No. 190,
|Aw er i a Domovi ima
11 ef^a; r-	j-
AMCWOJ ^ /fa, /	xT ^ A	SLOVCNIAH	IhH^
fOR€ION IN LANMrw.^ OMIT	Nations) and International Circulation MORNING N€W$RAf*€3l	^
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 4, 1966	fiTEV. LXIV - VOL. LXIV
National and International Circulation
MORNING N€WSPAP«1
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 4, 1966
fiTEV. LXIV — VOL. LXIV
Angleška Delavska franka Ima fa feden svoje letno zborovanje
predvečer zborovanja je stranka izdaia poziv Ame-^ikancem in Severnim Vietnamcem, naj končajo bojevanje v Vietnamu.
Brighton, vei. Brit. — vče-
1'ai je začela tu angleška delav-K^a stranka svoje letno zborova-j1!®- Na predvečer zborovanja je J'2dala posebno izjavo, v kateri P°ziva Amerikance in Severne letnamce, naj končajo bojevali6 v Južnem Vietnamu kot prvi ^°rak k razgovorom o miru.
rav tako pozivajo v izjavi k u-sRavitvi povečavanja tujih obo-r°ženih sil v Vietnamu.
Skupina leviča;jev je v nede-1° preprečila predsedniku vla-Wilsonu pridigo v tukajšnji ^'glikanski cerkvi, ko je začela 'rieati in ga zmerjati z moril-c<3rri, lažnikom in hinavcem. Wil-KQn ni mogel spregovoriti slišno r!i|i enega samega stavka. Poli-Jla je prijela 9 razgrajačev, kar demonstracije ni končalo, ta !,0 je kasneje nadaljevala pred °te]om, kjer se je včeraj začelo rankino zborovanje.
^ Glavni točki letošnjega zboro-^arija bosta brez dvoma gospo-r arsko stanje Velike Britanije,
*j
Pila
le prisililo vlado, da je uzako-
zamrznitev plač, in cen ter ”r“ejBa uvoz, ter vojna v Viet-arnu, ki jo vlada predsednika ,1 s°na vsaj moralno podpira. V :eP vprašanjih pričakujejo o-^ nastopov vladne politike, 6Pdar prevladuje vtis, da bo
Wii
teri
s°n s spretno taktiko, po ka-le znan, v obeh vprašanjih
^vladal.
[Ja«es ibersife Tiiov ^"•raliii komite ZKJ
bEOGRAD, SFRJ. — Danes se Sv Ses^al glavni odbor ZKJ na ^ 01° peto sejo. Za sejo je par-Napravila toliko propagan-v ’ so danes obrnjene oči 2o^‘ P°litikov in političnih opa-kara Cev Proti Beogradu. Seveda kai- ^Pgolijo razne napovedi, Vse se bo zgodilo.
ti ^ ^s^Vu- je pa treba samo naj-nai° ,^OVor na vprašanje, kako °bd v°seBanji vodilni tovariši
ble/2'1^0 in se Pri tem °-
Na ^.0 v novo politično obleko. cir^ ldez Bo tako zopet nekaj resil.Sa Primešanega v debati, v sti^V* Bo pa vršil boj med ti-tijg^i’ ^ Bodo ostali v novi par-in 2aiS^ru^iUri na svojih javnih Pii, ^Ulisnih položajih, in tisti-^itova S° V nevarnosti, da jih Post ; 'leza Požene v pozablje-Pridejo ob mastne do-
Pejp jVazneiaa točka na dnev-Ppsjjg6 u Bo poročilo znane ko-V°j st 25 reorSanizacijo in raz-Bi® Bi smeli priča-BiOgja’ a Bo komisija že sedaj ^at0 , sP°znati pravo stališče.
Pad°i Ver',etno ^PBila nalogo, a Jnje svoje delo.
V remenski
f Or« H Bfuemel umrl
CELOVEC, Avstr. — Tu je v bolnici elizabetink umrl preteklo sredo, 28. septembra, 68 let stari krški stolni prošt, prelat dr. Rudolph Bluemel, doma v Ziljski dolini, eden najpomembnejših slovenskih narodnih vodnikov na Koroškem.
Bil je plodovit na duhovniškem in kulturnem polju ter pomeni njegova smrt hudo izgubo za vse katoliške Slovence, prav posebno po še za koroške.
Novi grobovi
Victor Skullv'
V nedeljo zvečer je po dolgi bolezni doma, na 1087 Addison Rd., umrl Victor Skully star 56 let, rojen v Clevelandu. Mati Mary je umrla 1. 1963, umrla sta tudi brata William in Edward. Zapušča očeta Franka, brate Franka, Louisa, Laddia, Freda in Raymonda, sestri Mary Bo-kar in Florence Lube. Bil je član Društva sv. Antona št. 138 CKO. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:30 iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih.
Nick J. Galinac
Včeraj je'umrl v Doctor's bolnici po težki polezni 29 let stari Nick J. Galinac s 1283 Hulett Ave., Eastlake, Ohio, zaposlen pri New York Central RR. kot varilec, mož Patricie, roj. Hrovat, oče Darlene in Sharon, sin Nicka in Ane, roj. Mayer, brat Johna. Pokojnik je bil član HBZ br. 235. Pogreb bo iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Avenue v četrtek ob 8.30 zjutraj, v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo.
Bežja |^n0’.v oblačno, možnost a.ivišja temperatura 74.
Brazilija dobila včeraj novega predsednika
RIO DE JANEIRO, Braz. — Brazilski kongres je včeraj izvolil novega predsednika. Izvoljen je bil general Costa e Silva. Za volitve ni bilo nobenega interesa, večina listov je pa porabila priliko, da je protestirala proti nedemokratičnemu voli vnemu postopku. Veseli so pa dogodka državni uslužbenci in šolski o-troci. Vlada je namreč proglasila včerajšnji dan za narodni praznik.
Adenauer zopei udaril i«1*' m|a|!e Rusinje po kanclerju Erhardu btido kaz?!e h®18"3
Istočasno je kritiziral ameriško pretežno zanimanje za Azijo in se zavzel znova za ozko sodelovanje Nemčije s Francijo.
BONN, Zah. Nem. — Konrad Adenauer, prvi kancler Zahodne Nemčije, je v nedeljo v intervjuju na televiziji znova napadel kanclerja dr. Ludwiga Erharda in predložil, naj bi njegovo mesto prevzel predsednik zahodno-nemškega p a r 1 a menta Eugen Gerstenmaier.
Adenauer je označil politiko Združenih držav za napačno, ker se posveča preveč Aziji, med tem ko grozi njej in vsemu svobodnemu svetu od strani komunizma glavna nevarnost le v Evropi. Če uspe Sovjetiji spraviti pod svoj vpliv Nemčijo in Francijo, potem bo ta gospodarsko močnejša od Združenih držav in te ne bodo mogle proti njej storiti nič, ker bo prva sila sveta, je razlagal Adenauer.
Zavzel se je znova za ozko sodelovanje Zahodne Nemčije s Francijo, pa poudaril, da mora v obrambnem pogledu Nemčija še vedno računati le na Združene države. Izrazil se je proti u-miku ameriških čet iz Zahodne Nemčije, pri tem je opozoril na zadnje vojaške vaje sovjetskih in čeških čet na Češkoslovaškem, pri katerih naj bi imeli cilj preskusiti možnost uničenja letališč v Zahodni Nemčiji, predno bi mogle tam pristati ameriške vojaške okrepitve.
O napovedani ameriško-bri-tanski-nemški konferenci o novi preoceni vojaškega položaja je dejal Adenauer, da je ta namenjena v glavnem razpravi o nemškem plačilu stroškov za vzdrževanje ameriških in britanskih čet v Zahodni Nemčiji. “Oni vedo, da mi ne moremo plačati,” je dejal Adenauer, “toda ameriška stran jemlje to za razlog ža umik čet.”.
MOSKVA, ZSSR. — Moška in ženska noša v Sovjetski zvezi se do zadnjih let skoro ni ozirala na modo v svetu. V zadnjih letih, odkar je zavladal v vseh pogledih življenja malo liberalnejši duh, je začela zahodna moda dobivati precejšen vpliv na rusko, tako na moško kot na žensko.
Kratka krila, ki so jih začela nositi lani dekleta na Angleškem, so delno dobila posnemal-ke naglo v kontinentalni Evropi, sedaj pa tudi v Sovjetski zvezi. Znana krojilka sovjetske ženske mode Ljudmila Jefremova je to modo opisala v časopisu “Sovjetska kultura” kot odgovarjajočo “športnemu okusu mladine, praktično in gospodarsko”. Istočasno je Jefremova ostro napadla zahodno žensko modo, zlasti njeno goloto.
Nova, kratka krila, piše Jere-nova, so dala povod reku: Revna dekleta kažejo bose noge, bogata gole prsi, moderna pa gola kolena. — Rusinje hočejo biti torej moderne.
EISENHOWER ZAHTEVA ODLOČNO VOJSKOVANJE
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Društvo Carniola Hive št. 493 T.M. ima jutri, v sredo, ob sedmih zvečer v SND na St. Clair
Obilna žetev v Rusiji
MOSKVA, ZSSR. — Poročila o letini s kolhozov trdijo, da bo letos pridelek žita eden največjih, kar jih je kdaj bilo v Sovjetski zvezi.
Johnson pojde tudi v Avstralijo
WASHINGTON, D.C. — Vesti iz Bele hiše trdijo, da bo predsednik L. B. Johnson ob priložnosti konference v Manili na Filipinih obiskal tudi Avstralijo in Novo Zelandijo, nemara tudi Južno Korejo, ne pa Južnega Vietnama.
Potovanje v Azijo in Avstralijo v drugi polovici tega meseca, ko bo do volitev le še nekaj tednov, bo predsednika odtegnilo volivnemu boju. Nekateri kandidati, ki so preje upali, da bo predsednik osebno pomagal v njihovi volivni kampanji, so se v zadnjem času premislili in so veseli, da ga v njihove volivne okraje ne bo.
Vljudni prometnik
Njen avtomobil se je ustavil pred prometno lučjo. Luči so se menjale: rdeča, rumena, zelena, rumena, rdeča .. • Avtomobil pa je še vedno stal. Tedaj je stražnik pristopil in povprašal voznico vljudno: Kaj pa? Ali Vam nobena naših barv ni všeč?
Včeraj je na tiskovni konferenci v Washingtonu po zasedanju renublikanskega strankinega odbora ponovno zahteval odločno vodenje vojne v Vietnamu s ciljem čim prejšnje vojaške Avenue, soba št. i, redno sejo. zrnate. Ni izključil niti uporabe atomskega Zadušnica—
orožja za dosego postavljenega cilja.	v sredo °B 730 Bo v cerkvi
•	“	[sv. Vida sv. maša za pok. Jennie
Eisenhowerjeva izjava je se-[Rutar za 30. dan po njeni smrti.
Goodwill se priporoča—
Goodwill Industries, 930 E. 70 St., tel. 431-8300, ki zaposluje pohabljence, ki bi ostali drugače brez zaslužka, se priporoča lastnikom starega pohištva, ki ga je še mogoče popraviti.
Neva ugodnost—
Ameriški državljani in osebe,
WASHINGTON, D.C. — Ge-i neral Eisenhower je imel v so- veda močno zadela vse “golobe’
boto v Chicagu tiskovno konferenco. Na njej se je spretno izogibal vprašanju, kdo je odgovoren za sedanje stanje v vietnamski državljanski vojni, rekel je pa čisto jasno, da se Amerika mora boriti, dokler sovražnik noče pristati na razgovore o miru. Vojskovanje pa pozna svoje zakone. med njimi tudi tistega, ki oravi. da se vojskovanje praviloma stopnjuje in ne, da pojema. Zato vidi nevarnost še hujšega vojskovanja. Po njegovem mora priti v par letih do miru ali se bo vietnamsko vojskovanje hudo razširilo.
Včeraj je bivši republikanski predsednik ZDA D. D. Eisenhower svoje stališče časnikarjem v Washingtonu po končanem posvetu Republikanskega koordinacijskega odbora še jasneje o-značil. Dejal je: Jaz bi storil vse, kar bi privedlo vojno do častne rešitve, tako naglo, kot bi le mogel. Na vprašanje časnikarjev, ali vključuje v to, tudi rabo a-tomskega orožja, je bivši predsednik odgovoril: “Jaz ne bi avtomatično izključil v naprej nič!” Bivši newyorški guverner Thomas Dewey, znani liberalni republikanec in republikanski predsedniški kandidat, je k Ei-senhowerjevi izjavi pripomnil da noben od republikanskih vodnikov, vključno Eisenhower, ne zagovarja uporabe atomskega orožja in da je zato treba Eisenhower j eve besede o tem razumeti tako, da ne smemo “sovražnike že v naprej obvestiti, kaj bomo storili in kaj ne”.
Republikanski koordinacijski odbor je v posebni izjavi odobril konferenco v Manili o Vietnamu, ki se jo bodo udeležili vodniki držav, vojskujočih se v Vietnamu, med temi tudi predsednik L. B. Johnson.
Nebeški mir se zmeraj v zameri pri kitajskem miru
CLEVELAND, O. — Kitajska prestolica Peiping ima svoj glavni trg z imenom: Vrata do nebeškega miru. Tam res vlada mir, toda tak, kot ga ustvarja rdeča policija. Le tu in tam se zgodi, da je trg porabljen tudi za oder za politične cirkuse, na primer za praznovanje obletnic. Tak cirkus je trg doživel preteklo soboto; kitajski tovariši so praznovali 17. obletnico svoje diktature. Glavni namen cirkusa je bil v tem, da general Lin Piao pokaže vsemu svetu in vsem Kitajcem, da je postal kitajski komunist št. 2. Svoj cilj je dosegel s svojim programskim govorom, ki je vanj vpletel svoje poglede na zunanjo in notranjo politiko.
Značilen je bil zanj in za dobo, ki jo pripravlja kitajskemu narodu, njegov poudarek, da še zmeraj obožuje nasilje. Kar na štirih področjih je slavil silo nad mirom. Hudo je napadel ameriški “imperijalizem”, ki ga smatra za prečiščeno nasilnost. Z vso silo se je zagnal v moskovski revizionizem, ki daje potuho j ameriškim imperijalistom in se
je zvezal z njimi, da uniči kitaj-(že zato, ker ve, da nebeškemu ski komunizem. Na široko je;miru niso potrebne rakete in
bombe tudi kitajskega izvora.
hvalil državljansko vojno v Vietnamu in obljubil Vietnamcem vso pomoč, kar jo premore Kitajska. Končno je še bodril svoje pristaše, naj vneto nadaljujejo kulturno revolucijo in z i evolucij onarnimi sredstvi uničijo vse, kar nasprotuje “duhu filozofije tovariša Mao”. Revček, nebeški mir res ni mogel najti mesta v tem okviru nasilja in bojevitosti.
Tudi vsa proslava na trgu Vrat do nebeškega miru je bila prikrojena poveličevanju Lino-vega sovraštva do vsega, kar ne pleše po njegovi volji. Kar je bilo odličnih tovarišev na slavnostni tribuni, vse je nosilo vojaške uniforme, edini Mao je bil v svoji navadni plavi obleki. Kar ga je Lin primerjal s soncem, ki se vrti ves svet okoli njega, so naravno vse ovacije na trgu veljale le njemu in nikomur drugemu. Parade se je dalje zopet udeležilo izredno veliko število vojaških čet s polno vojno opremo, ki jo je v svojem govoru pohvalil tudi Lin, najbr-
Lin je pokazal tudi “svojo armado”, to je mlado rdečo gardo, ki je bila menda na paradi številnejše zastopana kot redna armada.
Pač pa je Lin povezal na originalen način mir in nasilje: nekateri vojaški oddelki, zato pa vsi mladi rdeči gardisti, so imeli v eni roki moderne puške, v drugi pa knjigo z najvažnejšimi nauki tovariša Mao. Podoben smisel za povezavo orožja z mirom je seveda morala pokazati tudi ženska komunistična mladina, kar jo je bilo v sprevodu.
Uradna propaganda trdi, da je v štirih urah šlo mimo tovariša Mao nad štiri milijone civilnih in vojaških manifestantov. Tisti, ki kaj vedo, o hitrosti premikanja na takih sprevodih, seveda tej številki ne bodo verjeli, pomislijo naj pa, da sprevod ni mogel biti manjši, kajti drugače ne bi kdo mogel trditi, da je daleč prekosil vse izbruhe vdanosti ruskih komunistov na njihovih nasilno taktiko.
vsakoletnih slavnostnih prireditvah v oktobru in maju. Ravno tako je samo propaganda videla na trgu poldrag milijon ljudi, ki so poslušali govor tovariša Lina.
Zanimivo je bilo obnašanje tujih diplomatov in delegacij. Navzoči so bili naravno vsi tuji diplomatje, kar jih je v Peipin-gu. Tovariš Lin je pa v svojem govoru parkrat govoril tako brezobzirno, da je sedem rdečih diplomatskih delegacij v znak protesta odšlo, ostalo jih je pa le šest (Romunija, Severna Koreja, Severni Vietnam, Jugoslavija, Kuba in Albanija). Političnih delegacij je bilo okoli 70, toda na čelu delegacij ni bilo znanih in vidnih komunistov.
Po končanih slavnostih se je zopet vrnil mir na trg, nebeški ali človeški, kakor hočete. Sicer je pa še vprašanje, kako dolgo bo rdeča garda pustila nebeški mir na trgu. Morda ga bo kmalu uvrstila med tisto kulturo, ki jo je treba preganjati z običajno
Senator Fulbright se je na primer takoj začel braniti pred nevihto kritike in opozarjal na nevarnost, da se bo vietnamsko vojskovanje razširilo tudi na Tajsko, kjer je že sedaj kakih 30.000 vojakov. Senator Mansfield je previdno opozoril Eisen-howerja. naj take stvari rajše ;ki imajo pravico stalnega biva-pripoveduje kar naravnost John-i uja v ZDA ter so bile rojene po sonu in ne preko tiskovnih kon-U- 1895, pa ne prejemajo nobene ferenc. Eisenhowerjeva izjava je pokojnine ali javne podpore, naravno zmešala račune tudi'imajo po zadnjem dopolnilu So-nekateiim republikanskim kan- cial Security zakona sedaj pra-didatom, ki ne bodo več mogli I vico do mesečne pokojnine $35 šariti z “Johnsonovo vojno”. i za osebo, $52.50 za zakonski par.
Usoda je hotela, da je Eisen-|Kdor misli, da bi bil v okviru hower imel svojo tiskovno kon-jR-ga dopolnila upravičan do ferenco ravno isti čas, ko je ge- nove pokojnine, naj se obrne neral Lin Piao v Peipingu razla-’ takoj na najbližji Social Secur-gal svoje poglede na zunanjo po-1 il;y urad. Prvi pokojninski čeki litiko. Johnsonu je tako ponuja-1 v tem okviru bodo poslani 3. na izbira: ali poslušati Lina ali jnovemBra.
Eisenhowerja.	j Teden ZIP Code—
------o-----	; Glavni poštar je sporočil, da
Le kadar in kar jim prija bo prihodnji teden v Clevelandu TIT __	I teden ZIP CODE, ki naj javnost
WASHINGTON. D.C. - Ne- ,	opozori na t0. ^
ki opazo-alor Bele hiše je ne-lsvoj€ pošlene pošiljke davno pripomnil: Kadar so izidi |stavila pravi ZIp Code povpraševanja javnosti za pred-1 Hrvatje so imeli banke(_ sedmka ugodni, jih vedno v Beli j Klub hrvaških upokojencev je isi omenjajo in so točni , ka-1 pretekIo nedeljo v Hrva-dar so neugodni, se jih le redko jškem domu na St. Clair Avenue spomnijo in še takrat so “netoč- svoj letni banket., ki se ga je ni”. Podobno je z borzo; kadar j udeleži]o okoli 300 oseb Glavni se cene dvigajo, je zasluga Bele govornik je
vedno
hiše, kadar padajo, je vedno odgovoren za to kdo drugi.
To je res lep primer “stvarne' in nepristanske presoje” položaja! Predsednikovo samoljubje je brez dvoma krivo prenekate-rih težav dežele, pa tudi padanja njegovega ugleda v javnosti. -------------o------
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Delavski tajnik W. Wirtz je izjavil včaraj po ločenih razgovorih z zastopniki General Electric Co. in z zastopniki Unije električnega delavstva, da se bodo danes začeli neposredni razgovori med obema za novo kolektivno pogodbo in da obstoji upanje, da bo prišlo do kompromisa, ne da bi morala vlada uporabiti Taft-Hartleyev zakon o odložitvi štrajka za 80 dni.
CLEVELAND, O. — štrajk, ki se je začel v Chryslerjevi tovarni v Twinsbiugu pretekli četrtek, je zavrl delo v večjem številu drugili družbinih tovarn in obstoji nevarnost, da bo v nekaj dneh odpuščenih do preko 50,000 delavcev. Razgovori za končanje štrajka se nadaljujejo, toda trenutno ne upa nihče napovedati, kdaj bodo končani.
SAIGON, J. Viet. — Vse izgle-da, da imajo ameriške in juž-nokorejske čete obkoljen cel rdeči polk na obalnem področju kakih 30 milj severno od obrežnega mesta Qui Nhon. Po treh dneh bojev naj bi imeli rdeči že blizu 400 mrtvih in preko 130 ujetih. Ameriške in južnokorejske izgube so lahko. Rdeči so dobro utrjeni in se branijo iz betonskih bimkarjev. Njihove položaje je začela obdelovati artilerija.
bil okrajni avditor
R. J. Perk.
Možnost odpisa—
Državni senator David T. Ma-tia, demokratski kandidat za okrajnega avditor j a, je v posebnem pismu opozoril sedanjega okrajnega avditorja na določilo državnega zakona, ki daje onim, ki so utrpeli zaradi tornada škodo na svoji imovini, pravico odpisa te od davčne ocene, če škoda presega $100. Avditorja je pozval, naj pošlje svoje pomočnike v predel, kjer je pretekli teden divjal tornado, da pomagajo izpolniti oškodovancem določila omenjenega zakona. Iveglanje—
Slovenski športni klub bo pričel jesensko kegljaško sezono 16. oktobra. Prijave kegljačev sprejema Helena Mihelič, tel. 391-1878.
Rudolf Hess je postal najdražji jetnik v Nem-
v • • •
C1JI
BONN, Nem. — Kar je bilo vidnih civilistov obsojenih v znanem nuerenberškem procesu na zaporne dosmrtne ali dolgoletne kazni, vsi so že zapustili ječo Spandau, ki jo stražijo zaporedoma ameriške, angleške, francoske in ruske čete. Zadnja dva nacista, ki sta prišla pretekli teden na svobodo, sta bila Bal-dur von Schirach in Speer. V ječi je ostal samo se Hitlerjev namestnik Rudolf Hess, ki je ob-sojen na ječo do smrti.
_ Dokler je on v spandauski ječi, mora radi njega tam veljati dosedanji režim, ki je pa zelo arag. Zato so Amerika, Francija in Anglija predlagale Rusiji, naj tudi 72-letni Hess dobi svobodo in naj se ječa ukine. Rusija je pa proti. Predlaga pa, naj Hessa premestijo v jetniško bolnico, kjer bodo vsi stroški manjši* ^
MlERlSK/l

8117 S t. Clair Av e. — žlZtnctersou I‘-062S

mmum

.KraSjSSsgs
Cleveland, Oblo 44103
National and international Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
'Ui Združene države:
Š18.&0 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 ra 2 mesec« Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
Crated States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$1£.5M5 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
0">
No. 190 Tues., Oct. 4, 1966
Schlesinger Jr.: Johnsonova vojna
Naslov so dali republikanci. Potrebovali so udarno geslo za letošnje volitve. Ker niso mogli najti boljšega, so sedanjo vietnamsko vojno naprtili predsedniku Johnsonu, kot so pred leti isto storili Trumanu s “Trumanovo vojno”. Ena ^ in druga trditev je brez podlage in brez smisla. V politiki | pa včasih tudi neutemljene in nespametne stvari veliko zaležejo, zakaj bi jih politiki ne rabili? Saj ne spadajo razred angelov.
Naslovu je skušal dati vsebino znani politični zgodovinar in bližnji sodelavec pokojnega Kennedyja, pa nekaj časa tudi Johnsona A. Schlesinger Jr. Njegovo ime je dobro znano v ameriški politiki. Ni brez podlage veljal za enega med najboljšimi strategi za Kennedyjevo agitacijo v 1. 1960. Njegov duh je prodoren, njegov jezik blesteč in vsaj na videz dosleden. Zato Schlesingerju ni bilo težko da je 1. 1960 krotil Nikonove “proizvajalce” volivne agitacije.
Sedaj je Schlesinger začel tolči po Johnsonu, akorav-no mu je preje služil. Vsa vietnamska tragedija mu ni všeč. Misli, da je Johnson napravil velike napake. Vse to je nazorno razčlenil v članku v N.Y. Times od 18. septembra Članek je napisan lepo in vabljivo prepričevalno. Republikanci ga bodo gotovo porabili za gradivo pri agitaciji za kongresne volitve, zato ne bo pozabljen v par tednih. V raznih oblikah bomo naleteli na njegove osnovne ideje, tja do volivnega dne. Zato bi radi dali pregled o njem.
Schlesinger da kar posrečeno analizo, kako je prišlo do vietnamske vojne in v kakšnem stanju se nahaja. Ima pa to smolo, da si je postavil tudi političen cilj: Vietnamsko vojskovanje se mora preusmeriti. Amerika ne sme riniti v notranjost Vietnama in Azije. Drži naj se obale! Tam pa naj se začepi tako globoko, da bodo počasi prišli tudi azijski komunisti do prepričanja, da Amerike ni mogoče s silo pregnati iz njenih vojaških postojank. Ta ideja ni nova, zagovarja jo mnogo uglednih Amerikancev. med njimi tudi glavni vojaški voditelji iz druge svetovne vojne. V duhu te ideje bi moralo naše vojskovanje v Vietnamu preiti iz ofenzive v defenzivo in se tam začepiti. Toda kako? Schlesinger odgovarja: Ako imamo generale, ki so mojstri v ofenzivi, jih imamo tudi za defenzivo, samo poiskati jih je treba! Ravno prepričljivo to stališče ni.
Cilj, ki si ga je Schlesinger postavil, spravlja njegova izvajanja v pristransko luč. Avtor zagovarja to, kar je za njegov cilj, omalovažuje, kar cilju nasprotuje. Zato pretirava vrednost dejstev, ki govorijo za njegovo stališče. To ga logično zapelje, da pretirava tudi pomen svojih zaključkov. Le redki so med njimi, ki se držijo resnične objektivnosti.
Schlesinger ugovarja na primer stališču, da bi več vojskovanja verjetno pospešilo konec vojskovanja. To stališče temelji na misli, da se bo vojna omejila na Vietnam, da se je Kitajska in Rusija ne bosta odkrito udeležili in da je vojaška zmaga mogoča. Avtor trdi, da to ne drži. Pri tem pa spregleda, da vojskovanje divja tam, kjer se nasprotnika spoprimeta. Kjer se en nasprotnik bojem izmika, hi vojskovanja. To pa vidimo ravno v Vietnamu. Partizani so samo za gverileski način vojskovanja, za bojevanje na tradici-jonalnih frontah nimajo veselja. Ako je treba spremeniti našo vojaško taktiko, je treba najti samo način, kako komunistične čete zaplesti v večje boje. Tega pa sedaj še ne znamo. Ko bomo znali, bo vprašanje več ali manj vojskovanja odpadlo. Če bo takrat treba več čet, jih bo treba postaviti na fronte.
Prav ima pa Schlesinger glede bombardiranja Severnega Vietnama. Z njim nismo dosegli cilja. Ho Či Minh noče pregovorov o miru in pošilja še naprej zmeraj več svojih čet, potrebno hrano, orožje in municijo v Južni Vietnam. Bombardiranje očitno ne vpliva na njegovo politiko in to smo ravno pričakovali. Treba je torej dobiti za bombardiranje nov razlog in nov cilj ali pa ga postopoma zaustaviti.
Bombardiranje Južnega Vietnama ni doseglo svojega cilja. Taktično bombardiranje, ki podpira čete v bojih, je seveda potrebno, ni pa potrebno strateško bombardiranje, ki vali več trpljenja na domače prebivalstvo, kot koristi v vojaškem oziru. Treba bi ga bilo omejiti na res vpoštevanja vredne strateške cilje, ne pa bombardirati vse, odkoder je prišlo navadno precej nezanesljivo poročilo, da se tam skrivajo partizani. Sedanji način strateškega bombardiranja ima za posledico, da v južnovietnamskih bolnicah prevladujejo največ civilni ranjenci, ki so postali žrtve strateškega bombardiranja.
Schlesinger se tudi upravičeno pritožuje nad pomanjkljivim poročanjem o Vietnamu. Vsi viri, celo “uradni”, velikokrat ne odgovarjajo resnici. Prišli smo tako daleč, da gledamo z nezaupanjem na vsako novico iz Vietnama, ki
jo slišimo prvič. Tega bi res ne bilo treba še naprej prakticirati.
Pretirana so po Schlesingerjevem mnenju tudi poročila o padanju morale med vietnamskimi komunisti. Rumena rasa ima navado, da kaže na zunaj do vsega veliko več apatije kot mi. Tega pa ne smemo smatrati za padanje morale, saj nihče ne ve, kaj se skriva za navidezno apatijo.
Pretirano je po njem tudi upanje na gospodarsko in socijalno rekonstrukcijo vietnamskega podeželja. Ta cilj se brez sodelovanja Saigona ne da doseči. Tam pa imajo v vladi in pri njej glavno besedo vietnamski veleposestniki in saigonski bogataši, vsi ti so pa nasprotniki gospodarskih in socijalnih reform. Po ironiji usode so na njihovi strani tudi državni uradniki. So slabo plačani, se morajo dati podkupovati in niso zainteresirani, da bi se sedanji upravni sistem spremenil, dokler ne bodo vedeli, kaj bo prinesel tudi njim.
Schlesinger opisuje tudi obširnejše vse posledice vojskovanja na naše gospodarjenje, na našo zunanjo politiko, na naše socijalne načrte itd. Njegove pripombe so pravilne, pa ne upravičene. Veliko teh težav bi takoj odpadlo, ako bi bila naša davčna zakonodaja nekoliko pogumnejša, par pa ni. šepa za časom in potrebami.
Pretirava pa Schlesinger vpliv nacijonalizma na komunizem. Vpliva ne kaže tajiti, toda ne sega tako daleč, da bi vodillni komunisti postavili nacijonalizem nad komunizem. Kdor to misli, se goljufa.
Škoda, da je Schlesinger svoja izvajanja podredil cilju, ki je sporen. Odvzel jim je znak objektivnosti. Republikance to malo briga, niso pa zadovoljni tisti, ki bi se res radi dokopali do resnice v vietnamski tragediji.

BESEDA IZ NARODA

Po iarapvi deželi
EUCLID, O. — Za nami je veliko doživetje — romanje v Baragovo deželo, ki se je vršilo v dneh od 3. do 5. septembra 1966.
Pred uradom Ameriške Domovine smo ob pol petih zjutraj napolnili avtobus, ki nas je pod vodstvom č. g. Jošta Martelanca odpeljal proti cilju. Za volanom je bil znani šofer Charles Boroner. Mnogo smo na tem romanju doživeli in lahko rečem, da sedaj bolje poznamo požrtvovalno delo našega škofa-misijo-narja Friderika Ireneja Barage. Ne bom natančno opisoval, omejil se bom le na nekaj glavnih točk.
Naj najprej omenim kraj Indian River, kjer je sedaj znana božja pot z največjim križem na svetu. Na vzvišenem holmcu, do katerega vodijo granitne “svete” stopnice, stoji 55 čevljev visok in 22 čevljev širok križ iz lesa kalifornijske sekvoje (redwood). Na njem visi 31 čv. visoka soha Kristusa, vlita iz štirih ton brona. Izdelal jo je umetnik kipar Marshall M. Fridericks, ki je napravil v Clevelandu znani spomenik padlim vojakom v drugi svetovni vojni.
V Indian River ju smo pričakali prevzv. nadškofa dr. Jožeta Pogačnika, ki je v spremstvu č. g. Darka Slapšaka in znanega č g. Jožefa Godine z nami nadaljeval pot po Baragovih krajih. Po njihovem prihodu smo imeli v kapeli sv. mašo, ki jo je daroval č. g. Jošt Martelanc v slovenskem jeziku. Po evangeliju sam je nadpastir ljubljanske škofije po pozdravnih besedah položil na srce besede, ki so nas jloboko ganile. Vsa skupina je orejela sv. obhajilo. Po maši smo se v obednici okrepčali. Rev. Joseph Godina nas je nato seznanjal s Prevzvišenim, katerega preprostost je vzbujala v nas globoko spoštovanje.
Nadaljevali smo vožnjo po semlji, na kateri so vtisnjene stopinje svetniškega Barage. U-stavili smo se v Arbre Croche in iz avtobusa opazovali cerkev, v kateri je služboval Baraga od maja 1831 do septembra 1833. Poleg lesene cerkve stoji lepa zidana šola. V cerkvi je še podoba Jezusa, sedečega med učeniki postave, ki so jo bili Baragovemu nasledniku č. g. Francu Pircu poslali iz Ljubljane. Ta slika je nekdaj visela v gimnazijski kapeli. Ko jo je misijonar Lavtižar — on je na misijonski poti zmrznil in je pokopan v Duluthu — leta 1855 zagledal se mu je ob mladostnih spominih milo storilo, žal nismo imeli časa, da bi si jo bili ogledali.
Kaj je Baraga doživljal na tej Prvi postojanki svojega delova-
nja, naj nam predoči odlomek pisma, ki ga je 22. avgusta poslal Leopoldinski družbi:
“Naša cerkev, šola in stanovanje je vse leseno in z lubjem krito. Vse so postavili divjaki sami; lahko si mislite, kakšno je. Kadar dežuje, moram pogrniti plašč čez mojo mizo, na kateri imam knjige in pisarije, da se mi vse ne zmoči. Nad posteljo razpnem dežnik, sam se pa stisnem, kolikor se da, v kotiček svoje izbice, kjer najmanj kaplja. Ob vsem tem sem pa v svo-
rož raste po njem. Lep spomenik misijonarju Marquettu so po-tavili leta 1957 poleg muzeja.
Sonce se je že bližalo zatonu, a pred nami je bila še dolga pot do Marquetta. Uživali smo lepoto mišiganskih gozdov. Stemnilo se je že, ko smo v neki restavraciji čakali predolgo na naročeno večerjo. Nekako ob pol polnoči smo dospeli v Marquette, v hotel, kjer smo imeli rezervirane sobe.
V nedeljo zjutraj nas je avtobus odpeljal k stolnici sv. Petra. Ob osmih zjutraj je naš voditelj daroval sv. mašo v kripti, kjer počivajo trije škofje slovenskega rodu: Baraga, Mrak in Ver-tin. Bil je to višek našega cilja, saj smo prisostvovali sveti daritvi na kraju, kjer čaka poveličanega vstajenja truplo našega svetniškega pričevalca škofa Barage. Zame je bilo to nepozabno doživetje. Stisnili smo se v tesen prostor, enoglasno smo odgovarjali mašniku v istem jeziku, ki ga je govoril Baraga. Priporočali smo svoje težave njegovi priprošnji v prepričanju, da uživa pri Bogu večno plačilo za svoje trpljenje in nesebično delo. Vsi smo tudi prejeli sv. obhajilo.
Ob devetih smo v hotelu zajtrkovali, nato pa se odpeljali do 150 milj oddaljenega Ironwooda, kjer je bilo to leto v župniji Sv. Trojice Baragovo zborovanje. U-molejslužni Father Godina nam je po zajtrku razkazal zanimivosti mesta Marquette. Svež zrak nas je poživil. Zanimala nas je hiša, v kateri je škof Baraga umrl, kakega en in pol bloka od katedrale in ki je v privatni lasti. Prijazni stanovalci so nas pustili notri, da smo si lahko ogledali sobo, v kateri je Baraga umrl.
Naša pot nas je nato peljala po slikovitih krajih, po katerih
Država brez državnega praznika
Avstrija je trenutno edina ev- bra 1955 zadnji tuji vojak zapu-ropska država, ki nima svojega l stil Avstrijo; bil je to Rus. In ta-
državnega praznika, čeprav že dolgo vrsto let obe vodilni stranki iščeta zanj primernega dneva. Toda kateri dan naj bi bil najbolj primeren za državni praznik?
15. maj je datum državne pogodbe v letu 1955, ko je po zadnji svetovni vojni Avstrija spet postala neodvisna ter so vse štiri zasedbene oblasti obljubile, da bodo svoje čete umaknile iz dežele. Datum brez dvoma kot nalašč za tak veliki dan, toda kaj, ko je z njim združena majhna nevšečnost: državno pogodbo je podpisal takratni avstrijski zunanji minister, sedaj že pokojni inž. Leopold Figi, ki je pripadal avstrijski ljudski stranki; zato ta datum socialistom ni bil všeč, saj bi morali vsako leto poslušati, da je državno pogodbo podpisal njihov politični nasprotnik.
Dan proglasitve republike leta 1919 bi bil morda tudi primeren toda v tem primeru bi se vedno imenovalo ime dr. Karla Ren-nerja, socialista, ki je bil prvi predsednik nove republike. Zato se za ta datum niso mogli ogreti voditelji ljudske stranke.
Končno so se voditelji obeh strank spomnili, da je 26. okto-
ko so soglasno sklenili: to bodi naš novi državni praznik!
Pa so se oglasili predstavniki industrije. Državni praznik je vedno plačan praznik. Treba je zato ukiniti enega izmed dosedanjih plačanih cerkvenih praznikov, ker če bi uvedli še en dela prost dan, bi avstrijsko gospodarstvo zgubilo četrt milijarde šilingov na leto. Knncler dr. Josef Klaus je ta ugovor razumel in njegovi zaupniki so se začeli pogajati s predstavniki Cerkve. Vsi svetniki, Veliki Šmaren in praznik sv. Rešnjega Telesa so bili v nevarnosti, da zgubijo praznični značaj. Končno pa se je našel dan, ki naj bi bil žrtvovan: binkoštni ponedeljek.
Veselje nad sporazumom pa ni trajalo dolgo. To pot so dvignili svoj glas zastopniki turizma, češ da so “binkoštne počitnice” že nekaj tradicionalnega in za mnoge kroge vir dohodkov, za ves narod pa dnevi oddiha.
In tako je vprašanje državnega praznika v Avstriji spet na začetku. Do 20. oktobra ga bodo morali rešiti, ker drugače državnega praznika v Avstriji letos še ne bodo imeli.
ji sobici veliko bolj srečen ka- je nekož B a iskaI d da kor so mnog. v svojih poZIace- jih , lje do večne sre& Na nih palačah. Cerkev je precej ,	,
.dnn u. I„^_!nebvu 30 se tr§al1 oblakl m sončni žarki so skozi nje zlatili njih robove. Iglasto drevje, pomešano z belimi brezami, je dajalo
prostorna, do 400 ljudi bi lahko! šlo vanjo; upam pa, da bo kmalu premajhna.”
Stavbe so bile podobne našim
s svežim zelenjem občutek lepo-
skednjem. Ker niso imele stro- j te, ki je tu ne vidiš. Father Go-
pa, se je videlo vse strešno o-j dma nam je povgchd, čla je nek0č: giodje,^ tudi Baragovo stanova-! znani Ford kupil vse te gozdove
nje je bilo tako preprosto zgrajeno.
V enem svojih pisem sporoča o mrazu, ki ga je v Arbre Croche trpel: “Čeprav v peči neprestano in močno gori, mi je pitna voda, ki je stala le en korak proč od peči, na mizi zamrznila, prav tako voda za umivanje, čeprav sem jo postavil pod samo peč.”
Te spomine sem obujal, ko smo bili na tem kraju. Danes je
za izdelavo avtomobilov. Čas pa je vse predrugačil. Zaposleni delavci so morali iti od tu in zdaj stoje le prazne hiše — “Ghost town”.
Približali smo se L’Anse, kjer je Baraga deloval od poletja 1843 do 1845. Tu smo stopili v indijansko rezervacijo, ki so jo Indijanci ‘kultivirali1. Res, prid ni pa niso. šaljivo je Father Godina dejal, “da so jabolka še od lanskega leta na drevju”. Par in-
hvalno se je izrazil o Slovencih, ki se zanimajo za Barago. Med sv. mašo, pri darovanju, je slovaški župnik Matej ka intoniral po slovensko Angelovo češčenje, ki ga je nato pela vsa cerkev. Ponovno presenečenje. Počutili smo se, kot bi bili doma. Po sv. maši je spregovoril marquettski škof Thomas Noa in se zahvalil ljubljanskemu nadškofu za obisk Baragove dežele in udeležbo na njegovi zlati maši. Farani so
OfSarns drsš!w fare §¥« ¥ida se zatalpje
CLEVELAND, O. — V imenu društva se zahvaljujem vsem, ki so se trudili, da je bila naša prireditev tako uspešna. Prav posebno se želimo zahvaliti sledečim darovalcem: Mrs. Ani Hrovat za ročno izdelano pregrinjalo — afgan, katero je dobil F. Si-vorek, Mrs. Annie Marinček za
nam postregli z raznimi dobro- Praškega Jezuščka, ki ga je do-
Arbre Croche v enem delu rezi- dijanskih fantov je prišlo k na-denca za bogataše. Naša pot je šemu avtobusu, katere smo foto-
peljala navzgor, ustavili smo se in videli v nižini stolp cerkvice, v kateri se ob nedeljah še sedaj daruje za Indijance sv. maša. Tudi tod je hodil Baraga. Gledali smo čez prostrano Michigansko jezero, da bi v - daljavi videli “Beaver Isle”, kamor se je Baraga vozil s svojim čolnom. Naš vid žal tega kraja ni mogel doseči. Father Godina nam je tolmačil in razlagal, da smo se lahko vživeli v čase, kraje in razmere, v katerih je Baraga deloval.
Prispeli smo v Cross Village, kamor je prišel jezuitski raziskovalec in misijonar Father Marquette. Ogledali smo si tudi ta kraj, orosen z Baragovim znojem. Nadaljevali smo pot v Mackinac, tu ja čez zaliv, preko najdaljšega 5-miljskega mostu k Sv. Ignaciju. Tu smo si ogledali stavbo, ki je bila nekoč župnijska cerkev in je sedaj muzej, prestavljen na kraj, kjer je Father Edward Jacker odkril grob jezuitskega misijonarja Fathra Marquetta, ki je deloval tu pred 300 leti. Leta 1837 je Baraga podaril tej cerkvi sliko sv.
grafirali. Tu smo videli stavbo, ki je bila zgrajena iz lesa nekdanje Baragove cerkve, na levi ob gladini jezera pa so stale hišice rodu, ki še danes živi v tem kraju. Na desni je bilo vidno indijansko pokopališče in lep Baragov spomenik, ki so ga postavili Kolumbovi vitezi. Tu se dosti stvari po Baragi imenuje. Žal, da Baragova zamisel, ustanoviti indijansko rezervacijo, ni ostala.
Nekako ob pol štirih smo dospeli v Ironwood, kjer smo se u-stavili pred pročeljem cerkve sv. Trojice. V ogelnem kamnu je napis “Slavonian Congregation”. V župnišču se je zbirala duhovščina, ki se je s škofom T. Noo in ljubljanskim , nadškofom dr. J. Pogačnikom na čelu podala v cerkev v procesiji. Cerkev je bila polna vernikov, za nas iz Clevelanda so bili sedeži v njej rezervirani. Rev. Matejka, župnik te fare, je vodil petje kar s srede cerkve, kot včasih p. Odi-lo. Naše veliko presenečenje smo doživeli, ko je nadškof Pogačnik začel mašne molitve v anglešči-
ni. Tudi pridigal je najprej v Ignacija Lojolskega, dobljeno iz , tem jeziku, nato pa še slovensko. Ljubljane. Ta slika, ki je bila i Za nadškofom je govoril neki
dolgo v oltarju te cerkve, je še monsignor, ki se je prav vrnil iz ______
ohranjena. Z zanimanjem smo si, Evrope, kjer je.obiskal tudi Slo-1vodstvo, ogledali predmete v muzeju, venijo in kraje, v katerih je ži- žencem! Grob krasi spomenik in nekaj vel in deloval F. L Baraga. Po-1
tami tako ljubeznjivo in bogato, da na to ne bomo zlepa pozabili. Navzočih je bilo tudi več slovenskih d u h o v n ikov, kot msgr. Scheringer in brata rev. John in rev. Stanko Dolšina. Nasmejali smo se, ko smo se spoznali.
Dobre volje smo se vračali v Marquette, kjer smo prenočili. Ob sedmih zjutraj naslednji dan smo se že vsi zbrali pri sv. maši ob Baragovem grobu. Ogledali smo si še katedralo sv. Petra, nato pa se po zajtrku napotili domov. Na tej poti smo se ustavili v naselju Traunik, kjer smo se pozdravili s prijaznimi Slovenci. Rev. Godina nas je spet spremljal in nam tolmačil kraje. V Trauniku smo pred slovesom zapeli “Gozdič je že zelen, travnik je razcveten .. Verjetno je tudi škof Baraga obhodil te kraje. Ustavili smo se še v Manisti-cu, kjer je Baraga posvetil prvo cerkev Materi Božji. Tabla zgodovinskega društva pripoveduje na samem kraju o tem, v ozadju pa stoji lična kapelica, ki jo je postavila v čast Materi Božji oseba, ki ji je bila na Baragovo priprošnjo rešena noga.
Dospeli smo do fare sv. Frančiška Šaleškega, kjer pastiruje msgr. F. Scherigner. Ker je bil župnik odsoten, nas je pozdravil njegov kaplan rev. Kennedy. Tu se je ločil od nas rev. Godina in se vrnil v Marquette. Iskrena hvala za vso pozornost, rev. J. Godina!
Ker je bil Delavski dan, ko je ■polno ljudi na cestah, smo morali zaradi nezgod in zastoja prometa voziti počasi in smo tako prišli v Cleveland par ur kasneje, kot je bilo predvideno. Kljub vsemu smo bili vsi zadovoljni in veseli, saj se nismo le prijetno imeli, ampak smo tudi obogatili svoje znanje. Kdor ima dr. F. Jakličevo knjigo “Misijonski škof Irenej Friderik Baraga”, jo bo sedaj čital z večjim u-žitkom in razumevanjem, ker pozna vse kraje, ki so v njej o-menjeni.
rev. J. Martelancu za Pozdrav
bila. Mrs. Honey Kramer, dr. L. Ogrincu za radio, ki ga je dobila Frances Breskvar, in za Cheer, ki ga je dobila Mrs. H. Majer.
Hvala vsem članicam, ki so toliko napekle in požrtovalno pomagale v kuhinji, hvala dekletom, ki so stregle pri mizah. Prisrčna hvala tudi vsem, ki so darovali v denarju ali v čemerkoli že. Vsem Bog plačaj! Žal nismo mogle vsem naglo postreči in ste morali nekateri čakati. O-prostite.
Vse, ki želite stopiti v Oltarno društvo, prosim, da se priglasi' te čimprej, ker bi imele rade sprejem. Kličite po šesti uri zvečer tel. 486-5156.
Vsak četrtek imamo uro mo' litve. Pridite k njej v večje#1 številu. Molimo iz knjige Večna molitev, nato pa rožni venec, litanije in zaključimo z blagoslovom. Prvo nedeljo v mesecu je skupno sv. obhajilo članic društva pri sv. maši ob 7.45.
Pozdravljene!
Mary Marinko
Latinska in slovenska imena mesecev
I. Januar — Prosinec II. Februar — Svečan
III.	Marec — Sušeč
IV.	April — Mali traven V. Maj — Veliki traven
VI. Junij — Rožnik VIL Julij — Mali srpan VIH. Avgust — Veliki srpan IX. September — Kirnove«? X. Oktober — Vinotok XI. November — Listopad XII. December — Gruden
Hvala
Naj bo mladim, ki niso do^' vljali onih strašnih dni in on1111' ki morda dvomijo, če je bila u3' ša borba upravičena, skrorn#3 vizija v pretekle dni. Hirsch^' ger v Zborniku Svobodne venije 1966 v svojem čla#kil “Resnica o naši borbi,” ki ^ slika iz revolucije na Slove3 skem; Zbornik je dobiti prh ga KAS, P.O. Box 32, Brookl?3, N.Y. 11227, v Slovenki Pisai^'
618 Manning Ave. Toronto, Or*.
vsem udele- j Canada in v Slovenski PisaJ’3'! ! Baragov Dom, 6304 St.
Ave., Cleveland, Ohio 44103.
*
s
b
s]
fc
Š]
k
M. Tekavec
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
^Gvssiski ssadškef birmal v &ipiii|i Erezmadežne s feiosielii® svetinjo
TORONTO, Ont. — “Zdi se mi ^ v sanjah ..s temi beseda-1 začel svoj nagovor pre-Zyišeni nadškof dr. Jožef Po-Sacnik v četrtek, 22. septembra, y sPrejemu v župniji Brezma-e^ne s čudodelno svetinjo.
e Pred pol osmo uro so se za-^ 1 hirati odrasli v cerkvi, mla-^lna pa v dvorani. Skavtje so ^Pravili špalir od ceste do cer-e’ belooblečene deklice so se Ustavile v cerkvi, z njimi na-
r°dni
e noše in ostala šolska mla-
^ega
Tako so pričakali sloven-
^emstvu opača, c.M
ka).
nadškofa, ki je prišel v d u h o vščine (gg. J. A. Prebila, A.
2 * -t«! v,.ivi., /i. Prebila, neca, Jana, Vukšiniča in Tur-
Nadškof se je najprej po-gQ	Pred Naj svetejšim, pevci
.	zapeli v pozdrav, nakar ga
pozdravil župnik cerkve g. J. ^ C.M. Prevzvišeni je nato 2 v blagoslov, pevci so zopet Ca„e^ in sicer “Zgodnja Dani-Ce ‘ ° icm kratkem sprejemu v ]jj ?1 ie bil sprejem v dvorani, VstSe ie kaj hiro napolnila. Ko je fj. Td nadškof, ga je pozclravilo ^bčno ploskanje.
W^ej je st0pila pred viso-le §°sta učenka slovenske šo-š° ^Nnka Jereb in mu izročila ljati6o na§eljnov. V imenu žup-
nik.
§a je pozdravil g. Blat-Ctroški zbor je pod vod-
Stvom
trj §• Blaža Potočnika zapel ga Tasmi. Končno je vesel lepe-spregovoril tudi Vespi •°^ ^ nagovoru je izrazil vetlc'le nad lepim številom Slo-SrCeCev’ Staršem je polagal na ^aj vadijo svoje otroke v Prvj S 0.Venščini> da se ne bi že §al j	rod potujčil. Razla-
Vani tudi namen svojega poto-
PoseP° tem delu SVeta-V s no bo ostala župljanom
bra 0^inu nedelja, 25. septem-
dop . e Pved sv. mašo ob 10.15
bi
Začeli korakati v cerkev
'irrpj, .
bi pQ Cl z botri. Prišli so, da Pjij^.8 ak vojaki Kristusovi. Za ip pa S° PNšle deklice in botrce biki	ministranti, duhov-
Pr6f. n nadšk°f. Cerkev je bila «ki n ]hvna- Maševal je Ijubljan-Pa skof, somaševali z njim J. Kopač, A. Prebil, Pvpv^ra^a 'Slapšak. Po maši je
biskal prvo slovensko cerkev v Kanadi ljubljanski nadškof dr. Jožef Pogačnik v spremstvu župnika g. Dareta Slapšaka. Pri Mariji Pomagaj se je zbrala polna cerkev, da pozdravi nadškofa in sprejme njegov blagoslov. Ob 4h popoldne je nadškof vkorakal v cerkev v spremstvu domače duhovščine.
Najprej je stopil k zvočniku in nagovoril zbrane vernike. Govoril jim je o brezjanski Mariji Pomagaj kot o Kraljici Slovencev. Vzpodbujal jih je, naj po Njej ohranijo vero staršev in naj jih ona povezuje z domovino v eno božjo družino.
Po govoru je imel nadškof litanije Matere božje in je nato podelil blagoslov z Najsvetej-šim. Ljudje so se po blagoslovu preselili v dvorano, ki je bila nabito polna. Šolska mladina je nadškofu v čast priredila akademijo petja in narodnih plesov. Nadškofa je pozdravil župnik g. A. Prebil CM in prof. L. Ambrožič. Spregovoril je tudi nadškof. V govoru je razlagal svojo pot po severnoameriškem kontinentu. Mimogrede je omenil tudi slovenski duhovniški zavod v Rimu. Toda ob njem se ni dolgo zadrževal. Bolj na dolgo in široko je razlagal potrebo po večjih in boljših semeniških prostorih v Ljubljani, kjer je mnogo duhovniških poklicev, pa malo prostora za njih vzgojo in izobrazbo. Skoro bi se dalo sklepati, da Sloveniku v Rimu škofje žele uspeha, da pa vidijo in čutijo večjo potrebo po zboljšanju razmer v ljubljanskem semeni-
v v
scu.
Ko je bilo uradne akademije konec, so ljudje še osebno pozdravljali nadškofa in njegovega spremljevalca.
V ponedeljek je nadškof obiskal torontsko semenišče, v petek je poromal v Midland, kjer je maševal na grobovih kanadskih mučencev, v sredo, 28. septembra je pa zapustil slovenski Toronto. S seboj je odnesel naj-lepše vtise.
Por.
podelil zakrament 123 slovenskim otro-
V^vlšeni
'"»« bT .
^bost1 3 ^ *n ganljiva slo-
^^Vod1-0^*1 SV’ k!rme je šel ^bravl •V dvorano, kjer je bil Clli^ovsv-en ^an^el za nadškofa, ^taT110’ k*rmance in botre vodil6 ^0s*e- Spored banketa dv0r ^ Sebanc. Nadškofa a stoje ^ sl)reiela in pozdravi-p' pa je blagoslovil ^kei ° °^edu je prvi pozdrav ^6lhu i5’ v ' Lebane. Prevzviše-
aneVu ! cestital
?e^a: KV?,rana Pa ie skupaj za-A'al° So v0 °r kapbc> tolko let.
• BrejJ?e.§ovorili: gg. župnika
^ »°5 Koifo0^’ ^ L'
k rojstnemu
M4a?Šk°f
Slovec!iP°trebo
St6
je spregovo-sam. Zopet je po-po utrjevanju Govoril je o
arage. p a beatifikacijo škofa
Urh da1POr0^^ ^l°venl“
R bod0 ^ Je na emigraciji, če šif ^0bcu ,°Vencl dobili ali ne. ih U liuhTV°rane’ nasproti nad-
skLp0slnšahn?e lk°fije 80 ne‘
f b bUditKi ■ kl.^ štirih sloven-R0Vv Barage 1U Vodnikov, ško-- mana§ ’ Slomska^ Jeeliča in
Bo
gov,
°ru
a, Jegliča in Se je množica raz-
V ^Iji Pomf Pa 36 ^ odPelial
0rnagaj...
k	P S
]iari.s.H nadškof
^deljf1?-1 ^°magaj
’ septembra, je o-'KJa
Štirideset-urna pobožnost pri Mariji Pomagaj v Torontu
TORONTO, Ont. — V nedeljo, ponedeljek in torek, 9., 10. in 11. oktobra, bodo pri Mariji Pomagaj imeli 40-urno pobožnost v počastitev presv. Rešnje-ga telesa. V nedeljo bodo sv. maše kot običajno, glavne evharistične pobožnosti bodo zvečer. Cerkvene govore bo imel p. Odi-lo Hajnšek OPM iz So. Chicaga.
Župnijski urad vabi poleg vseh domačih faranov tudi vse druge slovenske vernike.
P. O.
Kaj dogovor med Beogradom in Sv. sedežem je?
V dogovoru:
1.	Jugoslovanska vlada zagotavlja Katoliški cerkvi svobodno opravljanje verskih obredov, skratka bogoslužja.
2.	Priznava pravico Sv. sedežu, da izvaja jurisdikcijo nad Katoliško cerkvijo v Jugoslaviji v duhovnih in verskih zadevah.
3.	Vlada Jugoslavije obljublja, da bo spoštovala pravico škofov, da so v stiku s Sv. sedežem.
4.	Sv. sedež obljublja, da bo duhovščina v Jugoslaviji delovala samo v sklopu Cerkve in da ne bo zlorabljala verskih in cerkvenih funkcij v politične name-
mom in Sv. sedežem o perečih vprašanjih.
7. Izmenjana bosta predstavnika z diplomatskimi pravicami.
Kakšen uspeh je s tem dogovorom dosegla Katoliška cerkev? V Beogradu, torej na mestu samem, bo imela uradnega predstavnika, ki bo objektivno poročal zunanjemu svetu o stanju verskih zadev v Jugoslaviji. Ta zastopnik sv. očeta bo lahko pri najvišjih vrhovih beograjske vlade posredoval za potrebe škofij in vernikov. Dalje: jugoslovanski škofje se bodo lahko nemoteno posvetovali s Sv. sedežem. Nevarnost, da bi komunistični režim hotel ustvariti naci-jonalno Cerkev proč od Sv. sedeža, je zaenkrat minila. Tudi vročekrvni ciril-metodovci bodo zgubili na veljavi in moči. Niso več potrebni!
V čem je uspel rdeči komunistični režim? Cerkev je nekako uradno priznala socialistično vlado. (Kot je v zgodovini že tolikokrat prej priznala framazon-ske ali kako drugače protiverske ali brezverske in kulturno bojne vlade!) S tem pa ni rekla, da je komunizem nekaj dobrega. Svojih številnih obsodb komunizma ni s tem nič preklicala. Cerkev je tudi obljubila, da bo disciplinsko kaznovala tiste duhovnike, ki bi pomagali revoluciji, ki bi hotela zrušiti sedanji rdeči režim. Duhovščini ne bo pustila politično delovati.
Na največje težave bo naletelo različno razlaganje “političnega delovanja”. Komunisti pod ta pojem spravijo vse razen tihe molitve v zasebni sobi, če je zaprta. Kaj pa vprašanja kot: brezbožna propaganda, kontrola rojstev, socialna pravičnost, verska svoboda, nerazvezljivost zakona, pravice staršev pri vzgoji otrok. Ali je razlaganje nauka o teh vprašanjih poseganje v politične zadeve? Bodočnost bo govorila o tem.
S tem dogovorom je Cerkev hotela zaščititi katoličane za železno zaveso, kamor spada tudi Jugoslavija. Za dosego tega cilja je stopila na pot ponižanja in odpuščanja za vse krivice in napade, ki jih je doživela v preteklosti.
(Po “Columbia”, sept, 1966)
mah, ker je pač konkurenca huda.
Zmagovalcem bodo razdeljeni pokali na “mus banketu”. REZULTATI
Težki kaliber:
1.	Peter Klopčič
2.	Jože Hrup
3.	Andi Dolenc
4.	Frank Abulnar
5.	Peter Golobič
22 kaliber:
1.	Frank Grmek
2.	Frank Abulnar
3.	Peter Klopčič Peter Vrmek
4.	Peter Golobič
5.	Lili Abulnar
Lov na točke:
1.	Lino Podgornik
2.	Maksi Jamernik
3.	Frank Grmek
4.	Lela Grmek
Ostali lovci pa brez točk.' Prva skupina (10 lovcev) je že odšla v Elk Lake na lov na muse. Obilo sreče!
Dne 18. septembra so se na Masarykovi farmi počastili spominu slovaških generalov Viesta in Gorjana Cehi in Slovaki, Sokoli in Češkoslovaška legija. Pri-sel je tudi kanadski obrambni minister Helleyer.
Tudi slovenski telovadci STZ
25	krogov 23 krogov
22	krogov 21 krogov 20 krogov
30 krogov 29 krogov 28 krogov 28 krogov
26	krogov
23	krogov
4 točke 3 točke 2 točki 1 točka
ša otroška pomerkačinja, o kateri sem že povedal, kako smo jo imeli otroci radi. Zdaj bi pa rad povedal še o njenem najstarejšem sinu Tončku. Bajten Tonček je bil znana oseba daleč na okoli. Bil je zidar. Ker ni bil doma, se ga prvič spominjam, ko je prišel od vojakov na dopust. Otroci smo občudovali na njem tiste vrvice in zelene kroglice (Schuetzenschnur), ki jih je dobil vojak, ki je znal dobro streljati. Takrat seveda na strelišču, saj vojske tisti čas ni bilo. S tistimi cofi so se vojaki zelo postavljali. Kdor ni imel cofov, ko je prišel na dopust, je bil manj spoštovan in dekleta so se manj zanimala zanj. Zato se je vsak trudil, da je bil dober strelec in lastnik cofov. Avstrija je pač znala z raznimi takimi malenkostmi obdržati ponosne Avstrijce, Ko je prišel Tonček od vojakov, se mu je zdelo, da je v Avstriji vse preslab zaslužek in je kmalu odšel v Ameriko. Imel je v Ameriki že sestro, poročeno, imela je edinega sina, ki je sedaj v Denverju, Kolorado. Ker je pa Dil Tonček očetov sin, je tudi on mt njegov oče zelo ljubil žganje. V Ameriki tega ni bilo dobiti, bila je prohibicija. Zato je Tonček zdržal tam samo tri le-
Spremenjen red nedeljskih maš
Pri Mariji Pomagaj bodo sedaj naprej vsako nedeljo štiri sv. maše. Ob 8h, ob 9h, ob 10:15 in ob 11:30. Ta red bo veljal do naslednje poletne sezone.
Cerkev Marije Pomagaj je dobila veliko lepši zunanji izraz. Staro strmo stopnišče je izginilo, novo stopnišče, ki ga je naredil gradbenik g. Janez Kastelic, je res veliko lepše, veliko bolj varno, ker je bolj položno in zavarovano z ograjo, ki je tudi okras. Pročelje cerkve je mnogo pridobilo na lepoti.
ali kakor nas Čehi imenujejo ta> Pa 1° Ie mahnil nazaj. Pri STZ Sokol, so bili reprezentira-ni in so pozneje nastopili s svojo vrsto na bradlji in drogu.
Govorniki so poudarjali potrebo po zvezi med Čehi in Slovaki, govoril je tudi preživeli general Ferjančik. Omenjeni Slovaki so se 1. 1944 uprli Nemcem in vzdržali v gverili vse do konca. Generala Viest in Gorjan sta padla v zasedo in bila po strašnem mučenju ubita. Nehote se je navzočim porodila misel, kje je slovenska in jugoslovanska legija, saj so se vendar četniki borili vsa leta tudi za zavezniško stvar in kdaj bo prišel čas, da jih ob priliki njihove proslave obišče taka visoka oseba, kot obrambni minister.
Izgleda, da prepiri ne prinesejo kredita nikomur, najmanj pa narodu, uspehe žanje le organizirano in složno delo.
STZ Toronto
5. Cerkev obsoja političen teror in bo proti duhovnikom, ki bi se ga posluževali, podvzela potrebne mere.
Predvidena bodoča posvetova-med komunističnim reži-
Z tekem
TORONTO, Ont. — Narava, vsa v jesenskih barvah z izrazitim rdečim listjem, je pozdravila lepo nedeljo v septembru slovenske lovce, ki so se podali na tekme v Bancroft. Temperatura je sicer padla v zadnjem tednu in končala dolgo, vroče in suho poletje, a vreme je vendar ostalo naklonjeno.
Lovci na točke so se letos zares morali potruditi, ker je listje še vse na drevju in se živali ne vidi. Tudi rac je manj in se to tudi na farmi pozna. Vendar to ni pokvarilo prisrčnega veselja, ki spremlja lovce na njihovih pohodih in seveda zabave v koči.
Letos je presenetil vse dr. Peter Klopčič z odličnim strelja-
L. Ambrožič st.:
OBLJUBA DELA DDLS
Že sem povedal, da je bila pri hiši tudi neka ženica Minca. Ko se je po prihodu od vojakov Janez kmalu poročil, je bila Minca tudi njegovim otrokom pestr-na. Ko so malo zrastli, so Minci radi nagajali in se z njo pretepali. Saj je bila tako majhna, da jo je starejša Micka že v šestem letu prerastla. Bila je pa lepo o-kroglega in polnega telesa. Nekoč je bil neki iz Osredka v mlinu, pa je dejal Janezu: Kadar bo pa tale umrla, jo pa deni kar v lonec, bo imela dobro meso. Janez je odgovoril: Saj še žival, če sama krepa, ne jemo, zakaj bi Minco? Vse to so pa otroci poslušali. In takoj so šli Min-
hranil je nekaj dolarjev, ki sta jih pa z Žirovnikovim Johanom kar hitro utopila v žganju. Johan je bil njegov bratranec, pa se ga je močno držal, kadar je čutil kak groš pri njem. Tonček je prišel domov samo zato, ker je bilo žganja na razpolago, do-čim je moral biti v Ameriki — prisiljen abstinent. Ko sta pa pognala vse dolarje, je začel Tonček zopet zidati. Ni se u-kvarjal s kakimi stavbami, pač je prevzemal manjša dela. Kako sušilnico za sadje, vzidaval je kotle za svinjsko kuho, prebelil hiše, najljubše delo mu je pa bilo vzidavanje kotlov za žganjekuho. Vedel je, da ga bo gotovo dobil en glažek al’ pa dva, kadar bo gospodar poskusil kako novi kotel deluje. Pri teh malih delih je postal Tonček pravi strokovnjak, zlasti pa pri kotlih za žganjekuho, tako da so ga klicali tudi po vseh okoliških farah in je bil stalno zelo zaposlen. Pred tremi leti je pa umrl doma v “Žirovnikov! bajti”, ki je pa bila njegova, ne Žirovnikova.
Naj nekoliko povem še o Ži-rovnikovem Johanu, ki je bil tudi daleč naokoli poznan. Bil je še zelo mlad, ko je začel piti žganje. Ko smo hodili z njim skupaj v šolo, je že takrat šel večkrat k Andrejčku na Šujici, kjer je v trgovini prodajala Anka — florjana. To je bil nekak liker in Johan ga je spil včasih pol, včasih pa'cel frakel. Za to žganje je bila včasih sledeča reklama, ki jo je bilo polno povsod, kakor danes tu za Coca Cola: “En glažek florjana pogreje Boštjana. En glažek te pijače, kak lahko se skače.” Že kot šolar je torej začel piti in ko sem ga vprašal, kje je dobil denar, je dejal, da ga mu je dal oče. Povedal mi je mu vselej da, da en
ci povedat, nato so pa peli vedno , tudi, da mu vselej da, da in povsod: Ko bo Minca krepa-j glažek tudi on spije, kadar gre la, bomo jedli meso. In to smo očetu po žganje na Hrastenice k potem peli vsi otroci po vsej do- Ušincu. Pozneje je postal noto-lini in v šoli tako, da nas je ne- ričen pijanec in je vse, kar je kje
koč morala učiteljica Karolina Han precej kaznovati, ker opomini niso zalegli. Ker so nam tudi starši to prepovedovali, se je počasi nehalo in pozabilo. Minca je enkrat pozneje umrla, mislim da od starosti. Koliko je bila stara, menda ni nihče vedel in se tudi ni nihče brigal za to. Zdelo se mi je pa, da je bila proti zadnjemu še manjša kot preje. Ubogo ženšče! Nič dobrega ni imela na svetu.
V Hrenovčev mlin se je pri-
njem v težkem kalibru, zato mu j možila in vzela Janeza za moža še posebej čestitamo, kajti ni hči Bajtne matere in Žirovniko-lahko zmagati na lovskih tek- j vega Matička, naša soseda in na-
zaslužil, dal za žganje. Tako ga je želel, da je večkrat zjutraj, ko ni imel nobenega denarja, klečal pred pultom in me s povzdignjenimi rokami prosil za malo žganja, “da bo piko odrl” je rekel. Kadar je pa imel denar, ga je pa pil, dokler je mogel nesti. Ko se mu je zdelo, da bo omagal če bo še kaj spil, ga je pa kupil še in ga nesel s seboj, pa dejal: “Zdaj grem in se bom vlegel na posteljo, pa ga bom spil, potem naj me pa vrže, če me more.” Tudi pri nas se je parkrat to zgodilo, a mu ni pomagalo nobeno prigovarjanje. Obstal je
navadno tam, kjerkoli se je nahajal takrat, ko je dobil kak denar. Niti ni poskušal, da bi ga nesel domov. Ubogi človek, kadar ne more oblvadati strasti!
Med revolucijo, ko so mene Italijani aretirali in odvedli v zapor, so prišli takoj drugi dan k nam delat preiskavo. Ker pri nas niso dobili nič obremenilnega, so pa vzeli Žirovnikovega Johana, ki je stal nasproti naše trgovine na dvorišču pri Žirovniku in jih opazoval. Odpeljali so ga v Ljubljano, ga poslali na Rab, od tam pa pozneje v Italijo. Nemci so ga odpeljali iz Italije v koncentracijsko taborišče Buchenwald, kjer je od izčrpanosti umrl.
(Dalje sledi)
------o------
Indonezijski študentje se dalje zaganjajo v Sukarna
DŽAKARTA, Indonez. — V zadnjih treh dneh so študentje znova demonstrirali proti predsedniku Sukarnu in zahtevali njegovo odstavitev. V soboto in nedeljo jih je vojska pustila sorazmerno v miru, včeraj pa je nastopila proti njim z bajoneti na puškah, ko so prodrli stražni kordon in vdrli proti predsedniški palači.
Večje število študentov je bilo
pretepenih in ranjenih od bajonetov. študentje so kričali, da je Sukamo komunist, da je bil on za lanskim poskusom komunističnega prevrata in da mora za to dati odgovor pred sodnijo. Včeraj se je začel sodni proces proti njegovemu glavnemu pomočniku in sodelavcu dr. Suban-driji.	. j
CLEVELAND, O.
Zenske dobijo delo
CLEVELAND, O.
ZULICH
INSURANCE
AGENCY
18115 Neff Rd. - IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio
Molki dobijo delo
MACHINISTS
THE CLEVELAND PNEUMATIC Tool Sc,
3784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYDROTEL
Contouring and profiling Machines
Wanted
COOK from 1 P.M. to 8 P.M. Apply in person
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214
(x)
MALI OGLASI
E. 77 St. — St. Clair
Trdna 7-sobna enodružinska, v celoti podkletena, zaradi zapuščine. Cena $5900.
MAINLINE REALTY HE 1-8181 Realtor AC 1-9381
Stanovanje išče Zaposleni moški, samski, išče 2 neopremljeni sobi in kuhinjo v svetovidski okolici. Pokličite 361-4270 od 5. pop. do 8. zvečer.
(191)
V najem
3-sobno, čisto stanovanje s kopalnico, v novi hiši zgoraj, se odda na Kewanee Ave. Za pojasnila kličite 481-8584 po 3.30 Pop.	(190)
Hiša naprodaj
V bližini cerkve Marije Vne-bovzete, zelo čista in v dobrem stanju. Ima 4 spalnice. Cena zmerna. Kličite 752-2414.
(x)
HORIZONTAL BORINS MILLS
TURRET
LATHES
Išče sobo
Ženska išče sobo in garažo pri kaki vdovi v bližini cerkve sv. Kristine. Kličite EX 1-0759.
______________________ -(190)
Hiša naprodaj
Dvodružinska zidana hiša, prvič naprodaj, na Shawnee Ave., med E. 185 in E. 200 St. 5 let stara, garaže, v prvovrstnem stanju. Se mora prodati; v srednjih 30h.
KEENER REALTY 401 E. 200 St. 481-1226
(190)
V najem
4-sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico in zaprtim porčem, zgoraj, na 1234 E. 172 St. Za pojasnila kličite 943-6694.
(191)
V najem
Lepo, 6-sobno stanovanje spodaj, plinski furnez, se odda na Norwood Rd. Za pojasnila kličite HE 1-8021 po 4.30 pop.
(191)
m TURRET LATHES
ENGINE LATHES MILLING MACHINES
RADIAL DRILLS
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop, do 5. pop. ali kličite 341-1700 za čas sestanka An Equal Opportunity Employer
(191)
V najem
4 opremljene in 1 neopremljena soba se odda s pohištvom ali brez na 835 E. 222 St. Za pojasnila kličite 531-4362.
(193)
Sv. Kristine okolica
Zelo čist zidan bungalow, 4 spalnice, moderna kuhinja, jedilna soha, polna klet, garaža za 2 kare. Več posebnosti. $23,900.
Sv. Viljema okolica
Zidana duplex hiša, v dobrem stanju, zelo snažno, posamezni dovozi in garaže. $34,000.
UPSON REALTY
RE 1-1070	499 E. 200 St.
(194)
V najem
5 sob, 3 spalnice, velika kuhinja, pri Grovewood, zgoraj, blizu šol in transportacije in freeway, garaža. Kličite po 5. uri 531-6129.	(x)
Ženitna ponudba
Mlad, priden in značajen slovenski Kanadčan bi se rad spoznal s poštenim slovenskim dekletom v Združenih državah. Le resne pismene ponudbe poslati na upravo listo pod značko Nov dom”. Tajnost zajamčena.
L
Mara Husova:
Živa plamenica
Jožica jo je hvaležno« pogledala.
“Ali naj ti pokažem njegovo zadnje pismo?”
“Ni treba. Vem, da so vsa njegova pisma ena sajma lepa pesem. Kar prebiraj jih!”
Po hodniku je prihajalo glasno govorjenje ter se ustavilo pred Zalinimi vrati.
“Halo! Odpri! V mesto gremo!” je planilo v sobo troje veselih deklet. “Ali si pozabila, da smo se zmenili za drevi? Tudi Jožica pojde. Šola je za nami, službe imamo, svoje smo. Ponoreti moramo malo na vse te dobrine”, se je vrtela po sobi Marta, visoka in lepa črnka.
“Jaz imam denar; od doma so mi ga poslali!” je mahala nizka, lepo okrogla in rožnata Stana s svojo polno torbico.
“Ti, Zala, boš vodnica! Ali te je obvestil gospod Tolminc?”
“Da, pisal mi je, da bo nocoj pri Beli roži prijateljska zabava.”
“Vidiš, vse to v našo čast!” je Milka razigrano objela Zalo.
“V tvojo najbolj!”
“Da, Milka, v tvojo, v tvojo!” So razgrajala dekleta.
Milka, bujno, rjavo dekle, je za spoznanje zardela. “Vse, kar je prav; a Zala poje, poje tako
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
lepo, da ti je kar milo pri srcu”, je zadovoljno ugotovila Milka.
“Tudi divji petelin poje, kadar se ženi”, je vščipnila Marta.
“Zala, obleci se!”
“Takoj bom pripravljena.”
“Imenitno bo!” so se veselila dekleta ter posedala na Zalino posteljo.
“Kaj, sta celo kurili v tem času?”
“Hej, ljubezen gori!” je z objestno kretnjo povedala Zala.
“Jaz ne grem z vami, glava me boli”, se je opravičila Jožica.
“Kaj glava! Minilo te bo, ko prideš na zrak”, so govorile tovarišice vse vprek.
“Pustite jo, naj ostane doma! Njej je lepše tako”, jih je pomirila vse razumevajoča Zala.
Jožica je tiho odšla; komaj so opazile, da je ni več med njimi. Potem se je hrupna in vesela gruča zapodila iz sobe. Zala jih je vodila.
Nekaj dni za tistim večerom se je mlada družba razkropila na vse vetrove.
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
MAN—STRONG ENOUGH TO LIFT AN INVALID MAN. Salary and apt. No drinkers. Refs. English speaking. WH 4-6030.
(190)
WAREHOUSE — Shipping, receiving and stock handling. SVz days plus overtime. Automotive experience preferred. Call 842-7800.
(190)
CARPENTERS
Garage Bldg. Crews. Must be exp. This Co. is in business over 35 yrs. Steady work. Call 521-3010 betw 1-2 p.m. Ask for Mr. Korinek.
(192)
PHOTOSTAT OPERATOR Some exp. preferred. To work in leading loop art and photography studio. Call	AN 3-0633
(192)
CAR HIKERS O’Hare Airport, Valet Parking, full time, 3 shifts avail. Good tips.
Call 686-7568 James Chapman
(193)
MAINTENANCE HELPER
Apartment development. Steady work.
Apply:
1500 Busse Rd., Mt. Prospect, 111. 439-4151
(190)
HOUSEHOLD HELP
CHILD CARE Housekeeping. Live in.
West suburb.
Call 629-6423 '	(190)
MULTILITH OPER. — Need reliable young men, for training in print, plant. Exc. oppty. for advancement to Ige. equip. These are not temp. jobs. Day or night work. No exp. nec. Call 263-3546
FEMALE HELP
HOUSEKEEPER
Exp. between 40 & 55 yrs. of age. $50 per wk. Rm. & board. Exc. Trans. Call Mrs. Wood 658-4306.
(191)
FITTER & ALTERATION WOMEN Exp. in working on designer coats, suits, & dresses. 5 day wk. Exc. Sal. & work, conditions. Perm. Refs, req. KANE’S CO 1-0893.
(190)
CHILD CARE
Mature woman to come to my home; care for one child. All trans. 752-4553
(190)
DRAPERY GIRLS Good working conditions. Insurance Steady. 7165 N. Cicero.
HOUSE OF MENNA
IR 8-7666	(190)
CHILD CARE HOUSEKEEPING
Live in. Own rom & bath. Salary. Phone: 337-0842
f	(190)
Male & FEMALE HELP
Villa Moderne Restaurant,
111 Skokie Blvd., Northbrook, 111. Waitress for breakfast, lunch and dinner. Also Bus Boys and Dishwashers. Contact Mr. Whitney VE 5-3355	BR 3-4626
(194)
FEMALE HELP
DRAPERY FINISHERS Experienced. Must be able to iron, pleat, fold and hand sew.
1260 W. 103rd St.	233-5554
(193)
CASHIERS
4 to 12 shift, salary $75 to start. Uniforms free. Apply Airport Parking Co., Valet Service, O’Hare Airport, Tony Govemale. 686-7568
(193)
j Že dva meseca je bila Zala v službi v daljnem južnem mestu, vsa polna novih vtisov tujega kraja in novih ljudi. Zbrala se je malo in začela urejevati svoje stanovanje. Velika svetla soba, opremljena z belo opravo, je bila njen novi dom. Vse je bilo skromno, a polno luči in domačnosti. Imeli je prijazno staro gospodinjo, ki jo je sprejela v svojo hišo kakor domačega človeka.
Zlagala je knjige. Skrbno jih je ogledovala in obzirno brisala vsako posebej. Knjige so bile njena ljubezen in strast. Na gornjo polico so prišli njeni naj ljubši pisatelji. Nekaj snopičev pesmi je bilo posejanih vmes. Niže je dobila mesto filozofija. Vsi mogoči pisatelji so bili zastopani. Med njimi in na spodnji polici so se tiščale knjige iz socialne vede, vseh pravcev in šol od Aristotelove Države do Mark-sovega Kapitala. Po kotih in predalih so še samevali prevodi ruskih in drugih velikanov.
Ta Zalina knjižnica je bila zvesto ogledalo njene mlade duše, ki je z gorečo duhovno lakomnostjo goltala vse, kar ji je prišlo pod roke, brez reda in vodstva, tako da je nagrmadila v sebi veliko znanja, v katerem še sama ni spoznala. Njen duh, lačen rčsnice in odgovorov, se je gubil spričo mogočnih zapletenih sistemov, ki so si medsebojno nasprotovali, ter se vračal nenasičen in razočaran sam vase. Njena naj večja slast pa so bila dela pesnikov. Njen razum se je pri njih učil in njeno srce se je naslajalo z njihovo lepoto. V mavrični pisanosti in lahkotnosti narodnih pravljic pa se je njen nemirni, vedno iščoči duh vselej rad spočil. Zala je bila v svojem bistvu rojena pesnica.
Zadnji čas, ko je bila vsa zaposlena s svojo službo in ji je bilo vse novo in zanimivo, ni utegnila veliko misliti nase in na vprašanja, ki so jo mučila. Prvi vtisi so se polegli, čas je mineval. Zala je vse redkeje, prejemala pisma svojih sošolk in sama vse’redkeje odgovarjala nanje. Vživljala se je v svoj poklic. V službi je bila vestna in točna, a kaj kmalu je spoznala, da služba ni tisto, kar je priča-. kovala. Akti, prepisi, računi, statistika, neštevilni stebri samih dolgočasnih številk. “Kako je to
zmeraj enako, dolgočasno, ved- rekel priletni arhivski uradnik, še niti pomislila na to, tudi in-
no se ponavljajoče in prav za prav malovredno ter nepotrebno delo,” si je priznala po šestih mesecih službovanja.
“Kako bom vzdržala do kraja?” se je v strahu vpraševala.
“Moraš, tvoj kruh je to!” je odgovorila njena zgodnja, s skrbmi obtežena mladost.
“Ne zadovoljuje me!”
“Kdo te to vprašuje? Najprej bodi, živi, potem šele glej više in dalje”, je odgovarjal razum.
“Gospodična, navadili se boste, kakor sem se privadil jaz in mnogi drugi pred menoj”, jo je tolažil starešina, gospod Molek.
Zala se je ustrašila: “Ali bom tudi jaz. taka po dvajsetih letih službe?”
“Prav taka kot jaz!” ji je odgovoril stari gospod v redkimi lasmi, po katerih sta pisarniški prah in stanovanjska plesen dokaj zgodaj posula svoj pepel.
“Saj ni treba zakopati v pisarno vsega svojega življenja. Jaz na primer gojim čebele. Veliko veselje imam z njimi”, je
ves slaboten in rjav letne službe.
“Jaz pa v prosili urah delam ročna dela”, je rekla poštama gospodična z dolgim, suhim in žilavim vratom za pisalnim strojem.
“Jaz pa imam družino. Preživljati jo moram in zato služim. Prvo je moja družina in potem vse drugo”, je menila gospa za blagajno.
“Zakaj pa se ne poročite, Zala?” je iznenada zopet povzela gospa pri blagajni. “Slišala sem, da hodi za vami inženir Kovač.”
“Tudi jaz se le preživljam”, se je umaknila sitnemu odgovoru Zala.
“Saj res, tudi jaz sem nekaj slišal”, je dejal gospod Molek.
“Nič nimam z njim”, je kratko zavrnila neumestna vprašanja.
“Nič, seveda nič. Zakaj bi se pa ne vzela?”
“Začetnica sem! človek ne more kar tako v zakon; sicer pa so to le prazne govorice. Nisem
od dolgo- ženir ne sanja o rečeh, ki mi jih tu drobite”, je odločno odbila Zala.
Nekaj časa je bilo v pisarni vse tiho.
“Vi ga gotovo ne marate?” je povzela besedo stara gospodična Drčarjeva.
“Za moža že ne.”
“Maram, ne maram!” se je spet oglasil starešina. “Pred vojsko so še tako rekli. Danes pa so ljudje drugačnih misli. Ljubezen — prazne marnje! Na vse se človek privadi. Tudi na zakon brez tiste zabele, ki ji pravimo ljubezen!” se je zdaj razvnel stari gospod.
Zala je iz vljudnosti molčala.
SEWING
MONOGRAM OPERATOR Exp. or will train. Full or part time, downtown location, 5 days. Benefits.	HA 7-7361
(191)
PERM. POS. FOR WOMAN HSKP. Live in. To assist alert elderly man liv. alone in 5 rm. 1st fl. Rogers Pk. Apt. Priv. rm. hath, TV. Good Sal. Exc. Oppty. for woman who needs good home. Recent refs. req. 274-6787	(191)
HOUSEKEEPER
Reliable. Good cook. Must drive. References.	Call 835-3747
(191)
ZAPLENJENO OROŽJE PRESKUŠA — Predsednik južnovietnamske vlade N. Ky (s črnimi očali) preskuša težki mitraljez, ki so ga vzeli rdečim v bojih na Centralnem višavju.
Predobro pa je vedela, da je lju' bežen mnogo, mnogo več k° samo prazne marnje. V sebi pa jo že davno odločila, da če se kdaj sploh omoži, se poroči i® iz ljubezni.
* * *
Ura je odbila dvanajst, uradniki so hiteli h kosilu. Zala je pospravila po svoji pisalni mizi ter se tudi sama oblačila za odhod. Moder, že dvakrat predelan plašč se je ovijal njenega jedrega telesa, kakor da je ulb na njem. Majhen klobuček si je potisnila na čelo, zapela roka-vice in se zamišljeno obrnila k vratom.
(Dalje prihodnjič)
^miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiimiiiiiiimiiimimiiiiiiiim'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiifniD^
K
S
K
J
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. S. K. J.) J	351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 66431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME ..................................................................................
tIA.SIjO!^ ....................................................................................................
MESTO ................................................................................
DRŽAVA ..................................................... CODE ....................
STAROST SE UPOGIBA PRED MLADOSTJO — Ma-rokanski odličnik kaže spoštovanje mlademu prestolonasledniku tekom obiska na dvoru. Kralj Hasan II. posluša razgovor.
^!llll!llllllllll!l!llllllllllllll!il[lillllllllll!inilll!llllllllini!l!lllllllllllli)lllllllllllllll!llllll[!llllllllllllllllllllllllllllllllllll!l>j|5'
))
ČE SE SELITE
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 SL Clair Ave-	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov: ..
Moj novi naslov: ----------------...
MOJE IME: ------------------------
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
5 *
t
*
4«
I
ŽENINI IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
(K. S. K. J.)
nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam m sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine	|
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan;
•	članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma.
K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averiki. |
Premoženje_______________________$16,300,000.00 |
1 Članov - 45,000 ____________Certifikatov - 47,500 |
| Veljavna zavarovalnina___________$39,700,000.00
|	Solventnost - 118.99%
|| Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.