AMERISKft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 269 CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, NOVEMBER 15TH, 1930 LETO XXXII. —VOL. XXXIL Vesele in žalostne vesti iz življenja naših rojakov po Ameriki V Chicagi je preminula po dolgotrajni bolezni 26 let stara Miss Mildred Kozjek, hči Mr. in Mrs. Frank Kozjek. Ranjka zapušča poleg staršev tudi dva brata in dve sestri. Proslava dvajsetletnice društva "Naprej" v Milwaukee, Wis., je sijajno izpadla. Nad tisoč oseb je bilo navzočih pri slavnosti. Pri slavnosti so proizvajali opereto "Kovačev študent," v kateri je pel glavno vlogo Mr. Anton šubelj. Proslave se je udele;il tudi župan mesta Milwaukee, Mr. Hoan in novoizvoljeni državni poslanec, Slovenec, Mr. John Ermenc. Smrtno se je ponesrečil rojak Prank Bric, ki je bil zaposljen Pri gradnji ceste v Ruiz de Los Llanos, provinca Salta, v Argentini. Pri kopanju ga je usmrtila mina, ki je eksplodirala. V mestu Rosario, Argentina, sta bila okradena dva Slovenca za več kot tisoč pesov. V Buenos Aires, Argentina, so imeli Slovenci protestni shod Proti divjanju fašistov v Italiji. Shod je jako lepo uspel. Kot se poroča se je v San Prancisco, Cal., poročil odlični hrvatski baritonist Mate čulič z Miss Mary Stanekovič. Mr. čulič je član opere, ki nastopa v Californiji. , „ V Steelton, Pa., priredi danes dru-štvo Vnebovzetja M. D., št. 181 KSKJ. veselo domačo zabavo. Ob tej priliki nastopi pri prireditvi tudi Mr. Svetozar Bano-vec, naš odlični operni pevec. Družina Frank in Annie Zo-bel, v Jolietu, 111., je dobila te dni dvojčke, dekletce in fantka. Vse je zdravo. V Jolietu, 111., je umrl rojak Louis Terlep, star 56 let. Zapušča soprogo, dva sina in osem hčerk. Kompanija je odslovila unijske delavce in zaposlila stavkokaze Ogden, Utah, 14. novembra. Globe Grain Milling Company je uporabila priliko brezposelnosti in je sklenila, da razširi tovarno in pri tem najame ne-unijske delavce. Kontrakt za stavbo nove tovarne je kompanija oddala neunijskemu kontrak-torju, in plačuje karpenterjem po 75c na uro, dočim dobivajo unijski karpenterji $1.30 na uro. Navadni delavci bodo delali pri kompaniji za sramotno plačo 35c na uro. Unijskim delavcem je bila odtrgana plača, nakar so slednji šli na štrajk. Dva unijska karpentarja sta sprejela delo pri kompaniji, nakar sta bila izključena iz unije. Policija v mestu pričakuje velikih nemirov radi štrajka, ker je javno mnenje v mestu na strani štrajkarjev. -o- Oton Habsburški bo izdal manifest Budimpešta. Madžarsko časopisje poroča z Dunaja, da bo Oton Habsburški na dan proslavitve svoje polnoletnosti, 20. novembra, izdal dva manifesta na avstrijski in madžarski narod, kakor tudi dva dekreta na madžarske in avstrijske člane habsburške hiše. V dekretih bo najavil svojo polnoletnost in dejstvo, da nastopa svoje pravice. V manifestu na avstrijski narod bo Oton izjavil, da ne stopa še na avstrijski prestol, vendar pa prisega na ustavo in bo izjavil, da se ne odreka pravic madžar-* skega kralja. Isto bo Oton po-vdarjal v dekretih na svojo rodr bino. Doslej pa še ni odločeno, ali bo objavil manifeste in dekrete res na dan proglasitve svoje polnoletnosti, ali bo to odložil na poznejši termin. BREZPOSELNOST JE STRAŠNA STVAR Nova svetovna vojna je V petek se je zopet vršila prerokovana za 1932. registracija brezposel-Nemčija bo uničena mk 8,000 ljudi čaka Za Ljubljančane Opozarjajo se vsi meščani in Meščanke Ljubljanskega kluba, da se vrši seja nocoj, 15. novembra, ne pa 25. novembra. To Je samo za ta mesec, potem bo Pa zopet navadno vsak mesec zadnji torek v mesecu. Na seji nocoj boste videli nekaj izredna. Klub se je zavzel, da se ZoPet enkrat nekoliko poveseli-Torej pridite gotovo! Nevesta prosi Pred kriminalnim sodnikom Silbertam je stal včeraj 20-letni George Falber, ki jih ima kljub Sv°ji mladosti že precej grdih na grbi. Zagovarjati se je mo-radi vloma« katerega je tu-^ Priznal. Sodnik Silbert je "otel pravkar zabrusiti 10 let 2aPora zločincu, ko je prišlo ped sodnika mlado dekle in rek-"Gospod sodnik, nikar ne ^sodite mojega Georga prehu-če bo kmalu prišel iz ječe, bom poročila, sicer pa ne." ^°dnik Silber, ki ima vedno do-srce za nesrečnike, je spre-menil kazen iz deset let na 30 ^esecev, in dekle je obljubilo, a bo toliko časa čakalo na svojca fanta. Ko je to obljubila, Se Je odstranila iz dvorane. Banka in posojilnica Direktorji The Windermere avi«gs & Loan Co., so sklenili j Gojilnico združiti s The Cleve-a«d Trust Co. Delničarji mo-aJo šele odobriti ta korak. Sin sodnika V opasnem položaju se nahaja v St. John bolnici 51-letni George Forshaw, katerega je sin mirovnega sodnika Keiperja, obstrelil. Forshaw je bli baje pijan in je prišel v stanovanje sodnika Keiperja ter je obdolžil dva sinova sodnika, da sta vdrla v njegovo stanovanje in mu vse premetala. Vnel se je prepir, tekom katerega je 17-letni sin sodnika prijel puško in streljal na Forshawa. Zelje in koruza V petek nas je obiskala v uradu Mrs. Novak, farmerica, ki ima svojo farmo v bližini Mr. Debevca. Prinesla nam je zelj • nato glavo, debelo kot čeber, in koruzo, katere storži so 14 palcev dolgi, kar vse je pridelala > Kakor povsod, tako vlada tudi pri nas delavska kriza. Razmere so letos zelo slabe, vendar pa še dokaj dobro napredujemo, kar se tiče prireditev v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Ker sem že omenil slabe razmere, naj še omenim, da ima Slovenski Dom prav vsled teh razmer prazne dvorane v soboto in nedeljo, dne 13. in 14. decembra, kakor tudi dne 27. in 28. decembra, na soboto in nedeljo. Cenjenemu občinstvu priporočamo dvorane v najem. Dalje naj omenim, da bo kljub slabim razmeram prišel sv. Miklavž v Slovenski Dom kar dvakrat na obisk, in sicer priredi društvo Mir, št. 142 SNPJ Miklavžev večer dne 6. decembra, dramatsko društvo Adrija pa enak večer dne 7. decembra, že sedaj se opozarja starše, da se pripravijo na ta lep starodavni običaj, ki nam je bil otrokom v največje veselje, kakor bo tudi našim otrokom. Ti lepi običaji naj gredo od rodu do rodu., Torej priporočam omenjeni društvi cenjenemu občinstvu v naklonjenost ob priliki omenjenih prireditev. Nadaljna točka tega poročila se tiče dramskega društva Adrija, ki tako lepo pomaga napredku naselbine. Dne 19. oktobra 1.1., je bila vprizorjena ja-ko lepa igra "Ženitev," ki je tudi dobro uspela. Direktorij S, D. izraža najlepšo hvaležnost, ker je bila igra prirejena v korist Slov. Doma, oziroma za predelavo odra. Ves čisti dobiček, v znesku $80.10, je bil izročen Slovenskemu Domu z namenom, da se deloma pokrijejo nastali stroški odra. Direktorij in delničarji Slovenskega Doma se tem potom najiskrenejše zahvaljujejo požrtvovalnosti članstva Adrije, posebno pa Rev. Slajetu in Mr. Rakarju, ker se je doseglo tako lepo harmonično sodelovanje, da je bilo mogoče ta- ko lepo oder preurediti. Torej delujmo še nadalje složno za procvit in napredek naselbine! Kaj pa naše dramsko društvo "Lilija," ki je odsek Slovenskega Doma? Vsakdo, kdor se je udeležil predstave dramskega društva Lilija zadnjo nedeljo, ko se je vprizorila krasna igra "Begunka," je pohvalil krasen oder in posebno še čarobno razsvetljavo. Pa ne samo, da je bil oder lep, tudi igralci so imenitno rešili i^svoje vloge, posebno ženske vloge so bile izvrstno rešene. Velika je požrtvovalnost, ki jo doprinašajo igralci narodu na oltar, zato jim dajmo častno priznanje. Društvo Lilija žrtvuje že deset let svoje moči za izboljšanje odra S. D. Končno se je doseglo, kar se je že dolgo želelo, zdaj pa je želeti, da bi še več novegp, članstva pristopilo k društvu Lilija. Vsak je dobrodošel, samo če ima veselje do dramatike ali petja, pa naj bo star ali mlad, moškega al; ženskega spola. Na plan z narodnimi čustvi, kajti to nam je svobodno tukaj v Ameriki, kar žal, našim Slovencem na Primorskem ni dovoljeno. Končno ne smem pozabiti tudi naših pridnih žensk, pri ženskem klubu Slov. Doma, ki bodo priredile zabavni večer dne 22. novembra. Agilne rojakinje so d uredile kuhinjo, da jo vsak občuduje; kupile so novo peč in druge potrebne priprave, za kar jim gre častno priznanje. Ker pa imajo tudi one svoje izdatke v korist Slovenskega Doma, zato jih narodu v naselbini priporočamo in cenjeno občinstvo je prošeno, da se v obilem številu udeleži njihovega zabavnega večera omenjenega dne. Vstopnina je samo 50c, in vključena je dobra večerja, ki jo znajo te članice tako okusno pripraviti. — Vsakdo bo postrežen tako, da bo gotovo zadovoljen. — Priznajmo, da vsi odseki Doma, kot so: Ameriški narod praznuje Zahvalni dan, katerega namen je, da se zahvalimo za vse dobrote, katere smo prejeli skozi leto. Koliko dobrot smo prejeli letos, nam bodo povedali oni, ki so že čez leto dni brez zaslužka. Da nam bo stvar bolj jasna, nam bo pokazal pevski zbor Zarja, odsek Soc. kluba, št. 27, kateri priredi tega dne obširen koncert in igro "Grobovi bodo spregovorili." Igra nam bo pokazala, kako živi siromašno ljudstvo pod republikansko vlado. Predstava se prične ob treh popoldne, zvečer pa, ples in prosta zabava. Na koncertu nastopita tudi pevska zbora "Jadran" in "Cvet," ki sta priznana kot dobra pevska zbora. Kot je v javnosti že znano, se je ena grupa, s pomočjo republikanskega bosa v 23. vardi odcepila, ter si organizirala svoj pevski zbor in s pomočjo njih vardnega bossa vložila tožbo proti originalni "Zarji," v kateri zahtevajo ime in vso imovino, kar si je Zarja nabavila v 14. letih. — Pevski zbor Zarja se pa tega ne bo ustrašil, temveč se boril naprej, dokler ne doseže svojih pravic. Razkolniki so Zarji zadali hud udarec, ker so ji nakopali velike stroške, toda Zarja bo vse to prebolela, javnost jih bo pa sodila. Na Zahvalni dan bo Zarja pokazala, da vihar, ki jo je hotel uničiti, je ni premagal in je tudi ne bo, dokler bo ostal v njej delavski duh. Občinstvo je vabljeno, da se udeleži Zarjinega koncerta polnoštevilno, da ji s tem pomagate moralno in materij alno, da ji bo lažje voditi boj proti reakciji, katera se hoče okoristiti na njen račun. Ker so slabe razmere, se je odločilo samo 50c vstopnine, da se da tudi brezposelnim priliko, da se udeleže. Naprej za našo delavsko kulturo! Odbor. Če verjamete, al' pa ne... DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE ŠT. 162 K. S. K. J. Dnevi vročine so za nami, in, so šli udeleženci na svoje domo- razne prireditve v prosti naravi pod košatimi drevesi so prenehale. Nastopili so jesenski in zimski časi, ko se ljudje najraje pri peči drže, se kaj pogovarjajo in kakšnega semintja stisnejo. Da pa se ne dolgočasimo preveč v teh hladnih večerih, nam pa razna društva prirejajo zabavne večere po dvoranah na gorkem. Tako se je tudi naše društvo sv. Marije Magdalene, št. 162, K. S. K. Jednote, začelo pripravljati za eno tako prireditev; in ta zabavni večer se bo priredil na Zahvalni Dan (na Chicken Day), 27. nov. 1930 v Knausovi dvorani ob 7. uri zvečer. Ker so že običajno naši ljudje na ta dan radi veseli, zato upamo in želimo da nas pose-tite v velikem številu. Še vselej ve zadovoljni, in v veselem razpoloženju, kadar so se razhajali od Magdalenine veselice, in tako se tudi sedaj jamči vsem dobra postrežba, vesela družba, in vse najboljše za pod zobe in za suha grla. Za pete prizdigovati bo pa skrbel obče znani John Greben-čev orchestra. Ja, luštno bo pa ža tako, da nič nam drugega ne priostaja, kakor da si zaznamujemo dan, prostor in čas, in ko pride tisti večer pa hajdi družino zbrat skupaj in se udeležiti veselice društva sv. Marije Magdalene, št. 162, K. S. K. Jednote, v Knausovi dvorani. (Jaka, vi tudi pripeljite svojo boljšo polovico, enkrat na to našo veselico!) Marija Hochevar, tajnica. ODGOVOR "ZARJE" NA NAPAD V "ENAKOPRAVNOSTI" V sredini izdaji "Enakopravnosti" so prinesli nesramen in podel napad na lojalno klubovo "Zarjo" in člane kluba št. 27, JSZ. To nas spominja na staro zgodbico o ciganu, ki je vpil: "držite ga, držite ga!" in pri tem kazal v nasprotno stran, da je pozornost odvračal od sebe in pri tem zakril svojo krivdo. O svarjenju in grožnji, da ne smemo nabirati oglasov, prodajati vstopnic in rabibi ime "Zarja," je navadna "raca," ki je brez podlage in ne drži. Namen razkolniške grupe je, samo zbegati publiko pred "Zarjinim" koncertom, ki se vrši na Zahvalni dan, 27. novembra. Učeni urednik, ki je obenem odvetnik, M moral vedeti, da imamo 30 dni časa vložiti pri-ziv proti odloku sodnije in potem, dokler prizivno sodišče ne razsodi, imamo vse legalne pravice poslovati pod tem imenom. Odgovor na nizkoten napad razkolnikov sledi. Obrambni odbor lojalne "Zarje" "BEGUNKA" IN USPEH IGRE Zadnjo nedeljo se je vršila igra Begunka, katero je vprizori-lo društvo Lilija na odru Slovenskega Doma na Holmes Ave. Občinstvo je videlo še nekaj novih zagrinjal, katera so ravno končana. Na odru se je videlo lepe sobe. Da, res, mnogo se da napraviti, ako je le nekaj složno-.sti. Ravno v tem letu smo prišli tako v složnost, da ima človek kar veselje do delovanja v korist dramskega društva Lilije. Toda kakor vam je že znano, ni samo društvo Lilija, ki deluje za to. Imamo še druge odseke Doma, kakor: Slov. narodno čitalnico, ženski klub in sploh vse, kar spada k SI. Domu. Da ne pozabim direktorjev, ki so nam tako lepo prišli na pomoč, in prav tako delničarji. Poleg tega pa so nam tudi druga društva stopila na pomoč, da si izboljšamo oder in drugo opremo, ki spada zraven. Mnogo nam je pomagalo dramatično društvo Adrija, ki je napravilo celo veliko igro v korist odra. Videti društvo Lilija, Čitalnica, ženski klub, društvo Soča delujejo v korist Slovenskega Doma in naše geslo je, da smo pripravljeni za Dom skupno sodelovati. Churles Benevol. je, da se bo v tem letu.vse bolj zanimalo za dramatična- društva, kakor pa leta nazaj. Da ne pozabim društva "Ilirije," ki nam je pokazalo svojo naklonjenost s tem, da je kupilo velike orgle, ki služijo mesto orkestra. Tam si prihranimo pri vsaki igri do 30 dolarjev. — Vidite, kako velika pomoč bo to za našo blagajno! Kaj pa društvo "Soča?" Pevsko društvo Soča nam je kar na kratko povedalo, da nam kupi lepo zagrinjalo. Občinstvo je videlo veliko novega na odru, čemur se je kar čudilo. Torej vidite, da je bilo potrebno, da se nekoliko olepša in prebarva. Vse to je zdaj napravljeno. Imamo še nekaj napraviti, toda bo^no počakali do druge sezone. Društvo Lilija se vsem lepo zahvaljuje in vsem društvom, katera so toliko žrtvovala za to, da se oder nekoliko izboljša. Upamo, da bomo ob priliki povrnili, kar nam bo mogoče. Dalje se moramo zahvaliti vsem, ki so nam priskočili na pomoč pri otvoritvi naše sezone. Res, ta sezona se je otvorila z lepim petjem, pri katerem je nastopil kvartet moškega zbora. Tisti pevci so nam tako priljubljeni, da ne moremo (Dalie oa 3. at rani t. Ravno sem zažvižgal tisto: Ena ptička priletela. ... ko sem odprl kuverto in začel brati dopis, ki me je tako segrel, da sem nehal žvižgati sredi pesmi in sem začel misliti, "kam to pride, kam to gre, kam to gre," če me bodo naše ljube čitateljice tako zmivale. Ena je nekaj napisala (tista Marjana), sedaj pa pokloni od vseh strani skupaj frče, kot bi bile vse cenjene čitateljice čakale samo na to, da jim da nekdo korajžo. Ampak le dajte, bomo tudi mi prišli na vrsto in France iz Našega Doma je že obljubil, da pove, kako ve ženske štruklje kuhate. O, se bomo še dajali, še! To pismo boste brali, ko bom jaz lovil zajce po ohijskih njivah in bom tako vsaj nekoliko pozabil na to zmivanje. Pismo se glasi: "ženske, ali ne vidite, da je dobil Jaka,'enega partnerja, ki nas pozdravlja čez hribe in doline in kravje stopinje in pravi, da bodo morali moški sneg odmetavati, predno bodo šli na šiht in pa da je to sicer bab je delo. Toda tisti Jakatov helpar je pozabil, da je gospod Hoover rekel, da so za to zimo moški oproščeni vsakega dela in da jim ni treba hoditi na šiht. Kdor pa hoče iti, naj pa gre kurit peči, da ne bodo tovarne zmrznile čez zimo. Moj mož pravi, da mu ne bo treba odmetavati snega, ker ne bo hodil na šiht. Dopoldne bo spal, popoldne bo pa šel v klet pogledat, kako se kaj ta novi komandira. Torej če bodo samo tisti sheg odmetavali, ki hodijo na šiht, bo malo snega odkidanega. Naša teta je rekla, da je Jaka enkrat obljubil, da bo odnehal ščipati ženske in da jih ne bo venomer pikal, pa se ne drži svoje besede. Bog ve, če je tisti Jaka oženjen, ali ne, ker tako ženske sovraži? Naša Johana pravi: "Ej, bejšte, bejšte, kedo ga bo pa maral drugi, kot kak policman. Saj smo ga videli lansko leto nama-lanega v njegovi koloni; še lam-pe so se podirale pod njim." Malo se nam zdi, zakaj je tako razkačen, odkar je iz Kanade prišel: najbrže so ga Kanadčan-ke razkačile, sedaj se pa po Clevelandu nad nedolžnimi ženskami znaša, poštajna poštajnasta! Ampak vseglih je on fejst človek, ker nam je take piskre naročil, ki imajo piščalke, da kličejo, kadar župca kipi. Ampak še bolj bi- ga obrajtale, če bi nam skomandiral take kastrole, ki vsak dan drugačno pečenko speče j o, ne da bi bilo treba dati notri kaj mesa. Enkrat je rekel, da je baba vse piskre zmetala v moža, ko se je silil kuhat. To pa noče povedati, da je sodnik rekel, da mož lahko posodo pomiva in da so otroci rekli, da mama bolj dobro skuha, kot pa ata. Le pomislite, kakšne nesreče bi se po svetu godile, če bi nam moški kuhali! V starem kraju je šla naša soseda k sestri, ki je bila bolna in je ostala tam nekaj dni. Mož si je moral ta čas sam kuhati. Pa je v soboto skuhal velik pisker fižola, da ne bo treba v nedeljo nič kuhati. I'0' ga je snedel v soboto, pol v nedeljo pred mašo. Ko je stal v veliki gruči mož in fantov P°d lipo, je fižol napravil ta svojci pa ga je bilo malo sram, pa pr®* vi: "Oh, saj smo sami!" Naša Johana se je tako smejala, ko Jc to slišala in je rekla, da njih mačka nikoli ne je fižola, predno miši lovi. Ampak tisti pa nima prav, ki je rekel, zakaj niso Jakata medvedje požrli v Kanadi. Nak, tega pa me ne pustimo. Kdo hi nam pa potem zimske večer« krajšal, ki so se ravno sedaj začeli! In pri zadnjih volitvah j® bilo potrjeno, da Jaka mora živet in pisat v našem priljubljenem listu Ameriški Domovini-Pozdrav vsem, čez strn in č®z figov grm! Rozi. DOPISI (Nadaljevanje iz 2. strani) drugače, kakor da jih poslušamo. Kakor se, je videlo med dejanji, so morali kar po večkrat nastopiti. Naše občinstvo je še vedno vneto za naše slovenske pesmi, in kaj ne bi bili veseli? Kadar nastopijo taki, bi jih poslušal kar dva dni, brez hrane in brez spanja. Društvo Lilija se jim lepo zahvaljuje. Prav tako se zahvalimo mladi članici, ki je pokazala, da. se ne sramuje zapeti lepih slovenskih pesmi, katere je ljubko zapela. Seveda ni bilo dovolj samo enkrat, ker je občinstvo zahtevalo, da mora ponavljati. Torej prav lepa hvala, Pavlica Sežunova! Naš igrovodja nam je pokazal lep napredek s tem, ker se je z nami mučil, predno nas je kaj naučil. Toda vse pride do cilja, samo da. je složnost. Ravno pri tej igri je bilo vse v redu in točno tako, da morajo igralci imeti veselje. Točni so bili vsi, tako da nisem že nekaj let takega videl. Prav lepa hvala našemu igrovodji in pričakovati je še nadalje takega delovanja. Igralci so izvrstno rešili svoje vloge, tako da je bilo občinstvo prav zadovoljno z igro "Begunka." Ne smem pozabiti omeniti našega Lovrenca Leskovic-a, ki nam je prav lepo otvoril sezono. Prav lepo je povedal občinstvu, da kaj še zahtevamo. Res, njegove besede so bile pomenljive in je upati, da si jih je občinstvo vtisnilo v spomin. Prav tako se je treba zahvaliti Mr. Rakarju, ki nam je prišel na pomoč s tem, da nam je nekaj lepih zaigral na, orgle. Občinstvo pa se je izkazalo na ta način, da je napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Upamo, da nam bodo šli še tako na roko, ker to da igralcem veliko veselja. Igralci ne marajo igrati in govqriti praznim stenam. Toda sedaj so . igrali našemu vrlemu občinstvu. Za drugo igro bomo pokazali še več raznovrstnega programa ter tu di pravočasno poročali. Vsem skupaj se prav lepo zahvalimo in želimo, da nas še obiščete ob enaki priliki. Za odbor društva Lilija, vas Pozdravlja Tajnik. Cleveland (Collinwood), O.— Dne 8. novembra, v soboto, smo napravili prav lep poslovilni večer, katerega, se je udeležilo čez sto fantov in deklet, pa tudi žene so bile zraven. Pa ne smete misliti, da je bila to kakšna odhodnica v staro domovino, ne, to je bil poslovilni večer od dekliškega stanu Frances Salmič "i od fantovskega stanu Johna Prostor Jr. Ne smem pozabiti Pripomniti, da smo imeli prav dober prigrizek, razna domača Jedila in dve veliki torti, ter prave laške špageti, katere nam je Pripravila spretna, kuharska roka- Pijače ni manjkalo in tudi pesnikova harmonika se je dobro slišala. Tla so bila prav do-bro namazana, tako da jih nismo mogli zapustiti do štirih zjutraj. Reči moram, da je bil to pravi surprise za mladi par 1,1 mislim, da nista bila še nik-tako prestrašena kot ta ve-Ccr- Pa je dobro, da se na vse Pripravita. Dobila sta nebroj krasnih in dragocenih daril, s ^Hur so darovalci pokazali, da c,sla.jo mladi par. želimo jima Največje sreče v življenju. Eden navzočih. DVA TEDNA V KANADSKIH GOZDOVIH Piše JAKA DEBEVEC STARA LEPOTICA Blizu mesta Beberod na švedskem živi stara lepotica Karna lni> ki ima že dokaj let, nam-reč 108. Pa je te dni mama Kar-!1.a '^rala, da se vse, ki hočejo ve-.^ti 2a iepe> nu kratko ostriže-j0- Ženica, ki je še precej pri ni()či, se je spomnila na gvoja 1;tda leta, ko se je rada po mo-1 fosila. Nekaj tiste ničemur-^>sti ji je še ostalo v krvi, zato ' k brivcu in si dala še ona * kratko ostriči tistih par si-vlh las. "Le suvajte, gospod," sem si mislil, "zagodel sem vam pa vseeno." In gramofon je zahreščal, da se je doktor kar premikal na stolu. Bil sem gotov, da bi bil vstal od mize in šel ven, če bi ne bila večerja tako dobra. Ker so bili veliki krožniki, so bile zraven tudi temu primerne žlice, ki niso bile nič manjše, kot pri nas doma zajemalke. Dasi imam precej široka usta, pa sem moral precej na široko ziniti, da sem jo spravil pod streho. Ker sem mislil, da bo več "riht," sem se lepo zahvalil doktorju, ki mi je hotel zopet naliti juhe. Toda kmalu sem videl, da se je tudi Mrs. Kluk vsedla k mizi in da ne misli iti več v kuhinjo še po kaj drugega. Pa sem hitro ponudil krožnik doktorju z besedami: "Oh, tako je fajn župca, da se ne morem premagati in bom še enkrat vzel." Res sem imel prav, ker je bila glavna in edina "rihta" samo juha, potem je pa takoj prišel na vrsto čaj in keksi. Po večerji smo še malo obsedeli in se pogovarjali o našem današnjem izletu. Ker bo jutri nedelja, je vprašal doktor, če bo šel kdo k maši v Otter. Povedali so mu, da bo šel starejši sin in Mrs. Kluk in da lahko še kdo prisede. Pa se je takoj doktor ponudil in Johny. Ko sem videl, da jih bo zadosti, sem prosil, da tudi mene in Franka vzamejo seboj. Toda ni bilo mogoče in tako sva bila s Frankom obsojena, da ostaneva sama doma. Lepo smo se zahvalili za okusno večerjo, jaz še posebej, ker mi ni bilo treba sekati drv. Podali smo se domov, da vržemo pafkrat mar jas,- kqr pq\ j'utii1 itak nedelja in bomo lahko počivali. F r a n k je imel seboj električno svetilko, torej ni bilo nobene nevarnosti, da bi koba-lirli čez kravo in tako smo srečno prilezli gori v hrib v naš hotel. Ker je mene ta večer sreča gledala skozi zeleno lino, sta moja draga tovariša kmalu napovedala, da "here as odtala." Podali smo se k počitku in v petih minutah je že zagrmel običajni orkester, kateremu sem se bil pa že privadil in mu nisem posvečaj posebne pozornosti. Zjutraj okrog sedme ure me zbudi težko stopicanje po kuhinji, prestavljanje ponvic in skled in takoj sem vedel, da si doktor kuha zajterk, predno se odpelje k maši. Strašno se mi je zafržmagalo, da ima doktor tako malo obzirnosti do svojih spečih tovarišev in da dela tak špektakel, kot bi krmil konje v hlevu. Saj bi lahko hodil v copatah toliko časa, da bi si skuhal tisto kavo, in bi se lahko obul zunaj na hodniku. "Doktor, oj doktor!" ga prijazno pokličem. Ker je bil glas kolikor mogoče prijazen, se je tudi takoj odzval : "Kaj bi pa rad, Jaka?" "Nič drugega ne bi rad, kot da bi s tistimi svojimi kopiti razbijali kje drugje, ne pa tukaj, da mi kar po ušesih razbija,. Kaj mislite, da mora vsa kraljevina Anglija in vsi domi-nioni vedeti, da se napravljate k maši? Take manire še nisem videl na svetu!" "če je še nisi, si jo pa sedaj našpeglaj in si pomagaj, če si moreš, če bi se tako ne vjedal, bi ti prinesel na posteljo skodelico črne kave, pa enmajčkino bi prilil arcnij, tako pa ne dobiš nič." "Doktor, saj nisem mislil nič slabega. Radi mene lahko ropotate z vsemi štirimi po kuhinji, in če se vam še bolj dopa-de, lahko zlezete na streho in tam plešete špicpolko. Meni je šlo bolj za Franka; saj veste, kako revček rad spi." "Orajt, če je tako, ti pa prinesem malo priboljška." In res prinese doktor skodelico črne kave, prav take, kot se mora napraviti, da je dobra, namreč, da je črna kot hudič, vroča kot pe- kel in sladka kot ljubezen. V kavo je prilil nekaj malisengaj-sta, da mi je pričel kar palec na nogi gibati. Mamljiv vonj kave je dregnil tudi Franka v nos, da je kar stegnil svojo odvetniško roko, kot bi bil dobil največjo pravdo na sodni ji. Rekel ni nič, ker je že sama gesta roke dovolj govorila. Zdravnik mora vedeti vse slabosti in kreposti človeškega telesa in je Frankovo pan-tomino takoj razumel. "Kaj pa pravzaprav vidva mislita? Da sem jaz vajina pestunja in bolniška strežnica, ali kali?" "Zmenili smo se: vsi za enega, eden za vse. Če je Jack dobil kavo, jo hočem imeti tudi jaz," jezlja Frank. "Z uma me bosta dela vidva! če ne bi bil ravno na potu k maši, bi vama nekaj lepih povedal,", reče doktor. "Doktor, saj jih nama lahko jutri poveste," pripomnim jaz, ki sem že popil svoj porejon kave. "Vesel sem ,da vaju ne bom videl danes ves dan. Bom že gledal na to, da ne pridem pred večerom nazaj; bom vsaj zopet enkrat v pošteni družbi," reče doktor, ko slednjič le prinese Franku kavo na posteljo. "Tudi midva se bova malo oddahnila. . ." hočem reči jaz, pa sem se bal doktorja razjeziti, ko je na potu v cerkev. "Doktor!" zakličem, ko ravno odpira vrata, da bo šel ven. "Kaj hočeš pa. sedaj? Ali naj ti ocvrem še par jajec in kos slanine?" "Nak, hvala! Ampak pri Klu-kovih naročite, naj tista dva pujska zapro v svinjak za danes dopoldne, da ne bosta krulila okrog našega hotela in nama kratila spanca.". "Bom že naročil Jovu, da ju pripelje prav pred vrata in tam priveže, da vama bosta delala kratek čas," reče doktor in zapre vrata za seboj. Ta, doktor-jeva pripomba ni bila nič kaj na mestu in sem takoj vzdignil protest s tem, da sem vrgel za njim škorenj, ki je pa brez vsake posebne škode priletel v zaprta vrata. Ne vem, če je doktor na oni strani slišal ta glas vpijočega s postelje, ali ne, nazaj ni prišel. S Frankom sva zopet zaspala, toda, želodec je zahteval svoje in okrog desete ure se vsedeva na postelji in začneva študirati, kaj bi napravila, da bi bilo bolj koristno za tekoče razmefe in položaj. Kadar se Frank dovolj naspi, je precej zgovoren, in tako je začel tudi sedaj na vso sapo pripovedovati, da bi bilo najbolj pametno, če bi si skuhala zajterk. Ideja ni bila posebno slaba in sem jo jaz vzel na znanje, da pred zajtrkom spi-jeva vsak enega ta kratkega, da se želodec bolj pripravi za jemanje drugih stvari. Stvar je bila obojestransko podprta in Frank se je stegnil na polico in v roki mu je ostala lepa steklenica ***, katere vsebino je takoj vzel na znanje. Dasi se je težko ločil od nje, pa se je bal mojega bistrega očesa, ki je skrbno pazilo na vsako njegovo kretnjo in je steklenico tudi meni izročil. Grozno se je spotila v moji roki, potem pa sem jo postavil nazaj. Oblekla sva se in šla v kuhinjo, da napraviva jedilni list. S Frankom sva se še vedno dobro razumela in je med nama malokdaj prišlo do posebnega pričkanja, ker se je on vedno podal, in tako sva se tudi sedaj kmalu sporazumela, da si ocvreva vsak par jajec, nekaj kosov lepe slanine, segreje-va kanto fižola in vrhu tega nej bi Frank napravil še "pancakes," ka,terim ne vem slovenskega izraza, ker jih jedo samo Amerikanci in tukaj bivajoči Slovenci. (Pride še) iiHiHiiniimmiiHMiiimmiHHiHniiiiiim T. C. Bridges—Ant. Anžič NA P0M0C! Novele Grazia Deledda i......minimum......m.....imiimmimi "Zakaj bi pa na Indijance čakali?" vpraša Sam. "Počakajmo tukaj, dokler se ne vrnejo v svoj tabor, potem pa znesimo svoje stvari v čoln in odrinimo! Tako bomo že cele milje daleč, preden se bodo spustili za nami." "A v taki temi niti nakladati ne moremo!" ugovarja Greg nejevoljno. "Ne bo nam treba v temi," odvrne Sam. "Okoli dveh vzide mesec." "Sam ima prav," reče hitro profesor. "Pozabil sem na to. Mislim, da je njegov načrt dober in če ga odobri tudi Zambo, ga bomo izvršili." Zambo je načrt odobril in kar je bilo še več vredno: ponudil se jim je, da bo stražil, ko po ostali nekoliko zadremali. 51. Odločilni dnevi Bleda luč mesečevega zadnjega krajca je boljša kot nič, vendar pa je presneto težko ob njej pospravljati prtljago in jo cija-ziti pol milje daleč po strmem pobočju in to skozi gosto travo, kjer kač kar mrkoli. Naloga naših potnikov pa je bila še težja; morali so namreč še pred odhodom skriti Samov voz v čim najbolj varen kraj, kajti če se bodo po tej poti vračali, ga bodo utegnili še potrebovati. Vse to jim je dalo opravka skoraj za dve uri, pa so vendar oboje kaj dobro izvršili. Nato pa so vzeli v roke dve zasilni vesli ,ki jih je napravil Sam iz de-sak, odtrganih od dna svojega voza, in odrinili so po reki navzdol. Bilo je še več ko eno uro do zore in bleda mefeečna luč ne bi zadotsovala, da bi jim kazala sipine in brzice. Ker pa so se zavedali, da imajo pod nogami dober čoln, pred seboj pa nekaj stotin milj plovne vode, so bili prav pogumni in pri odhodu dobro razpoloženi. Prevozili so že kake tri milje, ko sam dregne Jima in mu po kaže na desni breg, kjer je malo proč nekaj močno zai'elo. "Gacisdenov taborni ogenj," zamomlja. Jim pa se zahihita. "Lepo veselje mu bomo napravili! Niti v sanjah mu ne bo prišlo na misel, da se peljemo mimo njega." "Dejal bi, da tega ne bo nikoli izvedel," reče Sam Radoveden sem le, kako dolgo bo tesal svoj čoln." "Zambo pravi, da ga more napraviti v enem dnevu," reče nato Jim. "Ne bo sicer pisavi čoln., ampak le nekakšen splav, pa tudi v enem samem dnevu ga bomo daleč prehiteli," pomenljivo dostavi. Ko je solnce v rdečem in zlatem žaru vzhajalo, so prevozili že cele milje po reki navzdol. Prav ko so prvi žarki zadeli mirne valove, pa opazi profesor jelena, ki je prišel pit, in ga z urnim in spretnim strelom podre. Zambo zodovoljno zagode, ko so pristali na peščenem bregu, "Mi tukaj jesti," oznani Vsem, vzame velik nož ter začne devati žival iz kože in jo razkosavati. Vsi so bili lačni in ni zlepa tako dobre reči, kakor je kos sveže, na ražnju pečene divjačine. Ko so bili z obedom gotovi, so se še dobro umili, nato pa spet odrinili; po dva teta veslala, ostali trije počivali. Na vsaki dve uri so se menjavali in tako so neprestano hiteli dalje vse dopoldne. Proti poldnevu pa se je reka zožila med visoka bregova, tok je postal močnejši in zaslišali >;o precej zamolklo bobnenje, "Mislim, velik slap," pravi Zambo na kratko. "Mi ustaviti in pogledati." Ni pa bil slap, ampak le brzica, kjer je deroča voda bobnela in grmela in se belo penila med črnimi skalami. Sam bi jo bil silno rad poskusil prevoziti, pa Zambo je rekel, da bi bilo preveč nevarno in morali so prtljago prenašati. V