opravljajo v njen notranja stavbna dela. —lj Z naših cest in hodnikov. V Slomškovi ulic je napravljen nov asfaltni hod« nik od mestne elektrarne do Resljeve ce* ste. V tej ulici je že nekaj časa som v po* pravilu tudi bazaltoidno cestišče med Res* ljevo cesto ki Kok^vorsiko ulico. Te dni delajo nov prehod iz granitnih kock z Rim* ske ceste na Tržaško oziroma Bleivveisovo cesto. Kadar 90 bile blatne ceste, je občinstvo zelo pogrešalo kamenit prehod s ceste na cesto, zato bo z novim prehodom lju* dem zelo ustreženo. Pri zaprtosti in hemeroidih, motnjah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu, je naravna »Franz Josefova« grenele«, večkrat na dan použita, krasen pripomoček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri trebušnih obolenjih, da deluje »Franz Josefova« voda sigurno razkrajajoče in vselej mik) odvajajoče. »Fran* Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Vroča in žaltava je bila Zda] Je aktualno samo kopanje in solnčeuje — Včeraj je bilo mesto pusto in prazno LJubljana, 13. julija. Dočakali smo prav lepe, naravnost žal-tave dni. Niti solnca ne stradamo, poleg tega Je pa zdaj sezona počitnic in sploh je zemlja postala kar naenkrat raj ter so celo krize na počitnicah. Zdaj so sploh aktualna samo kopališča in rivijere, skratka, počitnice s samim rajanjem, praznovanjem in veseljem. Zdaj lahko počivajo tudi vsi problemi, vse se mora prav za prav ustaviti, zavladat: mora splošen mir, da ubogo človeštvo lahko zaspi, da ljudje ležejo brez sleherne brige na trebuhe ali narobe. In to vse zaradi tega, ker sije solnce. L j ud. je so postali krarkomalo vrtoglavi, glave so jim postale težke kot ostalo telo. pa >o jih »višje sile« položile na tla, začeli so se cvreti in tajati, pri tem so pa pozabili na vse drugo, razen na blagor svojih kož in »globlje« notranjosti. Vse je postalo žalta-vo, skisalo se je kot kumarice in naša preljuba Ljubljanica. Ljudje so zdajci začutili neizogibno potrebo, da se okopljejo in to je menda edino v resnici dobro za nje, kar nam je prinesla vročina. Da, ljudje so pričeli ceniti snago ter spoštovati vodo, zato je tttfli upati, da se ne bodo povsem skisali in da bo tudi možgani prestali najhujše, ne da bi jih bilo treba vložiti v jesih. Včerajšnjo nedeljo smo tudi srečno prestali. Ljubljana si je celo lahko privoščila solnca do mire volje, saj včeraj ni niti deževalo, da o toči in podobnih katastrofah sploh ne govorimo. Življenje nam teče te žal ta ve drii povsem mirno in gladko, nič nas ne vznemirja; v Ljubljani se ne moremo niti več pritoževati nad lužami, kvečjemu, da nam prah vzbuja tu in tam gorečo željo po kihanju. In kar se Ljubljane tiče, je treba tudi tokrat naglasiti, da že od zadnjega ljudskega štetja ni bila tako redko obljudena kot je te dni. Nati letoviščarski sloves ji ne pomaga, celo najnovejše, najmodernejše pridobitve je ne morejo oživeti, potuhnila se je in nič je več ne more vzdra miti. Prav tako je bilo tudi včeraj, vse je bilo zaspano kot stari tramvaj, s katerim se te dni prevažajo samo revmatiki, ker jim baje parne kopeli v njem izborno pomagajo. Niti o promenadi se ne more več govoriti, v Šelenburgovi ulici je sicer izredano zdravilen, s smolo nasičen zrak, vendar je tod promenadi za vedno odklenkal tramvaj. Ne pomaga bife, ne vleče niti skrinjica za zračno pošto. Prve dni je bila baje vedno tako polna, da mnogi niso mogli zbasati v njo ničesar več. Brihtnim dekletom se je namreč neznansko mudilo s srčnimi izlivi ter so odpošiljale pisemčke iz Šiške v Ljubljano kar z zračno pošto. Zapuščena je bila tudi Aleksandrova cesta. Se fotografa ni bik), ki je bil zadnje čase edina promenadna privlačna točka, zaradi katerega so brusile pete po Aleksandrovi cesti ob nedeljah od Jutra do noči — same najlepše zastopnice nežnega spola, ki so želele biti filmane. Nepriznane dive so pač tudi v Ljub:j&m prav tako nesrečne kot npr. nepriznani umetniki. Kot rečen včeraj ni bilo fotografa na promenadi, saj bi tudi ne mogel drugsg.i fotografirati kot kandelabre, zlasti v novo reguliranem drevoredu. O tem drevoredu Je treba reči v dobro našega napredka, da Je zdaj menda definitivno otvorjen. Na kandelabrih so zrastle tudi že hruške, steklene namreč, ter Je ob večerih drevored naravnost bajno razsvetljen in razsvetljave ne kazi niti najmanjša senca. Lepota je nepopisna in ljudje jo uživajo od daleč, od Slona, ko sd privezuje dnše ob vozičkih s hrenovkami. Baje si nihče ne upa več ponoči v Tivoli, ker odslej mora imeti s seboj legitimicajo in sploh je premočna svetloba škodljiva očem. Zvezda je letos tudi nenavadno samotna. Kavarniški koncerti sicer privabljajo hvaležno poslušalstvo v senco okoli vm, vendar pa ni pravega življenja kot je bilo prejšnja leta. Mladina je izgubila svojo znamenito ograjo ob cesti, na kateri se je tako imenitno slonelo in niti čuvaj ni nikogar podil z nje, čeprav so študentje sloneli na nji po cele dneve in najraje tndi med šolskimi urami. Namesto stare ograje so »nasadili« okrogle stebre, kakršni zdaj bujno »uspevajo« v mesto na vseh koncih in krajih. Ti stebri namreč ne potrebujejo nobene nege, ni jih treba obvezovati, ne zalivati. Če se slučajno kdo zaleti v takšen steber, ni nobene nesreče, ker steber ni tako trmoglav, da bi ne hotel pasti. No, včeraj se ni nihče zaletaval ne v kandelabre, ne v stebre; uživamo splošen božanski mir. Meščani, kalikor jih je pač še med živimi, tiče na domačih rivijerah, Včeraj jih je bilo precej celo na Savi, četudi se ljudje zdaj ne vnema jo za »dolge« izlete in v avtobusih je neznosna vročila, kot pravijo. »Izletniki« navadno kaj kmalu obnemorejo ter raje uživajo krasoto narave na vrtu prve okoliške gostoljubne hiše, kot da bi se borili skozi neznosno vročino do Save. Toda včeraj so bila vsa naša kopališča polna. Nekdo je zlobno dejal, da bo danes v Ljubljani zrak neprimerno čistejši, kot je bil prejšnji dni, ker so se Ljubljančani tako temeljito očedili. Tudi v Ljubljanici je kar mrgolelo kopalcev, to pa baje predvsem zaradi tega, ker je pričela usihati tudi onstran zatvornice ter je tudi tod tako gosta in topla kot Rdeče morje in drži vsakogar nad vodo, ne da bi mu bilo treba plavati. Trava na obeh nabrežjih pa je prav tako rjava kot kopalci, kolikor Je Je pač še odstalo, kar ni čuda, naj pride skoraj na vsako bilko po en kopalec. Tudi v ostalih »mondenih« kopališčih je bilo toliko ljudi, da se niti obračati niso mogli na solnčiščih. v bazenih so pa kar nosili drug drugega. Zato tudi ni mogel nihče utoniti. Zdaj je tudi sezona veselic. Vsako nedeljo jih je v Ljubljani zadnje Čase toliko, da se trese nekaj časa vse mesto od vsemogočih godb, pozneje, ponoči pa zaradi aufbiksanja Z drugimi besedami se to pravi, da je kljub vsemu moralni in materijalni uspeh popoln. Tako je bilo tudi včeraj, ljudje so takorekoč še razne krize — zapili. Znajo si namreč pomagati brez glav, ko si ne morejo več z njimi. Sladke beneške noči v Tivoliju Marsikoga so prepričale, da Ima LJubljana v tivolskem parku prav! zaklad Ljubljana, 13. junija. Navzlic nogometu in materijalizmu amo vendar še prav zelo dovzetni za romantiko in znamo biti celo sentimentalni, posebno kadar nas prevzame opojna moč poletne noči. Tako bajno noč sta nam pričarala mladi podjetni g. Dolničar in njegova ga. sestra Zora v soboto zvečer v hotelu Ti* voli in sta nam jo sinoči znala ponoviti v še popolnejšem sijaju. Da pa tudi Ljub« ijančani cenijo podjetnost mladega hotelir« ja, ki mu je uspelo »bogateti Ljubljano za atrakcijo, ki bo s svojo pravljično lepoto očarala tudi tujca in tako pomagala dvig« niti tujski promet, so dokazovale oba ve« cera popolnoma zasedene mize. Razen pc* stre množice elegantnih lepotic in najve-9elejših kavalirjev so se radovali izpopol* nitve Ljubljane tudd resni gospodje občin* ski svetovalci dr. Fettich, Likozar, Rebek m Urbas z mestnim fizikom dr. Rusom, načelnikom Zvez trg. gremijev J. Kavčičem, podpredsednikom odvetniške zbornice dr. Zirovnikom, zelo mnogo oficirjev in družin iz vseh slojev meščanstva. Med mj-bolj zadovoljnimi so bili seveda občinski svetovalci kot lastniki hotela Tivoli. V hotelu Tivoli nam je g. Domača r pripravil res pravo pisano beneško noč. Nešteto lampijončlcov v vseh barvah razsvetljuje smaragdne krone dreves, vecbar« vne oblodnice efektno poudarjajo pročelje prijaznega poslopja, ki ga krasi ljubljanski grb v zeleni luči in ovijajo dolge girlande najlepših pelagonij v tako bujnem vencu, da tako lepih pelargooij sedaj ni nikjer v Ljub* ljani. Uprav gledališko efektno je pa ure« jen oder za ples, ki se ves Čas izpreminja v najrazličnejših barvah in se na lahni draperiji ozadja krasno odražajo vitke fi* gure plesalcev, plavajoče v najplemenrtejšth linijah. To čudovito »Hko prelivajočega *e ritma pa še poživlja okvir odra iz drobnih žarnic, ki se izpreminja jo v vseh barvah. Tudi sovražnik plesa se bo pri tej sliki pre* pričal, da je lep moderen ples prav visok estetičen užitek. Na odra je tudi radijski gramofon, ki so ga tudi voi pohvaliH, ker je izvajal samo slovenske točke, plesali so pa po zvokih živahnega Nagodetovegc jaz-za^ ki je privabfl toliko temperamentnih parov na plesišče, da so morali odgrniti ozadje odra in so se pari vrteli tudi v ve« liki dvorani. Orna noi* ovija prelepo sliko kakor mehak žamet, vanj pa vezejo dvigajo« če rakte najpitoresknejše vezenine iz zlata in dragih kamnov. Pokanje raket in krotkih bomb se zliva z godbo in vriskanjem množice v bajnolepo razpoloženje poletne noči. Zabavo, ki je bila nad vse animirana pa vendar dostojna, je seveda podprl hotelir z izvrstnimi produkti odlične kuhinje ter s prav dobro pijačo za najraznovrstnej* še okuse. Prostoren vrt je bil zaseden do dveh ponoči in kakor v Benetkah gondole po tihih kanalih so počasi hiteli po temnih drevoredih sentimentalni parčki proti domu, ne da bi jih morda ovirala kaka težka bojevita barka. Beneške noči v Tivoliju so marsikoga prepričale, kak zaklad ima Ljubljana v ti* vofekem parku, končno bo pa vsa Ljub; ljama zahtevala, da je treba restavracijo prenesti v podturendki grad na koncu preurejenega glavnega drevoreda. Že vidi« mo, kako mehek gori v vseh barvah ilu* miniran vodomet pod gradom .., Francetu ne zadostuje ena žena Duga resa, 12. julija. Tu se je pripetil včeraj zanimiv dogodek, ki je vzbudil zanimanje vseh meščanov. Ore za mladeniča, ki se je vedno mudil v družbi mladih deklic in se v kratkem času v Dugi resi dvakrat zaročil in enkrat cek> oženil, čeprav je že sedem let poročen. Je to neki France z Gorenjskega, star 27 let, nameščen kot električar v tukajšnji predilnici. France je živel prav lahkomiselno m lezel v dolgove pri tukajšnjih obrtnikih in gostilničar jih. Nedavno se je zaročil z mladenko, ki pa je odstopila od poroke, čim je zvedela, da je France oženjen. Cez nekaj Časa se je podjetni France ponovno zaročil in tudi poročil s 16-letno deklico. Predložil je župniku v reda vse potrebne listine. Pa tudi ni imel sreče. Neprestano se je govorilo, da Je že oženjen. Končno so se začeli zanimati za Franceta tudi orožniki. Dognali so, da je res že sedem let oženjen in da ima petletnega sina. Zato so Franceta aretiran*. Pri vseh prvih zaslišanjih je aretiranec zanikal očitke ali pa ni odgovarjal na vpra- šanja. Poizvedbe v župnijskem tiradu pa so dognale, da je ponudil France v Dugi resi župniku pravilne asane, iz česar je sklepati da jm je ali ponaredil aH pa dobil ponarejene od koga. Franceta so odvedli na okrajno sodišče v Karlovac, Zmagoslavje dela v Kamniku Naval občinstva na Kamnik je včeraj dokazal, da sna tudi široka javnost ceniti delo KamnlcanoT, ki so pod vodstvom svojega župana Kratnarja in s podporo »reškega načelnika dr. Ogrina ob sodelovanju Meščansko korporacije ln vsega meščanstva zgradili največje in tudi najmodernejše kopališče, ki gotovo postane temelj velikega razvoja tujskega prometa v tem biseru Slovenije. Kako mnogo smisla Imajo Kamnlčani za zahteve sedanje dobe in za pomen telesne kulture, so dokazali z vsemi prtredl tvarni sobotnega večera in nedelje, ki so &e pričel s sijajno uspelo športno akademijo in nadaljevale z raznimi drugimi športnimi prireditvami, kakor stafetnim tekmovanjem, kjer sta naBt opi H iz Ljubljane dve štafeti SK Ilirije, štafeta AJ3K Primorja in po dve štafeti iz Kamnika ter Duplice ter ena Iz Domžal. Zmagala je štafeta Primorja, drugo mesto je pa zasedla kamniška štafeta ln Šele na tretjem mestu Je dospela na cilj IMrija. Ob 11. je Mla slavnostna otvoritev novega kopališča, kjer je župan Kratnar pozdravil odlične goste ln se zahvalil veleposestniku Prašnikerju za parcelo, ki jo je odstopil za kopališče, nadalje direktorju Higijenskoga zavoda dr. Pircu, ki je dal brezplačno napraviti načrte za kopališče, banski upravi za podporo ln pa domači Meščanski korporaciji za brezplačno dobavo lesa. K pomembnemu napredku Kamnika so čestitali tudi častni meščan general Maister, ljubljanski župan dr. Puc, direktor velesejma dr. Dular, Kranjska gora in mnogo drugih. Razen župana Kratnarja so pri otvoritvi povdarjali velik napredek Kamnika tudi podban dr. P!rkmayer in Kamniku Čestitali sreski načelnik dr. Ogrtai kot predsednik tujsko-prometnega društva, dr. Lapajne kot predsednik plavalnega saveza hi v Imenu SK Ilirije, dr. Zvokelj za kamniške športnike, notar dr. Pehanl se Je pa v imenu občinstva zahvalil za kopališč«. Otvoritvi so sledile plavalne produkcije SK Ilirije ln pa banket v Čitalnici, ki sta ga priredila mestna občina In tujsko-pro-metno društvo. Zaključila je pa slavnost živahna ljudeka veeeHca ln nogometna tekma na kopaliSkem prostoru. K amnica.nom k velikemu uspehu iskreno čestitamo. Tekma med osebnim in ekspresnim vlakom V osebnem viaku, ki odhaja ob 2320 z Budimpešte v Segedm, je sprevodnik v petek ugotovil, da trije potarki nimajo v redu voznih Kstkov. Med sprevodnikom ki potnik je nastal bud spor m en potnik je kočno skočil med dva vagona m odvil v a kum zavoro tako, da je vlak sredi proge obstal. V istem ku-pejn so se peljali vojaki, ki so bojevitega potnika držaM. Od vseh strani so se pbraH potniki in obkoKK moža, ki so ga držari vojaki in železničarji. Ta čas je pa prihrtel vas razbunjen sprevodnik vlaka in zakričal, naj potniki takoj vstopijo v vlak, kajti v naslednjem hipu pridrvi orierrtexpres, ki odhaja kmalu za osebnim vlakom iz Budrrnipešte. In res so se že videle v daldavi hifii ax5>resnega vlaka. Potniki so poskaka-H v viak in nastala je borba na življenje in smrt med osebnim in expresnim vlakom. Z rrraogo večjo brzino, kakor brzovlak, je pridrvel osebni viak na bližnjo postajo Monor. Kretničar, ki je slutil, da ima osebni vlak zamudo in da se je nekaj zgodilo, ga je spustil na stranski tir, kjer se je srečno ustavil. Tik za njim je pridrvel expresni vlak, obstoječ samo iz dveh vagonov, in se seveda ni ustavil. Bojeviti potnik v osebi delavca Mihaela Er6sa, ki bi bil kmalu zakrivil strašno katastrofo, je bil takoj aretiran. Orožniki so pa odšli na progo, da poiščejo še njegova tovariša. Most samomorilcev Čez globoko brezdno Arrovs Seco v Pasadeni, v tem krasnem milijonar* skem okraju Los Angelesa, vodi kra* sen most. Ta most postane zgodovin* ski, kajti nanj radi hodijo ljudje, ki si hočejo končati življenje. Samo lani je skočilo s tega mostu 32 samomorilcev. Ker je kandidatov prostovoljne smrti vedno več, hoče postaviti policija na obeh koncih mostu stražo, ki bo pa* žila na sumljive ljudi in jih odganjala od mostu. O mostu samomorilcev v Los An* gelesu govori tudi F. Hoffmann v svoji statistiki samomorov 1. 1930, ob* javljeni v glasilu newvorških zavaro* valnic »Spectator«. Hoffmann pravi, da je samomorilna epidemija za A me* riko socijalni problem prve vrste. Lani si je končalo v Ameriki življenje okrog 20.000 ljudi. Leta 1900 je od* padlo na 100.000 prebivalcev ameri* ških mest 15 samomorilcev, sedaj jih pa odpade že nad 20. Na prvem mestu je glede samomora New York. Letos bo število samomorov nedvomno še večje, ker je tudi v Ameriki gospo* darska kriza od dne do dne ob čut* nejša. Ni pomoči. — Voda za lase ti torej ni pomagala? — Prav trič, čeprav sem jo iz-pil tri steklenice. Stran 4 SLOVENSKI NAROD«, dne IS. julija 1931 Stev 15S Zase Qrey: 69 Skrivnostni jezdec Roma«. — Seveda se ga sporninjam. Toda skrbi me in morda ... — Nikar ne skrbite zamt\ Naprej! — ga je prekinil Moore. — Rad bi, da bi bili navzoči tudi vi. Lem, pojdi po fante. _Seveda, m če bo treba kriti tvoj hrbet, smo vedno pripravljeni. Ko so prispeli na planoto, je krenil Lem proti ograjam, VVade je pa stopal ob Wilsonovem konju proti farmarjevi hiši. Bellounds se je pojavil na pragu, očividno je slišal peket konjskih kopit. — Halo, Moore! Razjašite konja in stopita v hišo, — je dejal nekam osomo. _Ce je vam prav. Bellounds, bi raje opravil to na prostem. — je odgovoril čikoš hladno. Farmar ga je srepo pog'edal; možu se je že na obrazu poznalo, da je razburjen in da ga nakaj teži. — Izvolite se potruditi sem, — je zaklical skozi vrata. Glasovi, težki koraki in žvenket ostrog je naznanjal prihod treh tujcev, ki jim je sledu Jack Bei'ounds. Prvi js bil črno oblečen mož visoke postave, svetlih las, pegastega obraza, jasnih Sivih oči in visečih brk, ki niso mogle povsem zakriti strogih ustnic in oglate brade. Na telovniku je nosil srebrno zvezdo, na desni strani je imel za pasom zataknjen samokres, pod levo pazduho je pa držal paket. Wade je mislil, da je napočil trenutek, da stopi naprej. In če je pričakoval, da se bo sodnik veselil in strmel, se nikakor ni zmotil. — Ho, vrag naj me vzame! — je vzkliknil Burlev in sa nagnil naprej, da bi bolje videl starega lovca. — Dobar dan Jim, kako se vam kaj godi? — je vprašal VVade. Iztegnih je roko in smehljaj mu je zaigral na bledem obrazu, kar je bilo pri njem zelo redko. — VVade, bog mi je priča, da se ne motim! Sodnikova roka se je kar sama iztegnila in krepko stisnila lovčevo. Mišice v njegovem obrazu so zadrgMale., — Bože moj. veseli me, da vas zopet vidim, dragi VVade! Glej, glej, saj se niste nič izpremjnili... Deset let! Kako hitro čas beži! Ali ste zares vi? — Da, Jim, in izrrieno me veseli, da vas po tolikih letih zopet vidim, — je odgovoril \Vade. — Stisnite Bridgesu in Lindsayu roko. Burlev je pokazal na svoja spremljevalca. — Farmarja z Grand Lake... Saj ste me že slišala praviti o njem, prijatelja. Imam zelo tetotm vzroke spominjati se tega moža ... Kaj pa počenjate v tej luknji, VVade? — Lansko jesen sem jo primahal v ta kraje, Jim, in pomagal sem Bellound-su pobijat; divjačino. Odkar pa ne služim več pri Belloundsu. ubijam čas pri svojem mladem tovarišu VVilsonu Moo-m in se posebno zanimam za sledove goveja živine. Burley je obrnil Belloundsu in njegovemu sinu hrbet tako. da nista mogla videti, kako so se mu od radovednosti zaiskrfle oči, ko je opazoval z bistrim očesom najprej lovca, potem pa še Wil-sona. _Wils Moore. Kako s a kaj počuti? te? Prav dobro se vas še spominjam, čeprav sem zadnja leta redko prihajal v te kraje. Cikoš je zelo prijazno, toda kratko odgovoril na pozdrave. Kar se je zganil Bellounds in stopil korak naprej. 2e na zunaj se mu je poznalo, da mora Izpolniti mučno nalogo. — Moore, poslal sem po vas v resni zadevi, kar vam moram žal sporočiti. — Tu sem. Za kaj gre? — je vprašal čikoš in pogledal farmarja s svojimi plamtečimi očmi. — Kakor veste, je Jack zdaj upravitelj na White Slidesu. In on je nastopil proti vam z obdolžitvijo. — Ce je tako, naj mi pove v obraz, časa me dolži! — je vzkliknil Moore osorno. Jack Bellounds je stopil naprej, roke je držal v žepih, bil je zelo samozavesten, skoraj bahav. Iz njegovega bledega obraza in iz njegovih predrznih oči je gledala resnost položaja in zavest moči. VVade je opazoval to srečanje dveh tekmecev in sovražnikov tem pozorneje, ker se je tudi Burlev zelo zanimal za oba mladeniča. Jack ni takoj spregovoril. Nekaj časa je molče zrl VVilsonu v obraz. VVade je videl, kako se je Jack zdrznil in kako so se mu nemirno za-iskrile oči; to je bil dokaz, da ni bil nič kaj trdno prepričan, da se mu bo osveta posrečila. — No, Jack - Neotesanec, kako se glasi vaša obdolžitev? — je vprašal Moore nestrpno. Zaničljivo ime, vrženo Jacku Belloundsu tako osorno v obraz je razvnelo njegovo jezo. Toda premagoval se je, ko je srdito pogledal Wilsonu v oči in se oziral po revolverju. Cikoš ni bil oborožen. — Dolžim vas, da ste kradli mojemu očetu živino, — je odgovoril Jaok s tihim, hripavim glasom. Moore je prebledel. Za hip Je zaža-rela v njegovem srepem pogledu rdečkasta, divja iskra, pa je takoj ugasnila. »Cikoši, zbrani pred hišo, so postali nemirni. Lam Billings je povesil glavo in zamrmral nekaj pred se. Montana Jack je stal kakor vkopan. Wilsonov mračni, zaničljivi in srepi pogled se niti za hip ni odrvnil od Ja-ckovega obraza. Zdelo se je, da čikoš sploh noče več govoriti. — Pravita torej, da sem tat? Vi trdite to? — je vzkliknil ves iz sebe. — Da, — je odgovoril Jack. — Pred sodnikom in vpričo svojega očeta me dolžite, da sem kradel živino? — Da. — In dolžite me vpričo tegale moža, ki mi je rešil življenje, ki me dobro pozna? Dolžite me tatvine vpričo mojega edinega prijatelja? — je vprašal Moore in pokazal na lovca. S posebnim naglasom izgovorjeno lovčevo ime je učinkovalo na Jacka Belloundsa. Srce na električni pogon Senzacijonalno eksperimentiranje dveh ruskih učenjakov z odrezano pasjo glavo Dva moskovska učenjaka, prof. dr. Brjuhonenko in njegov sotrudnik Če* čulin sta napravila umetno srce v obliki aparata na električni pogon, s katerim sta ohranila odrezano pasjo giavo nekaj ur pri življenju. Šlo je za to, da se kri v odrezani glavi ne sese* de. Izkazalo se je, da se da to doseči s preparatom Bayer 205 (germanin, ki ga rabijo pri lečenju spalne bolezni.) Strojno srce sprejema in iztiska kri enako dobro, kakor pravo srce. Ruska učenjaka sta poskrbela, da bi se krvni obtok v odrezani glavi ne ustavil. Za znanost izredno važno, pa tudi za splošnost zanimivo eksperimentiranje opisuje prof. Brjuhonenko takole: »Dva psa sva kloroformirala. V kri prvega sva vbrizgala preparat germa* nin, da bi se ne strdUa. Potem sva obema odvzela kri in skrbno izolirala pljuča. Kri je tekla v posodo aparata, delujočega kot umetno srce. S tem aparatom sva zvezala pljuča. Tedaj je že moglo umetno srce »utripati«, na* mesto pravega srca. Potem sva napra* i ila na vratu psa globoko zarezo in vzela iz njega ona tkiva, ki so neob* hodno potrebna za ohranitev življe* nja. Do konca operacije je bila pasja glava zvezana z vratom samo po štirih glvanih žilah in nekaterih živcih. Po* tem je nastopil odločilni trenutek. Morala sva glavo od srca popolnoma ločiti in jo spojiti z aparatom. To se je nama tako posrečilo, da življenje glave niti za trenutek ni bilo prekinje* no. Aparat je začel funkcijonirati, umetno srce je začelo biti in kri se je začela pretakati po žilah glave. Zdaj je bil položaj poskusov takle: Avtojektor, to je umetno srce, je bil s cevkami docela spojen z žilami od telesa povsem izolirane glave. Glava je ležala od začetka na krožniku in člo* vek bi mislil, da vidi pred seboj glavo speče živali. Oči so bde zaprte, nič se ni ganilo. V aparatu sva videla, kako teče kri po rseh cevkah, kakor v ži* vem telesu. V glavo je tekla svetlo rdeča kri, ker je bila napoj ena s kisi* kom, nazaj je pa tekla zopet modri* kasta. To je pričalo, da se kri v žilah glave na običajen način obrablja. Ne* premičnost in navidezna smrt izolira* ne glave je bila povzročena samo s tem, da je bila glava pogreznjena ▼ trdno spanje, ki sva ga pred koncem operacije ojačala z narkozo in ta je zdaj delovala v polni meri. Treba se je bilo samo dotakniti očesa in trepai* niče so se takoj zganile, a oči so celo zamežikale. Približno čez pol ure so . tali znaki življenja glave očitnejši. Oči so se odprle in v vsem so bile po* dobne živim očem. Glava je reagirala, če sva se je le rahlo dotaknila. Ce sem jo n. pr. vščipnil v uho, je napravila tipično pasjo kretnjo, ščegetanje sluz* nic v nosu je povzročalo močnejše in trajnejše kretnje glave. Enkrat se je glava po tem draženju tako močno stresla, da je malo manjkalo, da se niso pretrgale cevke, pritrjene k ži* lam. Moral sva tiščati glavo na krož* nik. Glava je široko odprla gobec in pokazala zobe, kakor bi hotela lajati in ugrizniti. Oči so se celo zaprle, ko sva se jim približala z električno sve* tilko. Ce sva položila glavi na jezik šči* pec kinina, se je jezik skrčil, ker je začutil neprijeten okus. Hrano, kakor košček salame in sira, je pa glava po* goltnila. Tako sva vzdrževala življenje odrezane glave cele tri ure. Ali more* mo smatrati na ta način podaljšano življenje za resnično podaljšanje živ* ljenja? Ali je mogoče življenje cen* tralnega živčnega sistema umetno ohraniti? Odgovor na ta vprašanja je nama 'ala smrt izolirane glave. Zadr* žanje krvi v umetnem srcu je nama nudilo sliko normalne agonije in umi* ranja. Glava *e odnrla gobec, kakor bi hotela močneje dihniti. Oči so po* stale steklene m potem sva opazovala tipično razširjenje zenic, končno se je pa glava umirila. Najini poskusi so dokazali v prvi vrsti to, da lahko centralni živčni si* stem pod umetnimi pogoji dolgo pre* živi in ohrani svoje funkcije. Dalje so nama omogočili vpogled v bistvo te* ga, kar se godi ob smrti. Opetovano sva mogla opazovati na odrezani glavi povratek k življenju, enkrat celo dol* go po njeni smrti. Enkrat je nastopila smrt takoj po operaciji, pa sva poskus nadaljevala in s truplom sva operira* la še 8 minut. Cele pol ure umetnega obtoka krvi se nama ni posrečilo pre* magati stanja smrti. Potem se je pa življenje vendarle začelo vračati. Iz tega nastane vprašanje, kje je meja med življenjem in smrtjo? AH ne bo mogoče v mnogih primerih smrti, ko celice še niso porušene, priklicati na* zaj življenje s tem, da sežemo po po* polnejših načinih oživljanja? Vseka* kor je jasno, da je vsaka smrt v svo* jih začetkih samo dozdevna smrt in šele pozneje postane resnična. Poleg mnogih bioloških problemov more imeti metoda izolirane glave pomen tudi za proučevanje izmenjave snovi centralnega živčnega sistema. Samomor z policistk Dve odlični uradnici hamburške kriminalne poHcije, inspektorica Dop-fertova in tajnica Fischerjeva, sta pretekli teden nenadoma zapustili službo in napisali policijskemu predstojrrištvn pismo, da odhajata na otok Pellvormv Severnem morju, kjer si nameravata skupno končati življenje. Takoj so poslali uradnika za njima, ki pa samomora ni mogel preprečiti. Obe ženski trupli so našli čez dva dni na obali, kamor ju je vrglo morje. Zvezani sta biH skupaj. Preiskava je dognala, da sta odšH obe policijski uradnici v morje in se ustrelila. Krive so bile razmere v ženskem oddelku hamburške kriminalne policije, kjer sta nastali dve skupini, ki se medsebojno pobijata. Ena skuma je bila na strani ravnateljice ženske kriminalne policije, vladne svetnice Er-kensonove, ki je imela največje sovražnice baš v obeh samomorilkah. Sovraštvo med obema skupinama je slo tako daleč, da so si policistke večkrat skočile v lase in se pošteno opraskale. Nekoč so se tako ravsale da so polomile vse stole v pisarni. Omenjeni uradnici sta z združenimi močmi napadli ravnateljico, potem sta pa odšli iz pisarne in se nista več vrnili. Erkenso-nova in pokojni uradnici so odšli pred štirimi leti od frankfurtske policije v Hamburg, kjer so organizirale vzoien ženski kriminalni oddelek. „Zeppelinov" polet v polarne kraje Dr. Eckener se pripravlja s svojim zrakoplovom na polet v polarne kraje. »Zeppelin« krene proti severu 20. t. m. Značaj ekspedicije je mednarodni, kajti poleta se udeleže poleg Nemcev tudi Rusi, Američani in Švedi. Ekspe* dicija bo imela čisto znanstveni na* men in kot njen znanstveni vodja se je udeleži znani ruski učenjak prof. Samojlovič, čigar ime je postalo popu* larno zlasti po katastrofi Nobilove ekspedicije. Prof. Samojlovič je pre* pričan, da se mu bo posrečilo odkriti v polarnih krajih nove zemlje. Posetiti hoče tudi ruske raziskovalce, ki so ostali po njegovi lanski ekspediciji ▼ polarnih krajih. Na »Zeppelinov« polet v polarne kraje se pripravlja dr. Eckener s svo* jhni pomočniki zelo temeljito. TJdele* ž en c i ekspedicije bodo imeli s seboj poleg znanstvenih instrumentov tudi dovolj hrane in tople obleke. Nad po* larnimi kraji bodo krožili 5—^8 dni, da bodo imeli učenjaki dovolj časa za opazovanja. Po povratku poda prof. Samojlovič obširno poročilo o uspe* bih ekspedicije. V Nemčiji so izdali v zvezi s »Zeppelinovim« poletom v po* lame kraje posebne poštne znamke po 1, 2 m 4 marke z napisom »Polarni polet 1931 Amerika, Evropa, nemška zračna pošta.« NCCAVICt eU!kuuc Da bi Imet mir. — Ženske športne igre so raenkna reč, samo večkrat bi jih morale prirejati, vsaj vsako nedeljo. — Kaa" si tudi ti športnik? — Jaz ne, pač pa moja žena. V BOJU PROTI JETIKI je neobhodno potrebna knjiga Doc. dr. Iv. Matko: Protituberkulozni dispenzar v službi socialno - hieiienske borbe proti fetiki kot liiid^fci in Vm&ni bolezni* Veliko delo. ki obsega 810 strani, velja broširano Din 270.—, vezano 300.—. Naročila točno izvršuje Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani« Selenburgova ulica Stev. *. Majdica obdaruje mamico. Mamico ima rojstni dan. Mala Majdica izprazni svoj hranilnik, ali kaj naj ji kupi, da jo iznenadi na ta dan. Ne premišlja dolgo, za prihranjeni denar kupi svoji mamici Schichtov Radi on, ker ve da ji napravi s tem največje veselje. Mamica jemlje za pranje vedno samo Radion, ker SCHICHTOV SCMICHTOV i RADION RADION PE PE SAM PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA Večja množina akulaturnega papirja naprodaj po zelo ugodni ceni Naslov pove uprava Slovenskega Naroda >