-»«   283   ¦«-
PripoVedka o naprstniku.
^^k                _          1            Spisala Minka Pirčeva,
^^EaJ§    ^^voji hčerki Nadini sem pripovedovala nekoč to-le: ¦HC|||J  ^J          Naprstnik je silno   imeniten  mož.   Slovit vojščak je,
r     JIMM                  ki n°si svetel  oklep in se ne boji  nobenega  sovraž-
- fl^^V^H. nika. General je in zapovednik vojske desetih bratov. |Rff*J%^5^^—1| Ti bratje so pet parov dvojčkov. Par sta dva, petkrat Y^\    ^^H    "*"     \ dva pa deset,   kar  že  celo  naš  prijatelj Peterček ve,
\ 1 \ n »MjltlHHIIfn "" ^0'0 Pozna ^e oc* zunaJ- Prv' Par s*a palca-skrivalca, ' ¦¦¦mMB drugi par kazalca-vseznalca, tretji par sredinca-petelinca, četrti par prstanca — brez prstanov in zadnji in peti par mezinca-potepinca.
Kakor se že na svetu godi, nima naprstnik vseh svojih podložnikov enako rad. Najljubši mu je desni sredinec. Na njem vedno čepi, z njega kraljuje in ga posebno ščiti, da ga ne vbada hudobna šivanka.                            '
Ker so se čutili drugi prsti od svojega generala - naprstnika zanemar-jeni, se je vnela med njimi, med krvnimi brati grda zavist in hudo sovra-štvo. Slednjič so se vsi vzdignili proti desnemu sredincu in ker sami niso mogli nič proti njemu, so se zvezali celo s svojo sovražnico šivanko, da bi ga ugonobili.
Šivanka, vitka in gizdava gospodična, je dobro vedela, da se bratje-prstje sovražijo med seboj zaradi generala-naprstnika. Komaj je čakala, da jo na pomoč pokličejo proti desnemu sredincu. Ona sama pa mu seveda ni nikakor zavidala ljubezni generalove, njeno sovraštvo je bilo naperjeno le proti naprstniku. Mislila si je: ,,Ako pomagam prstom proti njih bratu, desnemu sredincu in ga premagamo, strmoglavim oholi naprstnik." Tega je pa šivanka hudo sovražila. To njeno sovraštvo je pa že staro, staro — od stvarjenja sveta sem.
Eva v raju je šivala še brez naprstnika. Tudi šivanka takrat še ni bila tako gizdava gospodična kakor je danes, a bodeča je bila tudi. Ko sta Adam in Eva, zavedena od ostudne kače, jedla prepovedani sad, sta izpoznala, da nista oblečena, česar prej nista vedela, dokler sta bila brez greha. Pred grehom se je Eva le igrala s šivanjem. Če jo je šivanka pri šivanju vbodla, je zmočila Eva rano, pa je minila bolečina. Naprstnika ni tedaj nič pogrešala. Po grehu pa je imela Eva takoj dosti šivanja. Šivala je in šivala Eva, in šivanka jo je vbadaia v prste. Vsi prsti so bili krvavi. Milo se zajoče, ko se spotnni, da bo morala vedno trpeti take bo-lečine.
Ravno pred rajskim izhodom pa je rastel lep grm, na katerem je viselo vse polno svetlih, lepih naprstnikov. Ker jih je bilo vse polno po vejah, so zažvenketali, ko se je Eva mimogrede oplazila ob naprstnikov grm.
,,Odtrgaj me!" se oglasi naprstnik. ,,Varoval te bom šivankinih vbodov".
Eva sluša. Odtrga si z grma naprstnik in ga vzame s seboj.
-¦¦    284    *¦-
Z naprstnikom na desnem   sredincu je potem Eva  šivala  vse  svoje žive dni. Šivanke se ni več bala.       ;  .
In že od tega davnega časa se sovražita naprstnik in šivanka. —          J
Nehala sem pripovedovati. Nadina pa, ki je sedela poleg mene in me    I
pazno poslušala,   me po kratkem  tnolku   opomni,   da  nisem še vsega po-    I
vedala. Vpraša me:                                                                                            I
»Kako   pa je   pomagala  šivanka  prstom,   da  so   se   maščevali   nad    1
desnim sredincem?"                                                                                            1
In povedala sem ji tudi to.                                                                        I
Šivanka je s pomočjo prstov toliko časa vbadala v naprstnik, da mu    1
je prebodla   celo   jekleni   oklep.   Luknjičastega   naprstnika  pa  nobeden ne     I
jnara.  Zagnali so ga proč.   Pa s tem ni bilo ni prstom ni šivanki  nič po-     1
magano.   Kupili so nov naprstnik,  in tudi temu  je bil izvoljenec le desni     1
sredinec. — Tako je in tako  ostane vse dni,   dokler  bo treba naprstnikov    J|
in šivank.                                                                                                           j
Nadina sedi še poleg mene in premišlja o ravno povedani pripovedki.    I
Potem me pa vpraša:                                                                                        1
MMamica, zakaj pa naprstniki danes več ne rasto na grmih kakortakrat?"    1
•¦' •    „2 grehom prvih staršev se je vse poslabšalo nazemlji; zdaj moramo    j
celo za naprstnike šteti denarce."                       ¦,                                              1
S tem sem zadovoljila njeno  zvedavost in upam,  da tudi vašo, ljubi    \
bralci.                                                                                                                 1