List 10.
Kako se seje seme gozdnih (borštnih) dreves?
Po „navodu" M. Scheyer-a.
Družba kmetijska bo razdelila iz državne subvencije ravno zdaj veliko gozdnega semena. Al ona se boji, da mnogo gospodarjev je, ki ne ved6, kako naj se seje, da ne bode seme s trudom vred zavrženo.  Kdor
je mislil, da ga bo sejal kar tje go gozdu, kjer so goličave in pleše, grozno se moti, nič ne bo dosegel. V drevesnico mora seme priti in iž nje še le v drugem ali tretjem letu se morajo drevesca na svoja mesta v gozd presaditi. O tem gospodarje podučuje sledeči poduk.
Če si hoče gospodar le za-se odrediti čvrstih sadik, naj odloči v ta namen na svojem vrtu ali blizo svoje hiše majhen prostor, kteri naj bo dolg 1 seženj in ravno toliko širok (kar je en štirjašk seženj) ali pa k večemu 2 sežnja dolg in en seženj širok.
Zemlja na tem odločenem prostoru naj se do dobrega prekoplje in trava s koreninami izruje. Ves prostor naj se na to razdeli tako, da se narede pota počez, to je, po širokosti, po tri Čevlje saksebi; tako se naredite 2 lehici, ali pa, Če je prostor 2 sežnja dolg, 4 lehice, do kterih se lahko pride od obeh strani, kar je tudi potrebno o pletvi, da se lehice in sadike ne pohodijo.
Ko so lehice po tri čevlje široke narejene, skop-ljejo naj se po lehicah in sicer po dolgem žlebički ali razori; žlebički naj bodo globoki po palcu in ravno toliko, to je, po palcu, globoki, saksebi pa naj bodo po štiri palce; v te žlebičke naj se seme drevesno vseje, in sicer bolj redko, če je seme veliko, bolj gosto pa, Če je seme manjše. Tako posejano seme naj se z roko pa rahlo pokrije z zemljo.
Sme se sicer tudi seme posejati po vsi lehici vprek, brez žlebičkov; al ta setev je slabejša od une z žlebički, ker se pri pletvi trave in plevela tudi nježne sadike s plevelom vred izrujejo iz zemlje, kar pa se ne zgodi tako lahko, če sadike v lepi vr3ti rastejo iz žlebičkov.
Borovo in smrekovo seme ozeleni že v šestih tednih, in kakor hitro prilezejo sadike iz tal, že se razločijo od druzih zelišč po svojem listji. Mlade sadike morajo se pridno in večkrat op leti, tudi zalivati se jim mora, če je suša velika.
Zemlja, v ktero se drevesno seme poseje,   pokrije naj se z brezovimi ali drugimi vejami tako,   da se veje ne tišče tal,  da pod njimi seme zeleneti more; dobro je   pokrivati   zato,   da   ptički,    semena   iskaje, zemlje ne razkoplje)o.
Tako napravljeno ogradico v vrtu za gozdne sadike imenujemo drevesnico ali sadišče (Pflanz- oder Saatschule), in napravlja se le spomladi.
Ce sadike pregosto poženejo iz tal, treba jih je drugo leto prebrati, da postanejo bolj redke; tako hitreje in bolj čvrsto rastejo. Te izruvane sadike naj pa se posade v drugo zemljo, in sicer tako, da se jih posadi več skupaj; tretje leto bodo močne že za pre-sad v gozd.
Še boljše pa je narediti sadisče kar v gozdu na kaki planjavi; in to zato, ker se sadike poprej privadijo zemlje, v kateri bodo presajene rastle, in pa zraka; tudi se veliko raje primejo, kedar se presajajo. Presajati pa se morajo vselej.
Na sadišču, ki meri en štirjašk seženj, izraste sadik toliko, da se more ž njimi obsaditi planjava do celega orala (joha) velika.
Sadišče za hraste mora imeti bolj globoko in rahlo zemljo.
Hojevega semena in bukovega ne kaže sejati v sadišča, ker sadike hojeve in bukove ni mogoče s pridom presajati na planjave; to drevje se le zaredi pod starim drevjem.
Sadišča so silno potrebna pri večih gozdih in tudi pri malih, in še ce!6 pri tacih, v kterih so že vse planjave dobro obsejane ali zasajene; kajti vsako leto pogine tu in tam kaka sadika, katero je treba nadomestiti z drugo. Saj še cel6 pri zelnikih se morajo zelne sadike nadomestiti z drugimi, ker se nikdar ne primejo vse o^ prvem posajene ter vselej nektere poginejo.
Ce se hočejo sadike drugo ali tretjo spomlad presajati v gozd iz sadišča, ktero je bilo na vrtu ali deleč od gozda, naj se sadike v večih šopkih izrujejo iz zemlje, da se jih bo več prsti držalo, polože naj se na to varno v kak košek, da solnce ne pride do ko-renik in jih ne posuši, in potem naj se posadi na mesto, na kterem imajo rasti. Sade naj se bolj gosto, da bodo lepo ravno na kviško rastle. Na redko posajene sadike rastejo le v veje in ostanejo nizke.
Dobro je tudi, da se drevje, ktero rado skupaj raste, pri presajanji nameša, postavimo, h o j a in b u k e v, bor in smreka, bor in hrast, bukev in brst, smreka in mecesen, bor in mecesen. Dobro je tudi namešati drevje tak6, da pride k drevju, ktero je počasne rasti, tako drevje, ki raste prav naglo. Drevje nagle rasti služi v to, da unemu dela senco in mu je v zatišje, potem pa se poseka, ko uno ne potre buje več sence in zatišja. Na priliko, k smreki, posajeni v peščena tla, dobro je pridjati bor; in bor, ko zraste kacih 6 ali več čevljev visok, se poseka, smreka pa se pusti.
Listnato drevje, to je, bukev, brest, jesen, javor, hrast itd., mora že dobro odraslo biti, ko se presaja; ne škoduje, če se mu pri presajanji korenike in veje nekoliko prirežejo. Ce se listnata drevesca presadijo na planjavo, mora se jim dati kolec, k kte-remu se privežejo, da drevesca veter ne omaja in da tako drevesce ne pogine.
    --- 74 ---