IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCIJAN - TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-75 - TE-KOCl RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 LETO XV KRANJ, SOBOTA, 27. JANUARJA 1962 št. 10 IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO VII. kongres Ljudske mladine Slovenije je začel z delom MLADINA AKTIVNO SODELUJE NA VSEH PODROČJIH DRUŽBENEGA ŽIVLJENJA Mladi ljudje bi morali prizadeto opozarjati na tiste nepravilnosti in pojave v naši družbi, ki ovirajo hitrejši razvoj demokratičnih odnosov v proizvodnji in družbenem življenju Imamo nekaj, kar se ne da nadomestiti, imamo mladostni polet VIL kongres je ob tej misli združil v Kranju mladino iz vse Slovenije. Zbrali smo se, da ocenimo pot, ki smo jo prehodili od prejšnjega kongresa pa do danes. Uspehi, ki smo jih v tem obdobju dosegli, kažejo, da smo uresničili hotenja VI. kongresa, še več! Novi čas, številne družbene spremembe so prinašale vedno nove naloge. Zahtevale so nove ljudi, ki jih bodo uresničevali, pa tudi, ki bodo uživali sadove svojih prizadevanj. Ni potrebno kazati na naš delež; o tem govori sivi avtomobilski trak, o tem govore ocene v šolskih redo-valnicah, naš glas v organih samoupravljanja, skratka 0 tem govori življenje, ki ga živimo. Postali smo del prizadevanj, ki oblikujejo našo družbo. Morda včasih malce nerodno in vihravo, pa vendar z vso ustvarjalno voljo in zavestjo gradimo vse, kar je potrebno vgraditi v stavbo našega dne. Mladostni polet, ki ga nosimo v sebi, ruši in trga staro; želimo svobodno ustvarjati in si določati svoj položaj. Osvobajamo delo, da bi bili resnično svobodne osebnosti. Težko je oceniti vse tisto, kar je za današnjo generacijo značilno. To niso samo uspehi, niti ne napake, to ni samo cesta, ne mladi odbornik v ljudskem odboru. Tisoče m tisoče stvari nas oblikuje. Ob vsem tem si prizadevamo, da mladinska organizacija postane odraz družbe, odraz mišljenja in potreb mladega človeka. Postane naj njegova organizacija, ki mu bo pomagala, da se uveljavi, da postane aktivni sodelavec v družbenem življenju, ki bo iz življenjske prakse črpal najboljše in ki bo nadalje gradil našo skupnost, številni so dogovori in akcije, ki naj uresničijo to prizadevanje. Organizacijske oblike in delovne metode organizacij so se stalno prilagojevale spremenjenim družbenim pogojem in željam ter potrebam mladine. Iz življenja, sredi katerega je LM stalno delovala, pa je črpala svojo moč, svoje uspehe. Uveljavitev LM v naši skupnosti in pri slehernem posamezniku ji daje legitimacijo resnične organizacije mlade generacije. Marsikaj bo treba še spremeniti, dopolniti in izboljšati. Današnji kongres naj bo 'tako veliki dogovor mladih ljudi iz vse Slovenije o svoji organizaciji; izmenjali bomo izkušnje, se pogovorili o uspehih ni težavah, si začrtali nadaljnjo pot. Današnji dogovor naj postane veliki delovni dan mlade generacije. Ko se vrnemo za stroj, v šolsko klop, za traktor, bomo postali uresniče-valci današnjega dne. Imamo mladostni polet in to je dovolj, da uresničimo vse tisto, kar se bomo danes dogovorili. ZDRAVKO KRVINA jla, razen tega pa je izmenjava 1 brigad na lokalnih akcijah 6ploh KRANJ, 2 podrejena vsa naša prizadevanja. Dosledno uveljavljanje tega ■ rincipa, ki ga je na svojo bojno ustavo zapisala naša socialistična 'iudska revolucija, v naši družbe-u skupnosti, pa pomeni najlepšo n najbolj popolno uresničitev ide-iov te revolucije.-« Ko j« govorila o mednarodnih odnosih in politiki, je poudarila: »Vse simpatije naših delovnih ljudi, nas mladih veljajo narodom, ki gredo po poti, kakšno smo prehodili mi Jugoslovani, po poti bojev za osvoboditev in samostojnost v Alžiru, Angoli, Kongu in drugod. Nadalje je tudi naglasila, da smo si v skladu z našimi načeli aktivne in miroljubne koek-sistence prizadevali razvijati dobre odnose z Italijo in Avstrijo. Ureditev maloobmejnega prometa z Itilijo omogoča zelo številne stike prebivalcev z obeh strani meje. Ta meja je že zd3j ena najbolj odprtih mej v Evropi. Naša prizadevanja pa težijo za tem, da se stiki povečajo in okrepijo. Prerlsedniica CK LMS Francka Strmole je v svojem referatu govorca tudi o dosežkih nsšega gospodarskega, komunalnega in družbeno - poHtičinega razvoja. -Mladina je sprejemljiva za novo in napredno in še kako zaintere-, sirana za hitrejši in uspešnejši razvoj naše soc alistične skupnosti. V naši družbi ima mladina resnične možnosti za svoje ustvarjalno delo in pobude. »Ljudska mladina kot naj-, širša, najbolj množična mladinska organizacija ima v tem procesu nadvse pomembno in odgovorno nalogo. V njej kot osnovni in politični organizaciji mladih in z njeno pomočjo se mladi ljudje aktivno vključujejo v družbeno življenje in neposredno sodelujejo v družbeni samoupravi. Se več! Tudi organizacija sama je del razvejanega sistema te samouprave. Z vso svojo dejavnostjo, z razvitim; oblikami dela, prispeva skupaj z ostalimi družbenimi činitelji vzgoji in oblikovanju svobodne, družbeno vses .ansko razvite osebnosti. Na mladega človeka danes ne gledamo kot na nezrelega, nedoraslega državljana, ki ga je treba le pripravljati na njegove bodoč« naloge. Enakopraven je in od njega pričakujemo, da bo aktivno sodeloval na vseh področjih družbenega življenja in si s svojim delom sam ustvaril misel o njem. Razvite demokratične oblike znotraj mladinske organizacije dajejo (Nadaljevanje na zadnji stran1) Ena se tebi je želja spolnila... Polnih osemnajst let bo žc od tistih dni, ko Je na Koroškem omahnil 28-letni rcutrudljivi borec za človeške pravice — narodni heroj Matija Verdnik-Tomaž. Čeprav je bil rojen na Jesenicah, je zmeraj rad govoril in sanjal o Koroški. Ljubezen do te dežele sta mu vcepila oče in mati. ki stn bila oba s Koroške. Revolucionarno gibanje med jeseniškimi Železarji. kamor te je vključil že kot mlad skojevce, mu j« to ljubezen še dopolnjevalo z neomajnim prepričanjem, da bo 12 odlikovanj za nesebično delo v opgaizacijah ZR9P V torek, 23. januarja, je generalni podpolkovnik Rado Pehaček v Ljubljani izročil 12 odlikovanj zaslužnim članom organizacije rezervnih oficirjev in podoficir-jev zb njihovo nesebično delo pri vojaSkom 'in strokovnem izpopolnjevanju članstva. Odlikovanja je dodelil vrhovni komandant oboroženih sil maršal Josip Broz-Tito že ob Dnevu JLA. Najvišje odlikovanje izmed od-likovanoev iz na.šega okraja Red za vojaške zasluge z zlatimi meči je prejel rezervni major Janko Prežel j iz Kranja. Z Redom za vojaške zasluge s srebrnimi meči pa so bili odlikovani: Giudo Berra, Tržič; Martin Kavčič, Bohinj; Janez Kernc, Jesenice; Janez Platiša, Škofja Loka; Matevž Trček, Kranj in Ivan 2vab iz Bohinja; z Medaljo za vojaške zasluge pa so bili odlikovani: Milan Bcrnik, Kranj; Franc Biol, Bled; Avgust Gor-janc, Kranj; Ivan Oman, Kranj in Jože Ovsen ik iz Tržiča. nekoč izginilo sovraštvo med državami in narodi. Verdnik je bil že v stari Jugoslaviji in tudi brž po okupaciji med preganjanimi, saj je bil znan kot sekretar SKOJ v Železarni in politični delavec na Jesenicah. — Umaknil se je v. ilegalo in še z večjo vnemo opravljal politične naloge. Septembra 1942 pa je bil na svoje največje veselje poslan na Koroško. Z vso vnemo se jo vrgel na delo. Njegova beseda je bila prepričljiva, neizpodbitna. — Ljudje so mu zaupali. Tako se je začela širiti napredna, revolucionarna mirael tudi na Koroškem. Rožna dolina je 1^:,t kaj kmalu prepletena z odbori OF, partizani so podaljšali svojo dejavnost celo onstran Drave, vezi tega gibanja so segale do Celovca in še naprej. 28. januarja 1944 so Nemci napadli štab Zapadnokoroškega odreda in Okrajni komite KPS za Koroško. Verdnik je bil nevarno ranjen v nogo. Močno je krvavel in v noči med 1. in 2. februarjem podlegel. Pokopan je v skupnem partizanskem grobu v Svečah na Koroškem. Ni dočakal 6vobode, ne zmage . . . iiliuillllillltl Afriška celina, ki v zgodovino vstopa pri »zadnjih vratih-«, ko se Je znebila dva tisoč let starih kolonialnih spon, v zadnjem času ni mogla zakriti razlik, ki počasi naslajajo tudi na mladem »črnem kontinentu«. Kolonlali-zem umira v težkih krčih. Nova delitev sveta se počasi odraža tudi v Afriki. Čeprav se je Afrika znebila kolonialne oblasti in postaja iz dneva v dan bolj samostojna in neodvisna v svetovni politiki — število kolonij v Afriki se Je zmanjšalo na število, ki ga lahko s prsti preštejemo — to ne pomeni,- da se Je ta mlada celina znebila poskusov tujega vplivanja in vmešavanja. V svetu, ki pozna, opredelitev po taborih, ideološka V tem tednu Je bila v nigerijskem glavnem mestu Lagosu sklicana afriška konferenca, na kateri naj bi obravnavali izredno važna politična vprašanja o političnem in ekonomskem združevanju Afrike. Države, ki so konferenco sklicale in dale pobudo za lak"™ zbor afriških držav, niso poklicale na konferenco predstavnikov alžirske vlade, kar Je povzročilo težave, še preden je prišlo do prve seje. Ob takšni uvodni napaki je bilo ških ln Izvenafriških držav. Ne gre toliko za uvodno napako, ampak za premišljeno dejanje, ki ga je vsilila najbrž država, ki ima v »monrovijski skupini-« držav pokroviteljske prate. Hrbtenica te skupine je 12 držav bivše francoske Afrike, za katerimi je slišati še močan francoski politični glas. Da bi bila zmeda popolna, so se pojavila glede poklica alžirske vlade nesoglasja celo med državami, ki so se konference udeležile. — je v Lagosu. Pred konferenco ■ so pričakovali, da bo možno g najti način za zbllžanjc med I dvema skupinama. Ti upi so se- §§ daj zelo malenkostni. Razlike g obstajajo v načinu, kako je mo- §1 goče napraviti afriško enotnost §§ učinkovito. Ni države v Afriki, 9 ki bi se odrekala koristnih po- I bud afriške enotnosti. Časa- 1 blanška skupina meni, da poli- |j lična enotnost mora dobiti pred- I nosi pred drugimi oblikami s združevanja in sodelovanja. Na- E Razlike v črni Afriki težko verjeti, da so konferenco sklicali brez posebnih računov velesil in so postali dvomi o dobrem namenu te konference več vplivna področia in neprestana a!i man* upravičeni. Konleren- nasprotja, nI bilo mogoče priča-kova'i, da se bodo neodvisne in mlade afriške države labfco izognile pritiska, ki ga širilo velike drŽave na mlade afriške države, da bi pač razširile svoj vpliv. Taksen politični pritl'k do sedaj ni v Afriki povzročil večjih nasprelij, vnesel pa je precej zmešnjave in pripomogel k razlikam. ca v Lagosu je že na začetku zašla v slepo ulico. Države podpisnice casablanške listine — Mali, Gana, Gvineja, Maroko, in ZAR so odrekle svojo udeležbo, če na to krnferenco ne bo poklicana tudi začasna alžirska vlada, ki je dobila svoj sedež že na večjih mednarodnih konferencah in diplomatsko priznanje od večjega števila afri- Nekdanje francoske kolonije sc sprotno pa »monrovijska skupi- I na« trdi, da mora politična enot- S nost slediti gospodarskemu in |f kulturnemu zbližanju. H Razlik, ki so prišle na površ- §§ je na konferenci v Lagosu, naj- fj brž ne bo mogoče premostiti, če- f§ prav so države, ki si prizadeva- I jo, da bi našle izhod. Za Afriko H bi bilo koristno, da jeza, ki loči |j dve skupini ne zajezijo tako, da = bi ga bilo nemogoče odstraniti s v prihodnjem razvoju. §f Zdrav ko TcimažeJ p namreč bojijo, da bi užalile Francijo s povabilom uporniške alžirske vlade na konferenco. Razlike med afriškimi državami so se pokazale najbolj na alžirski fronti. Težko je ugibati, kakšen lok bo imela konferenca v naslednjih dneh. Za sedaj je znano, da se države casablanške skupine ne nameravajo udeležiti konference, četudi bodo naknadno povabili začasno alžirsko vlado. Alžir pa ni edino vprašanje, na katerem sc lomi afriško kop- S seje Sveta za zdravstvo ln socialno varstvo Za preventivo nikoli preveč denarja INVESTICIJE ZA TISTE OBJEKTE, KI BODO K\R NAJHITREJE USPOSOBLJENI Kranj, 26. januarja - Na včerajšnji seji Sveta za zdravstvo in socialno varstvo OLO Kranj so se člani najdalj zadržali v razpravi o predlogu predračuna sredstev — namenjenih institucijam in zavodom s področja zdravstva in soci- Cepljenje proti črnim kozam Pred dnevi je skretar Zveznega izvršnega sveta izdal odločbo o ukrenih za zaščito pred zanašanjem in širjenjem črnih koz v Jugoslaviji. Ta nevarna bolezen ee je v zadnjem času pojavila v več evropskih državah. Zaradi vedno bolj živahnega prometa med našo državo in tujino pa so potrebni zaščitni ukrepi tudi pri nas. Odločba predvideva, da bodo zaradi zaščite prebivalstva pred črnim! kozami cepljeni vsi, ki po BlUŽb&ni dolfcdsti aH kako drugače nrihajulo v stik 6 potniki v mednarodnem prometu (n. pr. prometno Osebje, šoferji in sprevodniki, uslužbenci ofganov za notranje rvicvp, VSO medicinsko osebje, poštno oisebje, osebje špediter--skih podjetij, osebje zaposleno v hote"h in drugih gostinskih obratih itd.). Ker spada Gorenjska k obmejnim predelom, so naši pristojni organi sprejeli sklep, da se razen neposredno ogroženih prebivalcev cepijo še njihovi najožji svojci. Vsi prizadeti bodo pravočasno obveščeni, kdaj in na katerih zdravstvenih ustanovah bodo lahko cep- ljeni. Vsi tisti, ki po predpisih ne pridejo v poštev za cepljenje, pa to želijo, bodo prav tako lahko cepljeni. Prav bi bilo, da bi se k cepljenju v posebno velikem številu priglasili prebivalci iz predelov ob naši državni meji. alnega varstva. Med drugim so se člani sveta zedinili, da je potrebno Zavodu za zdravstveno varstvo res odobriti vsa predvidena sredstva. Ta zavod je izključno preventivna zdravstvena ustanova. Glede na pomembnost preventivne službe predvidena sredstva tako ali tako zagotavljajo le najnujnejši denar za zavodovo funkcioniranje. Zavod je letos zaprosil tudi za nekatere investicije, ki pa v predlogu predračuna niso bile upoštevane. Ker pa so te investicije namenjene dokončni usposobitvi seriološko bakteriološkega laboratorija in nekaterih drugih oddelkov in torej pogoj za uspešno delovanje zavoda, je svet sprejel Občni zbor Zveze borcev na Bledu Še veliko nalog čaka PRVE PRIPRAVE ZA SPOMENIK NA BLEDU — VEC POZORNOSTI STANOVANJSKIM IN ZDRAVSTVENIM PROBLEMOM BIVŠIH BORCEV Na Bledu Je bil minulo nedeljo redni le zabeležili več kot 300 smrtnih primerov. O ZAKONSKI PREDLOGI O SPLOŠNI MOBILIZACIJI Predsednik Indonezije Sukamo je imenoval podpolkovnika Vati-mena za poveljnika letalskih oboroženih sil v okviru enot za osvobodi lev Zahodnega Iriana. Indonezijski kabinet je odobril tudi zakonski predlog o splošni mobilizaciji vseh državljanov od 18. do 40. leta starosti »v interesu varnosti in obrambe dežele«. Sprejeli so prav tako osnutek zakona o vojaških vajah. O SKLICANJE VARNOSTNEGA SVETA Sef sovjetske vlade v ZN Va-lerijan Zorin je zahteval od predsednika Varnostnega sveta takojšnje sklicanje seje, na kateri bi razpravljali o izvajanju resolucije Varnostnega sveta z dne 24. novembra lani o Konigu. O KONFERENCA NA VRHU V LAGOSU Ker niso povabili začasne alžirske vlade, sodeluje na konferenci v Lagosu manj dežel kot na podobni konferenci, ki Je bila maja v Liberiji. Razen dežel podpisnic afriške listine iz Casablan-ce (ZAR, Gana, Maroko, Gvineja in Mali) ne sodelujejo na konferenci še Sudan, Libija in Tunis. Menda tudi Tanganjika ne bo sodelovala, % KONFERENCA V PUNTA DEL ESTE Po poročilih iz Punta del Este je ameriški zunanji minister Ru.sk predlagal, da bi se lotili sankcij proti Kubi. V predlogu je zahteval, da bi organizacija ameriških držav proglasila vlado na Kubi za nerazdružljivo z medameriškim sistemom in da bi se lotili ukrepov za izključitev Kube, kar se tiče udeležbe v organih medame-riškega sistema. Kot prvi korak jc Rusk predlagal izključitev Kub:1 iz vojaških organov organizacije ameriških držav. Rusk je prav tako zahteval prekinitev trgovinske izmenjave dežel zahodne poloble s Kubo. Sindikalne organizacije in kulturnoprosvetna dejavnost Programi po naročilu Predsedniki občinskih svetov Svobod in prosvetnih društev Gorenjske, ki so ee v četrtek zbrali na Okrajnem sindikalnem svetu, so se pogovorili o vlogi teh organizacij v okviru komunalnega sistema in o njihovem materialnem stanju. Največ so govorili o finansiranju Svobod in prosvetnih »društev. Doslej so te organizacije v glavnem živele od dotacij, ki jih navadno občinski ljudski odbori dodelijo zgolj iz neke »družbene zavesti« društvom in to ne glede na njihovo aktivnost. Taka oblika pa hudo prizadene dalavne ansamble. To so povedali zlasti udeleženci iz Kranja in z Jesenic. V celoti so se strinjali s stališčem, da je treba delitev teh sredstev vskladiti z določenimi pogodbami in pogoji o obveznostih. To so na primer napravili v Kranju, kjer so postavili Več sodelovanja med občinami (Nadaljevanje s 1. str.) I Navzoči so poudarjali, da kaže to še ne krije velikih potreb, ki so ' določene službe podrobneje pre- jih v večini volivci sami nakazali. Hkrati so se dogovorili, da je treba po vseh občinah tolmačiti volivcem vzroke za take ukrepe, zlasti pa ljudem omogočiti, da sodelujejo pri odločanju, kaj izmed tolikih potreb je najnujnejše, in zagotoviti občanom, da bodo kontrolirali potek in način porabe teh sreastev. To naj bi bila trenutna naloga političnih in družbenih organizacij. Okrajni proračun, kot bo povedali, naj bi letos kljub veej decentralizaciji dosegel milijardo in 152 milijonov dinarjev. Potrebe za vzdrževanje okrajnega aparata so namreč minimalne, gre pa za določene službe, ki so skupnega pomena. Tako je predvideno okrog 300 milijonov dinarjev za cestne sklade, okrog 200 milijonov dinarjev Za varnostno-prometflo službo in podobno. tresati in pregledati njihovo vlogo in potrebo v okrajnem okviru. Pri tem so naštevali vrsto športnih in telesnovzgojnih dejavnosti, zdravstveno službo, Zavod za napredek gospodinjstva itd. Pri določenih dejavnostih se čestokrat opaža določena ozkost v okviru občin. O tem je govoril zlasti predsednik OLO Jakob Zen. Celo pri raznih investicijah za šolstvo, za obrt in servisno dejavnost bi si lahko občine z medsebojnim sporazumevanjem veliko pomagale. Včasih je dovolj, Če ee pri delu 1 lezarni različne cevi za izdelavo načelo, da bodo ta društva za določene praznike pripl%vila oziroma izvedla določene programe. Dotacija je pogodbeno vezana za te obveznosti, kar bo izpodbujalo društva k sodelovanju v programih in v kvalitetnem izpopolnjevanju. Vendar, ko so sodili, se ne bi smeli ustaviti samo ob teh sredstvih iz občin, čeprav ho bili ti viri lani približno za 30 °,'o višji kot predlanskem inje to od ObLO pričakovati tudi letos. Skupno so namreč dali ljudski odbori nad 15 milijonov dinarjev tem društvom in organizacijam. Pogreša pa se povezava teh društev z delovnimi kolektivi. Predlagali so obliko, da bi kulturnoprosvetna društva šla pred kolektive z izdelanimi programi. To bi bili nekaki »programi po naročilu«, ki naj bi zbliževali te organizacije z delov- nimi kolektivi in jim hkrati zagotovili določene stalno dohodke. Take pogodbe naj bi napravili tudi s počitniškimi domovi in tam organizirali prireditve med letno sezono. Ob vsem tem pa vendar ne bi smeli spravljati kulturnoprcsvetne dejavnosti na golo komercialno enačbo. Kulturno poslanstvo teh organizacij je mnogo večje in ne bi se smeli zadovoljevati samo s »programi po naročilu«. Ker so ti problemi drkaj aktualni in pomembni, so sklenili, da bodlo o tem pripravili obširno analizo in razpravljali na posebnem plenumu Okrajnega sindikalnega sveta. Hkrati bodo govorili o dnevnem, tedenskem in letnem oddihu delovnega človeka, o stikih z zamejstvom in o drugih problemih. ZLORABLJAL JE SVOJ POLOŽAJ Statistika Okrožnega sodišča v Kranju ne izkazuje za preteklo leto kakšnih težjih primerov gospodarskega kriminala, vendar pa koristolovstva na škodo gospodarstva po danih podatkih še vedno nismo odpravili. Pred sodiščem se je moral zagovarjati komercialist SGP »Save« z Jesenic Oton K., ki je svoj položaj v gospodarski organizaciji zlorabil tako, da je kot šef nabave v imenu svojega podjetja naročal v Ze- združita dve sosednji občini, včasih pa je seveda tudi celotna Gorenjska preozka. Zato so menili, da morajo razne organizacije, ustanove in službe povedati svoje v okviru občin. Zlasti pa bi morali vskladiti programe teh služb v okrajnem merilu. K. M. železnih pcsrtelj na račune drugih podjetij. Te cevi je dobavljal zasebnemu obrtniku Pavlu S. iz Ljubljano in zato prejel od njega postopoma 60 tisoč dinarjev nagrade. Na tavnačin mu je dobavil 8642 kg črnih cevi in 135 kg pocinkanih cevi. Pri pošiljanju cevi se je poslužil tudi tovornega av- tomobila svojega podjetja in ga tako oškodoval za stroške prevoza. , Nabavljač Aton jc sicer skušal prepričati sodišče, da bi moral obrtnik Pavel izdelati postelje za SGP »Savo«, medtem ko je obrtnik Pavel povedal, da je dobil cevi izključno za njegove potrebe. Izkazalo se je tudi, da obdolženec ni imel prav nobenega naloga od podjetja, da bi nabavljal postelje pri obrtniku. Sodišče je imelo torej dovolj dokazov za krivdo in je obtoženega obsodilo za zlorabo uradnih pravic iz korlstoljubja na 9 mesecev zapora. — Oškodovanemu podjetju bo moral povrniti tudi povzročeno škodo. Ker Je bil Oton K. za časa okupacije interniran v uničevalnem taborišču v Buchenwaklu v Nemčiji, kjer si je nakopal težke živčne motnje, ki so verjetno vplivale tudi na njegovo razsodnost, mu je sodišče izvršitev kazni odložilo pogojno za dobo 4 let. 0- _3 Več samoinciativnosti in povezave Mladina je enakopravni in vsestranski graditelj naše socialistične skupnosti. Ta vloga je nedvomno dokaj pomembna in prav zato postavlja pred slehernega mladinca precejšnjo odgovornost. Mladinska organizacija pa se pri svojem delu pogosto srečuje s številnimi Problemi in pomanjkljivostmi, ki znatno ovirajo aktivnost organizacije same. Ta splošna ugotovitev velja tuđi W mladino v škofjeloški obči-m. Razna nerešena vprašanja in drugi pereči problemi so včasih objektivnega, včasih pa tudi subjektivnega značaja. Med prve prav gotovo spada tudi pomanjkanje primernih družbenih Prostorov oziroma klubov. Do nedavnega so imeli mladinci primerne prostore, kamor ro lahko Rajali, le v mestu Skofja Loka. «» sicer v Domu ZB in v Železnikih. Vendar pa so klubske prostore v Skofji Loki preuredili za rad plača določeno vstopnino, ker ve, da bo ta zabava znatno cenejša kakor pa v drugih javnih lokalih. Ob smotrni organizaciji je tako lahko pobrana vstopnina v pretežni meri večja, kakor pa so potrebni izdatki. Nekateri mladinski aktivi na terenu imajo svoje radijske sn najemnike ali magnetofone. Ker nimajo lastnih prostorov, si .največkrat pomagajo s šolsikimi učilnicami in podpl^p. Vendar pa ni namen teh klubov, če jih sploh lahko tako imenujemo, da mla —"S« namene. Sedaj kaže, da bo- I dinci poslušajo samo radio in či-v zameno za te prostore dobili | tajo časopise. Nedvomno bi do-klub na Spodnjem trgu. V samih 6egli večjo aktivnost s tem, če bi , °laznikih Pa to vprašanje ni tako za določeno obdobje sestavili pro-■Kritično, ker sc mladina lahko se- j gram dela. Vanj bi vnesli razna staja v klubu DPD Svoboda Ze- ' predavanja in razprave. S tem bi tezniki, ki ko ga odprli za krajev- ustregli' članstvu, ki bi se razde- 111 Praznik Selške doline Nekatere osnovne organizacije Ljudske mladine v škofjeloški obojni so pričele zadnje čase prirejati mladinske plese. Na občinskem komiteju LMS v Skofji Lo-kl menijo, da bi morali dobiti ti Plesi mesto v slehernem aktivu. Organizacija teh plesov ima glob- lilo po interesnih skupinah. Po nekaterih, predvsem oddaljenejših krajih pa se še vodno opaža prevelika razcepljenost. Vsi družbe-no-politični činitelji v določenem kraju niso enotni in povezani. Se vedno si vsak hoče po svoje utirati pot. Vsak hoče imeti lastno sobo za društvene namene in le si bo Občinski komite LMS v Sk. Loki zadal nalogo, da je treba tudi na tem področju napredovati. Ena izmed šibkih točk mladinske organizacije v škofjeloški komuni je tudi delo mladih v druž-bcnc-političnem življenju. Nedvomno je mladina tudi na tem področju že zabeležila uspehe, vendar naš hiter družbeni razvoj zahteva še več. Zato bo tudi delo občinskega komiteja usmerjeno v to, da bi dosegli čimširšo udeležbo mladih v družbcno-poiitičnem življenju. Občinski komite LMS v Skofji Loki namerava v prihodnje izvesti med članstvom široko anketo o tem, na katerem področju bi posamezni mladinci najraje delali. - P. Novi delovni prostori Obrtne delavnice MIZAR Gorenja vas, ki so jih izročili svojemu namenu sredi decembra preteklega leta. Več o tem podjetju smo pisali v eni izmed prejšnjih številk našega lista Na dnevnem redu: finansiranje šolstva in osebni dohodki Jićikt D E ML VE P Pomen, ker z njimi dosežemo °> da mladi ljudje ne zahajajo v K°stilne in tam pijančujejo; s temi prireditvami jih odtegnemo udi marsikaterim drugim nekul-urnim zabavam. Dosedanje iz-*ušnje so pokazale, da se mladi-a na teh plesih kulturno zabava ln da so razne nasprotne govorice ° teh plesih neutemeljene. Prire- ditelj jem tudi ni dovoljeno točiti alkoholnih pijač in je tako vsako P^ančevanje onemogočeno. Druga pozitivna stran prirejanja mladinskih plesov je tudi ta, da a ta način pridejo osnovne organizacije do skromnih denarnih ^edstev. Vsak udeleženec plesa zase naročene časopise. Z drugimi besedami povedano; še vedno je premalo povezave. Vse družbenopolitične sile — med njimi vsekakor tudi mladinska organizacija — bi morale nastopati enotno in uspehi prav gotovo ne bi izostali. Ce se ponovno povrnemo spet samo k mladinski organizaciji, potem moramo ugotoviti, da so mladinski aktivi na terenu še vedno premalo samoiniciativni. Pogosto tarnajo, da jim manjka to ali ono, a ostanejo samo pri besedah, ne ozrejo pa se okrog sebe in ne skušajo rešiti problema. Raje čakajo in upajo, da jim bodo probleme rešili drugi. Zato Dosedanji način finansiranja šolstva in delitev osebnih prejemkov po plačilnih razredih sta nespodbudno vplivala tudi na delo sindikalne podružnice. To je bila ena izmed ugotovitev letošnjega občnega zbora sindikalne podružnice prosvetnih delavcev za Poljansko dolino, ki je bil pretekle dni v Gorenji vasi. Kot drug razlog, zakaj omenjena sindikalna podružnica ni dosegla v svojem delu več uspeha, so na občnem zboru navajali dejstvo, da je pretežni del članov Izvršnega odbora odšel na službena mesta v druge občine. Kakor sedaj predvidevajo, v prihodnje sedanji IO ne bo imel takih ali podobnih nevšečnosti, ker bo večina prosvetnih delavcev tudi naslednje leto ostala na sedanjih delovnih mestih. Tako lahko vsaj s to strani pričakujemo več uspehov. Osrednja točka raznrav na občnem zboru sindikalne podružnice prosvetnih delavcev za Poljansko dolino je bil novi sistem delitve osebnih dohodkov, ki naj bi se pričel z novimi pravilniki uvajati tudi v presveti. Občni zbor, ki so se ga udeležili vsi člani sindikalne podružnice, se je popolnoma 6trinjal s stališči Republiškega Naše šole-samostojni zavodi Četrtkova skupna seja obeh zborov ObLO Kranj Je potekala v ^vahni razpravi, saj so billi na progTamu nekateri dokaj kočljivi Problemi. Pozornost vzbujajo predvsem status izobraževalnih in ^gojnih zavodov, pa sprememba odloka o občinskem prometnem davku na maloprodajni promet in sprememba odloka o dopolnilnem Proračunskem prispevku. Zvezna ljudska skupščina je ko- investicijam, predvsem dograditvi oc 196q leta sprejela Temeljni nekaterih objektov. Odborniki so ^akon o finansiranju šolstva, po predlog po daljši razpravi sprejeli Katerem naj bi šole in drugi *>ojni in izobraževalni zavodi tali samostojne družbene usta-Ve, ki bi prožneje sledile razvo-ln Potrebam našega gospodar-hift- ^ Samostojnost naj bi bila v tem, da bi ti zavodi poslej Udi samostojno delili dohodek, ki «a ustvarjajo. Šolski kolektivi bi • ob tej spremembi vsekakor «t:nteresirani, da bi čimbolj smo-n° gospodarili s sredstvi, ki J-jtekajo iz družbenega sklada za ^'stvo. Razlika bi bila očitna, saj la fru^Deni organi na naših šolah d w s.amostojno odločali le o raz-e itvi sredstev za materialne iz-ke. Tudi višina osebnih dohodov Prosvetnih delavcev je bila v Pnmerjavi z osebnimi dohodki v dS°darStvu in doh<>dki drugih To n'n služb precej v ozadju. Pa Se daleč ni spodbuda za ^jo prizadevnost, niti ni v skla-ru z "Vgrajevanjem po delu. Za-tega že danes močno pri-fjif^J.Huje prosvetnih delavcev, ki ^■lo zaposlitev v drugih službah. z veliko večino glasov. Se več snovi za razpravo pa je nudila predlagana sprememba odloka o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnih dohodkov, katerega stopnja naj bi se zvišala od 10 na 15 odstotkov. Dosedanja sredstva občinskega proračuna in s tem tudi občinskega sklada za šolstvo so razmeroma omejena, saj ne pokrijejo vseh potreb šolskih zavodov, zlasti pa so težave z gradnjami novih šolskih objektov. S povišanjem stopnje dopolnilnega proračunskega prispevka od 10 na 16 odstotkov pa bi sklad za šolstvo dobil okrog 80 milijonov dinarjev za kritje svojih potreb. plačani iz dohodka in ki so doslej plačevali 8 % dopolnilni proračunski prispevek. Sredstva, ki se bodo stekala iz tega vira, bodo namenjena zgolj gradnji novih šolskih objektov. Ob tej priložnosti so odborniki sklepali tudi o predlogu za podelitev Prešernovih nagrad in pohval za leto 1961. Podeljene bodo 3 nagrade in 6 pohval, ki jih bodo prejeli najzaslužnejši kulturni delavci iz kranjske občine. S. S. odbora Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev glede nagrajevanja po novih pravilnikih in zanikal predloge o dodatnih osebnih dohodkih po plačilnih razredih. Udeleženci so načeli tudi vprašanje glede dotoka denarnih sredstev v sklad za šolstvo. Dosedanji izgledi za povečanje letošnjega občinskega proračuna so namreč dokaj skopi in že skoraj lahko računamo na to, da se ne bo biislveno razlikoval od lanskega. To pa nedvomno nalaga pristojnim organom dolžnost, da poskrbijo za vse mogoče vire in oblike, ki naj omogočijo dotok sredstev v sklad za šolstvo. Občni zbor je tudi sklenil, da se mora z idejnim delom med članstvom stalno utrjevati misel, da je tudi prosvetni delavec proizvajalec in da mora družbeno delovati in se seznanjati s problemi širše komunalne skupnosti in seveda tudi prispevati k njihovim rešitvam. Prosvetni delavci naj ne vztrajajo na izenačevanju svojih zaslužkov z delavci enake izobrazba v gospodarstvu, temveč naj zahtevajo dnlžbeno vrednotenje dela obeh, ki naj bo tudi merilo za osebne dohodke. — P. Prvi uspehi Prod kratkim so opravili izpiteznanje pokazali pred izpitno ko- I! SO sprejemnik V zadnjih dneh je v klubskem prostoru, ki so ga v Zadružnem domu na Visokem preuredile tamkajšnje politične in družbene organizacije precej živahno. Zdaj so dobili še zadnji in najpomembnejši rekvizit — televizijski sprejemnik, ki so ga kupili z združenimi močmi. Čeprav je v klubu prostora za več kot 50 ljudi, je novem statusu ne gre toliko JCianfski GIjA. za« visoko kvalifikacijo člani Zveze borcev, ki so se prijavili pri Šolskem centru za kovinsko stroko in obrt lesne stroke v Skofji Loki. Prvi izpiti so bili že v mesecu decembru, in 6icer za tiste kandidate, ki so bili oproščeni teoretičnega dela. To so bili predvsem oni, kj so se prijavili za opravljanje izpita za dosego kvalifikacije in so bili tedaj stari že nad štirideset let in bili že deset let na določenem delovnem mestu. Za vse tiste člane Zveze borcev, ki so imeli pogoje za pridobitev visoke kvalifikacije, pa je Šolski center organiziral tečaje, kjer so kandidati pridobivali teoretično znanje. Vsi so se dela resno lotili in se tudi na izpite temeljito pripravili. Praktični del izpita so kandidati opravljali v delavnicah Šolskega centra v Skofji Loki, teoretični del pa pred okrajno izpitno komisijo. Vsi kandidati so izpite za visoko kvalifikacijo uspešno opravili in s tem dokazali, da so v polni meri osvojili znanje, ki so si ga pridobivali na tečaju. Na izpite za dosego kvalifikacije pa čaka še trideset kan-didatov-članov ZB, ki bodo svoje misijo še v tem mesecu. Šolski center za kovinsko stroko in obrt lesne stroke v Skofji Loki pa razen tečajev za člane ZB organizira tudi tečaje za vse estale, ki si želijo pridobiti kvalifikacijo oziroma visoko kvalifikacijo v kovinski stroki in v obrti lesne stroke. Eden izmed teh tečajev se bo pričel 1. februarja in bo trajal do konca junija. - A. M. Enomesečni programi Železniki (J.) — Za krajevni praznik Selške doline so ta mesec odprli v vili Vrt Železniki klub DPD Svobode Železniki. Družbeno življenje je tako v tem kraju zaživelo, saj so sestavili kar enomesečni program predavanj in prireditev, ki so bile oziroma bodo še v tem klubu. Tudi za prihodnje menijo, da bodo vedno izdelali delovni program za vnaprej in tako pravočasno seznanili p'e-bivalce s predavanji oziroma z delom kluba. Priprave za formiranje komisij Skofja Loka (P.) - Ta teden je bila seja sekretariata Občinskega komiteja LMS Skofja Loka. Na njej so razpravljali o predlogih za formiranje komisij pri občinskem komiteju. Sklenili so, naj bi ustanovili pet komisij, in sicer organizacijsko-kadrovsko, ideološko-politično, za delavsko in družbeno upravljanje, za družbeno dejavnost in komisijo za mladfti-ske delovne brigade. Slovenska mladina bo sodelovala tudi pri obnavljanju porušenih naselij v Hrvatskem Primorju. — Tja naj bi odšla posebna specializirana brigada. V sestavu te brigade naj bi bila tudi eden ali dva mladinca iz škofjeloške občine. Zaželeno je, da bi bila zidarja. O tem so razpravljali tudi na zadnji seji sekretariata. Občni zbor sindikalne podružnice »Delikatesa« v Kranja Polovica dnevnega zaslužka za potres Kranjsko gostinsko podjetje ►►Delikatesa« sodi med največja gostinska podjetja na Gorenjskem, saj ima v svojih obratih 129 6talno zaposlenih. Člani delovnega kolektiva so se v torek zvečer zbrali na občnem zboru sindikalne podružnice v hotelu -Park«. V poročilu se je predsednik sindikalne podružnice Drago Ojstršek lotil zelo perečih problemov, ki v tej ali oni obliki zaslužijo obširnejšo razpravo. Mladina in delavska univerza * Pravno formalno plat, temveč a Proces, ki ima lahko pozitivne Pa tudi negativne posledice. Zlasti pomembno je vprašanje, kako mo zagotovili vsem šolam po J^amosvojitvi, dovolj sredstev. Da t« V okviru možnosti uredili tudi vprašanje, je pri upravnem od-da,r-U ,.druzbeneSa sklada za šolstvo j/j Lasa delala posebna komisija, J6 ugotavljala objektivna meri-, ' P0 katerih naj bi posamezne «tanovo dobivale sredstva iz uzbenega sklada za šolstvo. -fio\k0ncu razprave sta oba zbora I rasno sklenila, da postanejo s ^Januarjem 1962 vse šole in drugi S°jni in izobraževalni zavodi sa-ostojno družbene ustanove. Vse ^zadete ustanove morajo takoj 'Praviti vse tiste pravne akte, ' so potrebni za registracijo. Ta 1 u°P toliko bolj zanimiv, saj wkr»nj#ka občina verjetno prva v »pavi, prav gotovo pa v Sloveniji, se je odločila za to spremembo. ra^k ^ Priložnosti so odborniki zpravliali in sklepali tudi o po-c-ani stopnji občinskega davka maloprodajni promet, ki bi naj ge dvignila od dosedanjih 3 na odstotkov v trgovini z nepre- vS mi artikli- S takšnim po-J*aniem bi občinski ljudski od-J£ Pridobil okrog 128 milijonov narjev. Ta sredstva bi bila namena zgolj negospodarskim Predlog je bil sprejet z veliko večino glasov, vendar 6 korekturo, po kateri bodo obračunavali 15 % dopolnilni proračunski prispevek tudi delavci in uslužbenci državne uprave in zavodov ter družbenih in društvenih organizacij, ki niso Zbi- prostor vsak večer zaseaen. rajo se stari in mladi. Vodstva organizacij v tem kraju ee nadejajo, da bo klubsko življenje spet razgibalo delo mladine, ki je v zadnjom letu precej popustilo. — C. Dobršen del programa Delavske univerze v Kranju je namenjen tudi izobraževanju mladine. Tu kaže omeniti predvsem »SOLO ZA ŽIVLJENJE«, ki je razdeljena na 11 ciklusov, sleherni pa na 7 tem. Vsebinsko pa je gradivo razdeljeno na 2 programa. Prvi program je namenjen mladini od 15. do 17. leta, drugi program pa mladini, ki je stara nad 17 let. Vsebina posameznih tom obravnava najbolj aktualne probleme, s katerimi se mladi ljudje srečujejo v vsakdanjem življenju. Vsekakor dovolj zanimivo, da pritegne mladino. Da bi bil pouk čim- V okviru VII kongresa Ljudske mladine Slovenije, ki je te dni v Kranju, so preteklo sredo popoldne odorli v avli'Okrajnega ljudskega odbora Kranj razstavo »Mtedtoa v ilegali, v borbi, v svobodnem ustvarianiu« Razstavo je otvorila predsednica CK LMS Francka Strmole* Slovesnosti ob otvoritvi so se udeležili med drugimi tudi podpredsednik Zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek, predsednica Glav-nega odbora SZDL Slovenije Vida TomHČ, podpredsednik Glavnega odbora SZDL Slovenije Franc KI-< sekretar OK ZKS Kranj Janko Rudolf, pred sednik OLO Kranj Jakob '2en, predsednik Okrajnega Foto: F. Perdan movec, odbora SZDL Kranj Martin KoBr>ta 8 40.000 92958 60.000 545173 400. 00 79 6 tO 93 600 • 429 8.000 oosoo 80.000 12039 60.000 23129 88.000 59769 80.C00 63359 40.000 73-959 80.000 79?59 60.000 86059 80.000 Kladivo in fantazija Kdo ve, koliko zvenečih udarcev kladiva je bilo treba, preden Je mojster Bertoncelj podaril sledmi gmoti železa žlahtno podo-°° umetniške stvaritve? In kar nedoumljivo je, kako je mogoče trdo železo oblikovati v mehke 11-v razgibano kovano figurali- ■f ?° ee vprašujejo tudi obiskovalci razstavo umetnokovnških. izdelkov, ki jo je mojster Jože Bertoncelj iz Krope pripravil v Mestnem muzeju v Kranju. Jože Bertoncelj - ZMAJ tarr* droDcc nadarjenosti in fan-Jaj* mora imeti Človek,« je pri-Povedoval razstavljavec, ko sem r9 pred dnevi srečal v razstavnih vc?t0rih" Nato ŠG dodal: "Sc" «. . *** tu Potem pa je z °m Prenehala. Po osvoboditvi noPri^o do pobude, da bi ponov-150 ?fnovau kovačnico Za okrog k0 .*Judi in hkrati tudi umetno-jeVlnansko šolo, vendar je ostalo Btg*** Pobudi. Poslej se je moj-ukv ^°V' Bertoncelj K *cm delom u"Kn^al d,°mala s3111- Podjetje goy- V Kro,r>1' k'rr delajo nje- magal, saj bodo tako dobili novo zaposlitev, razen tega pa je občutek, da s svojim delom še vedno koristijo, tudi nekaj vreden. Preden pa bom odložil kladivo, bi rad zapustil nekaj pravih naslednikov — mlađih ljudi, ki sc bodo ukvarjali s prvobitnim kovaštvom.« -Uporabljalo razen železa še kakšno drugo kovino? »Včasih tudi baker, vendar redko. Najraje oblikujem švedsko železo, ki jc zaradi majhnega odstotka žvepla in fosforja zelo mehko in raziezljivo. To železo proizvaja neka stara žr-lc/arna na Švedskem, ki se pri taljenju železne rude ne poslužuje koksa, j temveč uporablja lesno oglje. Sla-j ba stran švedskega železa pa jc ta, da je precej drago.« Ob tej priložnosti je mojster Bertoncelj pripovedoval o svoji stari kovačnici v Kamni gorici, kamor se z ljubeznijo, Zavzetostjo in nemirom ustvarjalca pogosto zateka. Iz njegovega govorjenja je vseskozi orlsevala bojazen, da bo pravo umetno kovaštvo ostalo prej aH slej brez naslednikov. — Ko jc pripovedoval o svojih razstavah v Ljubljani in Kranju, kjer se to pot predstavlja v drugo, je omenil tudi Radovljico. Lani julija, v času glavne turistične sezone, bi moral razstavljati v prostorih tamkajšnjega Turističnega društva. Do razstave pa ni prišlo, ker ObLO Radovljica tej zamisli ni bil naklonjen. Kako bi ocenili razstavljavčcvo umetnost? — Nedvomno sodijo njegovi kovani izdelki med najbolj dozorele stvaritve današnjega časa. Oblikovno so vezani na starejšo motivno ornamentallko, deloma pa iščejo nova izrazna pota. Ponekod skušajo biti izdelki kiparsko občuteni. Njegova umetnost je še posebno privlačna za to, ker ne stagnira pri istovrstnih izdelkih. Njegova kovana figurallka je v iskanju motivov izvirna, vsekakor pa se ne ponavlja, - S. S. ^kv2 nekdanji učenci, se sicer Ve^arJa z umetnim kovaštvom, 2 dar Je proizvodnja serijska, pr u^ sam delovni postopek je je r dr"Sačen od tistega, ki davek ertoncljevim izdelkom vzde- * - umetnost, zem 4°^ ia';n* »*«> obiskal ino-ster Je pripovedoval moj- Ifilel *^D°^oma hCm pogosto na-k. na umctnnkovaške izdelke, 6o ?a najve .krat z umetnostjo ni-6e 'n™1611 nobcnc zveze. Figurallka bi j iVoč RP°srleduJe s kičem, da nost ko obravnavali kot umet-Ijudi °*a,til scm tudi> d* ,ma> skih ^ occnJeVanJu teh kova-°fcus t,2dclkov dokaj izbrušen noko ' l0*J klč °* Pravin un,et-biti |škin ,7de,k(>v- To utegne -isti đl v«ok, da inozemski tu- l2delki*hff°StQ vpra5u'icJo P° mojlh tern^0 se razen vas še ukvarja s »MPrVobitnim kovaštvom?« *ienda sem ostal sam. V Razmišljanje ob koncertu simfoničnega orkestra RTV Ljubljana in pianistke Dubravke Tomšič Letošnja koncertna sezona v Kranju je izredno bogata. Pričela se je s koncertom pevskega zbora »France Prešeren«, nadaljevala s produkcijo kranjske Glasbene šole. višek pa je dosegla s koncertom simfoničnega orkestra RTV Ljubljana z dirigentom Urošem Pre-vorškom ln pianistko Dubravko Tomšič. 1. februarja bomo imeli v gosteh komorni zbor univerze Val-paraiso iz Chila, ki slovi kot najboljši pevski zbor Južne Amerike. Sredi marca pa nas bo obiskal mladinski mešani zbor iz Železne Kaple - St. Vida na Koroškem. Število glasbenih prireditev je precejšnje, zanje je dovolj zanimanja, vendar se mi zdi potrebno spregovoriti ob tej priložnosti o stanju glasbene kulture v Kranju. Gostovanja radijskega simfoničnega orkestra in pianistke Dubravke Tomšič smo se iskreno razveselili. Na žalost pa ugotavljamo resnico, da minevajo leta in leta, preden nam bolj naključje kot pa programirana prireditev prinese redko doživetje. Izrednih umetniških in tehničnih kvalitet pianistke Tomšičeve ne mislim posebej poudarjati, saj so splošno znane. Ob njej pa bi rad spomnil vse tiste, ki prepogosto mačehovsko odmerjajo sredstva za razvoj glasbene kulture na Gorenjskem, da so naši mladi umetniki, ki so si priborili mednarodno prinanje, naši najboljši ambasadorji in zagovorniki Jugoslavijo v svetu. Cela vrsta mladih umetnikov nas danes zastopa na vseh kontinentih, vendar ne pozabimo, da so vsi ti mladi ljudje imeli srečo, da 6o v zgodnji mladosti obiskovali glasbene šole, kjer se je pričela njihova muzikalna pot. V Kranju predvidevajo štiri nastope zad- Pa so upokojenci to-bi * ^Plamen« izrazili željo, da k0 °v 2a*eli ukvarjati z umetnim a«vom. Zelo rad jim boni po- se Letos v maju bodo v vseh komunah v našem okraju revije mladinske glasbene dejavnosti v počastitev Dneva mladosti. Te revije bedo festivali mladinske gla6be. Prikazali bodo vso mladinsko glasbeno dejavnost od enoglasnih do štiriglasnih zborov predmutacijske dobo in mladinskih mešanih zborov pomutacij-ske dobe. Razen teh pa bodo na sporedu teh festivalov sodelovali tudi instrumentalni solisti, komorni ansambli ter mladinski orkestri resne in zabavne glasbe. Ti delujejo v okviru glasbenih šol ali ljudskoprosvetnih društev. Za izverlbo revij se po občinah že snujejo posebne komisije. Predvidevajo, da bodo vse priprave končane do srede februarja. V kranjski občini so predvideni štirje nastopi. Nastop enoglasnih in dvoglas-nih pevskih zborov. Ta koncert je namenjen predvsem šolski mladini, ki naj spozna prizadevanja svojih sošolcev pri glasbeni Izobrazbi in njeni reprodukciji. Drugi nastop bo združil triglasno in štiriglasne mladinske zbore predmutacijske dobe in mladinske mešane zbore. Ta želi usposobiti zbore za samostojne koncertne nastope, radijska snemanja in služi naj kot predpriprava za sodelovanje na tretjem republi- par. škem festivalu mladinskih zborov, ki bo tudi prihodnje leto v Celju. Tako kakor v vokalni glasbeni dejavnosti sta predvidena tudi 2 koncertna večera mladih instrument nfistov. Koncertni nastop mladih solistov bo omogočil nastop vsem mladim glasbenikom, ki so dosegli najvišje uspehe v okviru svojih glasbenih Šol ali ljudskoprosvetnih društev. Nastopali bodo solisti oddelkov za klavir, violino, violončelo, flavto, oboo, klarinet, trobento in pozavno, solo-pevci ter solisti ljudskih instrumentov — kitare in harmonike. Nastop instrumentalnih ansamblov bo združil vse instrumentaliste, ki nastopajo v komornih ansamblih in orkestrih. Ta oblika nastopov bo pokazala vso mladinsko glasbeno dejavnost v občini in njene dosedanje dosežke. Ob zaključku občinskih revij bo posvet vseh pedagogov, ki delujejo na področju glasbene vzgoje. Na tem posvetu bodo analizirali dosedanja prizadevanja glasbene vzgoje, njenih potreb za nadaljnji razvoj in osnutek programa za prihodnjo glasbeno vzgojo. Posvet bo nakazal tudi nadaljnje naloge občinskih in okrajnih glasbenih revij. — P. Ld- Presenetljivo simpatičen orkester RTV, ki ga je s sugestivno močjo in profinjenim muzikalnim občutkom vodil dirigent Uroš Pre-voršek, je sastavljen iz glasbenikov najmlajšega rodu. Vsi ti so pravkar dokončali ali pa dokončujejo svoj glasbeni študij. Njihovo šolanje je bilo dolgotrajno, uspehi pa so čudoviti. Pri nas neprestano poslušamo razglabljanja o tem, da je glasbeno šolstvo predrago in da ne daje taksnih rezul- tatov, kot si jih želimo. Cemu neprestani očitki, da imajo glasbene Šole premočne klavirske oddelke. Vsakemu mora biti jasno, da do-birno solidno glasbeno izobrazbo samo s klavirjem. Zakaj iščemo vselej pri glasbenem šolstvu takojšnje otipljive rezultate? Kaj se res ne moremo zavedati, da je močno razvito glasbeno šolstvo vsaj eden od elementov našega družbenega standarda, če že nič drugega. Vsem tistim, ki sc jim zdi škoda denarja za napredek glasbene kulture na Gorenjskem, pa za zaključek tale misel: Res je, da je kultura draga, toda nekultura je še dražja! O izvedbi koncerta morda Še obrobna pripomba. Skoda, da je bil Izveden v neprimernem prostoru, in škoda, da je bila reklama za prireditev občutno preskromna. J.Pribosič Nekaj misli s tiskovne konference Mirana Košmelja Strokovno šolstvo v zadregi V našem strokovnem šolstvu je še veliko nerešenih problemov. O teh so govorili tudi na tiskovni konferenci, ki jo je pred kratkim na sekretariatu IS za Informacijo vodil predsednik Sveta za strokovno izobraževanje LRS Miran Ko-šmelj. Na tej konferenci je bilo prikazano, v kakšnih razmerah se je znašlo šolstvo, posebno strokovno, potem ko sta Resolucija o strokovnem izobraževanju in zakon o finansiranju sprostila urejanje šolsfie problematike. Ker razlage novih pogojev niso bile enotne fil ker so bili ukrepi premalo vskla-jeni, je nastala vrsta težav. Takšna decentralizacija šolstva, ki je na silo izločila okraj in pre-vrgla vse šole na občine, je hudo Jevati vpis mladine. Miran Koš-mclj je nadalje poudaril, da je nedopustna diskriminacija mladine pod istimi vpisnimi pogoji. Prišlo je tudi do popolnoma nezakonitih primerov zapiranja strokovnih šol. Nadalje gre za večja sredstva za šolstvo. Prosvetni delavci, ki delajo na šolah, katerih ustanovitelji so podjetja, imajo že višje dohodke kot njihovi tovariši drugod. S primerno stimulacijo je treba zagotoviti, da bodo pri vzgoji kadrov delali naši najboljši kadri iz proizvodnje, toda ne da bi pri tem izgubili stik s prakso. Na koncu je tov. Košmelj govoril o gradivu, ki so ga zbrali republiški organi za šolstvo. To gradivo, ki opozarja na probleme fi- prizadela zlasti strokovno šolstvo, i nansiranJa. naJ ne služi kot re-Občine so se otepale strokovnih ' šol. Te so bile prisiljene, da so na \ škodo vzgojnega in izobraževalnega dela ter na račun razvijanja družbenega upravljanja posvečale največjo skrb finančnim vprašanjem in iskanju ustanoviteljev. Številni ljudski odbori so zmanjšali proračunska sredstva za šolstvo, misleč, da bodo družbeni Utladi za šolstvo dobili dovolj svo-j;h neposrednih dohodkov. Prizadeto je bilo zlasti strokovno šolstvo in pa investicije. Tovariš Ko.";melj je poudaril, da so se uveljavili zelo različni načini finansiranja strokovnega šolstva. To je v bistvu pozitivno, toda po- j nekod je pripeljalo do zmede, na primer do pošiljanja računov, večkrat celo brez pogodbene osnove in na ravni samih šol. Odnos med šolo in ustanoviteljem na eni strani ter med šolo in koristni ki na drugi strani se lahko ureja samo preko družbenih skladov za šolstvo, ne pa neposredno mod šolami.- Industrijske šole, katerih ustanovitelji so posamezna podjetja, so v nastalem položaju začele orne-1 cept, temveč kot prispevek k skupni orientaciji vseh zainteresiranih činiteljev. Osnovni namen teh predlogov je, da bi si posamezne politično-teriitorialne enote (občine, okraji) prizadevali imeti strokovne šole na svojem območju, pri čemer bi bile materialno stimulirane, ne pa da se jih skušajo znebiti. Važno vlogo imajo okraji in gospodarske zbornice. Značilno j c, da se predvideva različen način finansiranja za šole, ki dajejo kader različnim gospodarskim panogam in ki so različnih stopenj. Treba je budno spremljati, kakšne probleme prinašajo novi predpisi in novo rešitve. Na tej podlagi bodo izdelali republiški organi za šolstvo dolgoročnejše in perspektivnejše načrte za razvoj šolstva. - M. D. Jože Bertoncelj - GLAVA OVNA "■Vem. H.pr?!r Clinton Je s prsti bobnal koračnico po svoji usnjeni torbi. iz q~ stirlnajstlml dnevi nam je brzojavil naš norveški zastopnik v J^** da tam nastajajo govorice o novih rudninskih najdbah parneU Norvešllti- °d tcdaJ sem že ves čas poskušal najti Georgea niti sorod Nj€govi starši so že mrtvi. Videti je tudi, da nima nje nik<>V niti PriJateljev. Odkar je izginil, tudi tisti, ki so ga pred n«ki°rf0 obsodt>0 Poznali, niso o njem nič več slišali. Najel sem po^ detektivski urad, naj stvar preišče. Brez uspeha. Potem sem »Osebno« objavil v Timesu oglas.« *ln ste uspeli?« sem ga vprašal, ker je on molčal. z r'vPa'- sem več odgovorov, med njimi enega od trgovca "bami. Očitno berejo zdaj ti trgovci , T i m e s '.« »Toda kaj ga je pripeljalo do tega, da je spravil ta kos rude zvezo z vašim oglasom?« Bil il°le'* Sir Clint°n je potegnil iz svoje torbe umazan kos papirja. skozi tUmazan. s kitovo krvjo in ves trd. Na zgibih je bil raztrgan. Pisavo n1"6 lise krv* je bil° m°SOČe spoznati zabrisano načečkano Dve vrstici sta bili videti kot pesem ■— in potem podpis, ^set let! Zdelo se mi je nepojmljivo. * 0 je verjetno njegov podpis?« sem vprašal, vzorer^j Sir clinton mi je porinil še en papir preko mize. »To je Prlm • Vu pisavc><< Jc dejal. krvi je v fJal SCm obe Pisavi- Ni bilo dvoma. Kljub umazaniji in Sedel c al podPis na listku iste karakteristične zavoje kot vzorec. Je tedaf1^ Zopet in si Priklical spomin Georgesa Farnella — kako ^aj skočil iz brzega vlaka in izginil brez sledu. Prej nekoč sva delala skupaj na raznih rudniških koncesijah v Južni Rodeziji. Takrat je bil temnolas možlček z nenavadno življenjsko silo — zvitek živcev z roževinastimi očali. Bil je izvedenec za osnovne kovine in obseden 9 predstavo neprecenljivih rudnih bogastev v ogromnih gorskih masivih Norveške. »To pomeni, da je še živ, in »icer na Norveškem,« sem dejal. »Želel bi, da imate prav,« je odgovoril Clinton. Iz svoje torbe je potegnil časniški izrezek. »Farncll je mrtev. Pred štirinajstimi dnevi so o tem pisali časniki.-Takrat tega nisem opazil, Šele kasneje sem postal pozoren. Obstoji tudi slika njegovega groba. Razen tega sem v zvezi z norveškimi oblastmi ugotovil, da se je dejansko boril med vojno pod imenom Bernt Olsen pri Kompani Linge.« Vzel sem časniški izrezek. Na njem je bil naslov: »POBEGLI KAZNJENEC V GROBU JUNAKOV.« Crkc imena — Bernt Olsen — so se črno odražale na belini fotografiranega križa. V članku je pisec pripovedoval, kako so Farnella zaprli, ker je ponaredil podpis svojega družabnika Vincenta Clegga in ga ogoljufal za skoro deset tisoč angleških funtov, kako jc potem med prevozom v Parkhurst skočil z okna umivalnice drvečega vlaka in tedaj popolnoma izginil. To vse se je zgodilo avgusta 1939. Očitno je nato izkoristil svoje znanje norveščine in vstopil pod imenom Bernt Olsen v norveško vojsko. Bil je član Kompanv Linge in je sodeloval decembra 1941 pri podvigu na Malow. Naslednji odstavek je bil podčrtan z modrim svinčnikom: *— Pred nedavnim so našli na Bojumsbrae truplo nekega moža, ki so ga kasneje lahko identificirali za Bernta Olsena. Poskušal je sam samcat prekoračiti Jostedals Brae, največji evropski ledenik. Verjetno je v snežnem metežu zašel. Kot žrtev glavnega ledenika nad Fjaerlandom je moral pasti več kot 300 metrov globoko. Pri sebi je imel bajalico in drugo metalurško orodje. Dokumenti, ki so Jih našli pri truplu, so omogočali najti zvezo med herojem Berntom Olsenom in pobeglim kaznjencem Georgeom Farnellom. Članek se je slovesno končal: »In tako je zopet slavno končal sin Britanije iz časa najhujše sile.« Vrnil sem članek siru Clintonu. »To je bilo torej pred mesecem dni?« sem vprašal. Prikimal je. »Da, to smo raziskali. Truplo so našli desetega marca. Grob leži v Fjaerlandu na koncu fjorda, tam kjer sega do pod ledenik Jostedal. Ali ste lahko prebrali tudi vrstice nad podpisom na listku?« Zopet sem pogledal krvave koščke papirja. Toda vrstice so bile preveč zabrisane. »Dal sem,« je nadaljeval sir Clinton, »besedilo razvozlati izvedencem. Napisano je: Ce naj umrem, mislite name samo tako ...« »Ali je s tem ,tako' mišljen ta kos thorita?« ssm vprašal. »In kako gre dalje? ,Ce naj umrem, mislite name samo tako — v tuji deželi leži kos zemlje, ki bo večno angleški.' Ali je to neprikrit poziv? Toda v svoji neumnosti nam ni povedal, kje leži ta kos zemlje.« »In kdo je bil naslovijenec?« sem vprašal. »Prav to je tisto bedasto,« je odgovoril sir Clinton. »TrfOvec z ribami je uničil ovoj. Trdi, da jc bil ves tako umazan s krvjo, da je bil nečitljiv.« »To je škoda,« sem dejal. »Če bi to vedeli...« Mislil sem na vse tiste, ki bi bili tako zelo radi soudeleženi pri najdbi thorita. B. M. & I. ni bil edini koncern, ki je sestavljal nove zlitine na osnovi thorita. »Skoro tako je, kot sem slutil,« je mrmral sir Clinton. »Cemu bi sicer citiral ta verz Ruperta Brookca?« »Da, le čemu,« sem dejal. »In čemu je plezal po Jostedalu, da bi se ponesrečil?« To mi je bilo dejansko uganka, Res j« bilo, dn je Far« nell večino svojega življenja prebil v norveških hribih. 2e kot mlad človek je rad potoval tjakaj. Komaj je bil okoli 20 let star, je že poznal tiste gore bolj kot večina Norvežanov. Vse tisto vroče polel ■ takrat v Rodeziji je redko govoril o čem drugem. Norveška je bila zanj eldorado. Zanj je predstavljalo odkrivanje raznih kamenin po skandinavskih gorah, pokritih z iedom, vso vsebino življenja. Goljufijo na račun svojega družabnika je zakrivil samo zato, da bi s tem denarjem finansiral raziskovanje norveških rud. To se je pokazalo tudi takrat med razpravo. Obrnil sem se k siru Clintonu: »Ali ni to nekoliko čudno,« sem dejal, »da bi se človek, ki je preživel skok iz drvečega brzovlaka. ki je živ in zdrav prestal podvig proti Malčivu ln ki se je udeležil odporniškega gibanja — vse stvari, s katerimi sicer ni imel opravka — potem ponesrečil na edinem kraju, kjer je bil pravzaprav zares doma?« Sir Clinton se je sam zase smehljal. »Mrtev je,« je dejal. »To je vse, kar vam k temu lahko povem. Toda preden se je ponesrečil, jc še nekaj odkril. Ko je šel na Jostedal, je vedel, da je njegovo življenje v nevarnosti — to je razlog za ta kos thorita in ta listič. Nekje v Angliji živi nekdo, ki čak i na ta kos rude.« Zložil je časniški izrezek in strpal leseni zabojček s koščkom thorita zopet v žep svojega plašča. G LAS DOKUMENTI! IVAN JAN DOKUMENTI! DOKUMENTI 62 V V j ■j (i . »Le kako je mogoče, da v Dražgošah še vedno gore luči?! Saj jih je moja artilerija, ki je tolkla ves dan, vendarle morala uničiti!« Pri vsem tem so tega dne pogorela v vasi le tri po slopja, če ne računamo manjših objektov, človeški žrtvi i pa sta bili dve. Toda zaskrbljujoča je bila resnica, da je začelo pri manjkovati municije! Brez te je bilo boj nemogoče nadaljevati. Bila je sobota in pod večer so se z Jelovice vrnili i tisti, ki so tam vozili in spravljali les. Pokanje ni prenehalo, zato so se vrnili zaskrbljeni. Nekateri so zaradi razmer, kakršne so bile v vasi, vzeli nekaj hrane in se spet vrnili na Jelovico. Z njimi je šlo tudi nekaj družin, ki so se zatekle v bajte tam zgoraj. Pot je bila več kot. negotova in zaradi zime težka, vendar jih je strah pred neznanimi dogodki silil navzgor. O tistem sobotnem večeru mladoletni Marko Gosar . ve povedati tole: ll Mladoletni Marko Gosar pripoveduje o tem večeru takole: »Z nekaterimi tovariši mojih let sem se vračal iz Krope, in partizani so nas po varnih stezah prepeljali čez vso vas do doma. Tako smo bili varni pred nemškimi strojnicami. Domači so bili zaradi tega sila zadovoljni, sam pa kajpak še bolj. Domači so zaskrbljeno čepeli v kleti in posebno zamišljena je bila mama, ki je premišlje- S" vala, da pobegne v goro. Toda kako bo s potjo? Gazi ni. Snega veliko in še f vedno sneži! Kam bežati, ko pa so povsod Nemci? In \ kako bo z živino, če gremo?... Taka vprašanja so šla to noč od ust do ust. Ljudje so skrivali in zakopavali najpotrebnejše ter pospravljali vse, kar se jim je zdelo vredne, da jim ne bi izropali Nemci. Tako so nam svetovali partizani, ki so verjetno tudi že računali na vdor Nemcev v vas. Svetovali so nam tudi, naj bi se pripravili na umik proti Jelovici. Pri partizanih smo iskali zaupljivih nasvetov, jih vpraševali po partizanskih zasedah, o boju, predvsem pa, kaj je najpametneje storiti... V štabu pa so se posvetovali njihovi poveljniki.« Ta sobotni večer pa se je dogodilo še nekaj pomembnega, ki je imelo posledice naslednji dan. Tisto noč je bilo doma več moških kot prejšnjo, kajti prišli so tudi tisti, ki so bili čez teden na Jelovici. Tako kot prejšnjo so se tudi to noč vaščani med seboj obisko vali in se zaskrbljeno menili o bodočih dogodkih. J »Tega pekla še ne bo konec! Umaknimo se v dolino.« ^ Drugi, treznejši, pa so ugovarjali: ^ »Za božjo voljo, kam boš rinil tja dol? Tam so vendar * Nemci; počilo bo in konec!« ^ Prav tedaj je zunaj počilo nekaj strelov, ki so doka- J zovali, da Nemci še ne mislijo odnehati. Razen tega je po ^ J dolin' grmenje kamionov dokazovalo, da še ne bo konec. } p Po kratkem premoru je spet nekdo predlagal" »Veste kaj, še mi pojdimo v Jelovico.« A tudi temu je nekdo ugovarjal: »V ta mraz! Počakajmo v kleteh, kar bo bo.« Tako so razmišljali tisti kmetje, ki se nikakor niso » mogli ločiti od svojih domačij, kjer so živeli mnogi rodovi. » t A stvarnost je bila močnejša od čustev, zato so ugibali J ^ še naprej ter iskali izhod »LJUDSKA MLADINA-NAJŠIRŠA RE DEMOKRATIČNA TRIBUNA (Nadaljevanje s 1. strani) fantom in dekletom široke možnosti za sodelovanje v vodstvih in povsod, kjer mladina sama neposredno organizira, vodi in upravlja svoje različne aktivnosti. Vse to omogoča, da je Ljudska mladina najširša in resnično demokratična tribuna mladih ljudi.« Pomembnejše mesto v življennju šole Preden je prešla na probleme strokovnega izobraževanja mladine, je govorila tudi o uvajanju novega sistema finansiranja in delitev dohodka po delu v šolstvu. Poudarila je, da je to znatno pospešilo proces preoblikovanja šole v samostojno družbeno vzgojno ustanovo. To omogoča nadaljnji, še hitrejši razvoj demokratičnih odnosov v šolah, večjo iniciativo in temeljitejše delo tako učiteljev kot učencev. »Skupnosti učencev, ne uprave v šolah imajo tako še pomembnejše mesto v življenju šole,« je naglasila predsednica. V tistem delu svojega referata, ki se je nanašal na strokovno izobraževanje mladine je navedla nekaj podatkov o številu šol in učencev v zadnjem šoLskem letu. Tako število šol kakor učencev iz leta v leto narašča. Razen tega pa imajo mladi ljudje množnost strokovnega izobraževanja tudi v centrih za izobraževanje v gospodarskih organizacijah, pri Delavski univerzah in z uvedbo izrednega študija skoraj na vseh fakultetah in višjih šolah. Dotaknila se je tudi osebnih dohodkov prosvetnih delavcev, ki so še vedno odločno prenizki v primerjavi z dohodki, ki jih imajo delavci v drugih družbenih službah in gospodarstvu. Verjetno je to tudi eden izmed vzrokov, ir*a imajo mladi ljudje majhen interes za študij humanističnih predmetov na univerzi in da si večje število absolventov učiteljišč in višje pedagoške šole ne zaposli v prosvet- bi morale biti tiste, ki bi stalno opozarjale na vse težave in nepravilnosti na področju šolstva in si prizadevale za njihovo rešitev.« Potem ko je razpravljala o problemih v zvezi s centri za strokovno izobraževanje in o ožji strokovni usmeritvi in specializaciji je poudarila: »Slehernega mladega človeka moramo znati zainteresirati za boljše in bolj vestno opravljanje šolskih obvez in za temeljitejši odnos do učenja. To je osnovna obveza našega članstva na šolah. Selske in razredne skupnosti bi morale vprašanja uspeha pri pouku obravnavati in analizirati vse bolj s stališča, ali so na konkretni Šoli, v konkretnem razredu dane in izkoriščene vse možnosti, da si učenci pridobe čimveč znanja in sposobnosti. Kritika in odpravljanje malomarnega odnosa do učenja pa je predvsem pravica in dolžnost učencev, pravica njihovih samoupravnih organov in šolskih ter razrednih skupnosti. Uspeh pri tem pa je za naše or- ti Delegati prihajajo v kongresno dvorano Ljudska mladina in ostale oblike mladinske samouprave in družbe- Potem se je našel nekdo, ki je predlagal: f »Takole mislim! Na Jelenšče se umaknimo. Tam je \ višje kot tu in zato tudi varneje! Nemci bodo tja prišli i prav gotovo nazadnje!« t Ljudje so se oprijeli te misli kot rešilne bilke. Morda f bo to res še najboljša rešitev? i Pod Vplivom teh misli je iz srednjega dela vasi odšla j na Jelenšče precej dolga vrsta moških. Tam zgoraj je bilo i le sedem hiš in nekatere med njimi so bile celo v mrtvem J kotu. Niti topovski ogenj jih ni mogel pošteno oplaziti. \ DOKUMENTI! DOKUMENTI! DOKUMENTI! I^LJUDSKEa i vii i § 1962 H 1 ,9lOVENijEz m Ekspozitura kranjske pošte je v počastitev VII. kongresa LMS pripravila poseben spominski žig, ki ga bo uporabljala podružnica po ite v prostorih kina »Center« v Kranju ni stroki. Svojo ugotovitev je podkrepila tudi s tem, da v Sloveniji primanjkuje na podlagi razpisanih mest 1506 učiteljev. V nadaljevanju je dejala: -Skrb za večja sredstva Šolskih skladov za njihovo pravilno delitev, kakor tudi za vprašanja pravičnega in dovolj spodbudnega nagrajevanja pedagoških delavcev po delu, so v prvi vrsti zadeve, ki se jih morajo resno lotiti samoupravni organi na šolah. Komune, okraji, gospodarske organizacije, združenja, zbornice in ostali so dolžni, da jim pri tem pomagajo; najmanj pa, kar morajo storiti pa je, da zagotovijo potrebna sredstva za osnovno dejavnost in za investicije na šolah.prve in druge stopnje. Občinske organizacije LMS pa ganizacije na šolah najboljša moralna legitimacija takrat, ko si prizadevamo za reševanje vseh ostalih problemov, med drugimi tudi, ko kritiziramo nepravilen odnos učiteljev do vzgojnega dela.« Mladi ljudje-borci za delavsko samopravljanje O nalogah mladih ljudi v proizvodnji pa je v svojem referatu dejala: »Naloge mladine se v proizvodnji razlikujejo od nalog ostalih delavcev — proizvajalcev v tem, da od njih vsi pričakujemo, da se bodo odločno in dosledno borili za uveljavljanje načel delitve dohodka po delu, za dvig proizvodnosti, £a resnično delav- sko samoupravljanje, ki naj zajema slehernega člana delovnega kolektiva. Prednosti, ki jih ima vsaka mlada generacija, naša pa še posebej, ker jih podpirajo vzgojna prizadevanja družbe, nas obvezujejo, da smo borci za še-hilrejše oblikovanje socialističnih odnosov in socialistične morale. Mladina v gospodarskih organizacijah zbrana v aktivu Ljudske mladine in dejavna ostalih oblikah dela naše organizacije naj bo jedro vsega naprednega, naj pomeni vsem proizvajalcem oporo pri uveljavljanju njihovih pravic, želja in teženj. V svojih prizadevanjih za uveljavljanje tega, kar si sami postavljamo kot naloge in kar družba od nas pričakuje, moramo biti bolj vztrajni, bolj prizadevni in nas birokratske ter mnogokrat zlonamerne kon-sekvence, ki smo jih tudi marsikaj v preteklosti doživeli, ne smejo ustaviti.« Klubska dejavnost - najbolj uspešna oblika dela Ob zaključku svojega referata je predsednica CK LMS poudarila, da so organizacije L. udske mladine Slovenije od zadnjega kongresa napravile velik korak naprej. Med drugim je tudi naglasila, da mora prihodnji razvoj organizacije Ljudske mladine iti v smeri vse močnejšega poglabljanja demokracije in uveljavljanja principa samouprave znotraj organizacije. »Razvijanju različnih interesnih oblik dela, kot so klubi, študijske grupe, sekcije, bo potrebno posvetiti veliko pozornosti ... Interesi mladih ljudi se bodo nedvomno še močneje diferencirali, kar bo zahtevalo takih oblik dela, v katerih se bodo združevale manjše skupine mladine. Pa tudi naše politične izkušnje kažejo, da je klubska dejavnost v sedanjih pogojih najbolj uspešna metoda dela. Tudi znotraj aktiva Ljudske mladine bo treba razvijati podobne oblike dela. Aktiv pa bo ostal bolj tribuna, kjer si bodo člani mladinskega kolektiva dogovarjali za delovni program, za skupna stališča, sprejemali skupne naloge, volili vodstva in opravljali druge organizacijske posle. V sldadu z razvojem komunalnega sistema, ki gre v smeri utrjevanja in razvijanja komune kot osnovne družbeno-politične skupnosti prebivalcev določenega teritorija, kjer se rešujejo vsa njihova vprašanja, bo treba tudi organizacijo Ljudske mladine v komuni postaviti v drugačni položaj. Doslej so bili občinski komiteji Ljudske mladine bolj repre-zentant vseh aktivov kot pa vodstva organizacij Ljudske mladine v komuni. Organizacijo Ljudske mladine v komuni bi morali postaviti kot osnovno organizacijo na teritoriju komune, katere najvišji organ je konferenca članov. Občinski komite Ljudske mladine pa naj bi bil morda izvršilni organ te konference.« ŠPORT • SPORT SPORT ^odzveza nogometnih sodnikov bo imela danes svoj redni zbor nogometnih sodnikov. Delo pod-zveze je v zadnjem času precej razgibano, kar je občutiti na rednih občnih zborih nogometnih klubov, ki so tudi v tem času. Na svojem rednem zboru bodo pregledali dosedanje delo in uspehe, pogovorili se bodo o nepravilnostih, ki so 6e kdaj pa kdaj pojavile na nogometnih igriščih in o delu v letošnji sezoni. Nedvomno je prav od sodniškega kadra odvisna marsikatera nogometna prireditev, izid in vzdušje na nogometnih igriščih, zato bo zbor tudi osvetlil važnost in odgovornost dela nogometnih sodnikov. Za začetek - odbori Kakor po drugih krajih naše domovine se tudi na Gorenjskem Že dlje kar najbolj marljivo pripravljajo na letošnje JUGOSLOVANSKE PIONIRSKE IGRE, ki nosijo naslov »LETO TELESNE KULTURE MLADIH«. V ta namen je bil v minulem tednu ustanovljen poseben odbor JPI Kranj. Odbor se je takoj po formiranju lotil dela. Njegova prva naloga je bila, da se čimprej ustanovijo pododbori tudi na sedežih občin, ker bo težišče dela Blonelo prav v občinah samih. Sprejeto je bilo načelo, naj se odraz sistematičnega dela z najmlajšimi pokaže na prireditvah in tekmovanjih, in to v osnovnih enotah, kot so šole, klubi, društva, sekcije in drugo. Boljši pionirji oziroma mladinci in mladinke naj bi se udeležili občinskih prireditev in tekmovanj, ki naj bi bila res množična, najboljši od teh pa se bodo udeležili tudi okrajnih prireditev. - Letošnje JUGOSLOVANSKE PIONIRSKE IGRE bodo zajele prav vso športno in telesnovzgoj-no dejavnost od navadnih pionirskih iger pa vse do klasičnih športnih prireditev, kot so smučanje, plavanje, nogomet, telovadba in tako dalje. Pred nekaj dnevi je bil tak odbor že izvoljen in konstituiran tudi v Skofji Loki, prav v teh dneh pa tečejo priprave za ustanovitev občinskih odborov v radovljiški in jeseniški občini, medtem ko bo v tržiški občini ustanovljen po šolskih počitnicah. — R. C. Evropski kriterij na Bledu Kranj, 26. januarja - Včeraj popoldne se je v prostorih kranjskega SD »Triglav« sestal pripravljalni odbor za mladinski ev- ropski kriterij v namiznem tenisu. To neuradno mladinsko evropsko prvenstvo bo na Bledu v dnevih med 13. in 15. julijem letos. Pokroviteljstvo nad to veliko mednarodno prireditvijo je prevzel predsednik OLO Kranj Jakob 2en. Čeprav so priprave šele v začetku, je po dosedanjih izkušnjah pričakovati, da se bo evropskega kriterija (sedmega) udeležilo razen jugoslovanskih namiznoteni-ških igralcev še deset mladinskih ekip iz tujih dežel. Tudi med odmorom so delegati VII. kongresa LMS živahno razpravljali NESREČE MOTORIST PODRL PEŠCA V sredo, 24. januarja ob 8.15 uri, je prišlo do prometne nesreče na križišču pred gostilno »Union« na Bledu. - Ko je Ivana Ločnikar z Bleda prečkala križišče, je pripeljal motorist Metod Arh. Ločnikar j evo je motorno kolo zbegalo, tako da se ni pravočasno umaknila na pločnik. Motorist je zadel ob žensko, ki je dobila ob udarcu zlom desne noge. Prepeljali so jo v jeseniško bolnišnico« TOVORNJAKA STA TRČILA V sredo, 24. januarja ob 8.50 uri, je prišlo do prometne nesreče na cesti III. reda Kranj-Trboje v vasi Hrast je. — Ko je šofer tovornjaka KR 19-06 Janez Stumberger prehiteval 2 kolesarja, mu je nasproti pripeljal tovornjak KR 11-42, kd ga je upravljal Vilko Prašnikar. Tovornjaka sta trčila, pri čemer je nastalo za 200 tisoč dinarjev materialne škode. Šoferja nista bila poškodovana. NAHRBTNIK POVZROČIL PADEC Istega dne ob 6.25 url se j? po Jelenovem klancu v Kranju pe- ljala s kolesom Lidija Zupan. Na krmilu je imela obešen zvrhan nahrbtnik časopisov. Zaradi nihanja nahrbtnika je kolesarka izgubila oblast nad kolesom. Padla je in pri tem dobila pretres možganov. Prepeljali so jo v bolnišnico. ZAVIRANJE IN POLEDICA V sredo, 24. januarja ob 19.30 uri, se je peljal po cesti II. reda proti Šenčur z mopedom Vinko Novak. Nenadoma se je znašel pred avtomobilom KR 19-51, ki je s pri- J žganimi lučmi pravilno parkiral na | desni strani ceste. Mopedist je naglo zavrl, pri tem pa ga je obrnilo za 190 stopinj. Pri padcu si je zlomil levo nogo. Odpeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. UTOPLJENEC V PREGRADI HC MOSTE V četrtek, 25. januarja ob 16. uri, so našli v pregradi HC Moste pri Žirovnici utopljenca — 36-letnega delavca Antona 2agarja, ki je stanoval v samskem domu na Koroški Beli. Z doma je odšel 13. januarja. Gre za samomor, saj si je že pred tem skušal vzeti življenje. 97