Oil0
ZA LETO
1962
Kulturno društvo Ivan Trinko
KNJIŽNICA - BIBLIOTECA
TRINKOV KOLEDAR
ZA BENEŠKE SLOVENCE
LETO
1 962
•H-
Izdali delavci v Belgiji Tisk. Budin - Gorica
LETO 1962
je navadno leto. Začne se s ponedeljkom in konča s ponedeljkom. Ima 365 dni ali 52 tednov.
Cerkveno leto se začne s prvo adventno nedeljo 2. decembra, civilno leto pa 1. januarja.
LETNI CASI
Pomlad se začne 21. marca ob 3,30 min. (enakonočje) Poletje se začne 21. junija ob 22,24 min. (kres) Jesen se začne 23. sept. ob 13.35 min. (enakonočje) Zima se začne 22. dec. ob 9,15 min. (najdaljša noč)
ZAPOVEDANI CERKVENI PRAZNIKI
1. januarja: Novo leto ali Obrezovanje Gospodovo. 6. januarja: sv. Trije kralji ali Razglašenje Gospodovo. 19. marca: sv. Jožef.
22. aprila: Velika noč ali Vstajenje Gospodovo.
31. maja: Vnebohod Gospodov.
10.	junija: Binkošti.
21. junija: Sveto Rešnje Telo.
29. junija: sv. Peter in Pavel.
15. avgusta: Marijino vnebovzetje ali Veliki šmaren. 1. novembra: Vsi sveti.
8. decembra: Brezmadežna Mati božja.
25. decembra: Božič ali rojstvo Gospodovo.
DRŽAVNI PRAZNIKI
25. aprila: Dan vstaje.
1. maja: Praznik dela.
2. junija: Proglasitev republike.
4. novembra: Praznik narodnega združenja.
CIVILNE SLOVESNOSTI
Civilne slovesnosti s skrčenim umikom v državnih uradih in z izvešanjem državne zastave so:
11.	februarja: podpis lateranske pogodbe;
28. septembra: dan vstaje v Neaplju;
4. oktobra: zaveznika Italije sv. Frančišek Asiški in sv. Katarina Sienska.
POSTNE POSTAVE
Zdržek mesa in mesnih omak je zapovedan vsak petek.
Zdržek in post (t. j. enkrat na dan do sitega se najesti) na pepelnično sredo, dan pred Binkoštmi, Vnebovzetjem, Vsemi svetimi, Božičem in na kvatme srede, petke in sobote.
Prve kvatre so: 14. marca.
Druge kvatre so: 13. junija.
Tretje kvatre so: 19. septembra.
Četrte kvatre so: 19. decembra.
SONČNI IN LUNINI MRKI
V letu 1962 bomo imeli dva sončna mrka, luninega nobenega.
1) Popoln sončni mrk 4. in 5. februarja bo pri nas neviden. Pač pa ga bodo lahko opazovali v južnozahodni Aziji, v Avstraliji, na sredi Tihega oceana in na zahodni obali Sev. Amerike.
2) Obročasti sončni mrk 31. julija se bo videl v jugozahodni Evropi, Afriki, na Arabskem polotoku, v zapadnem delu Indijskega oceana, v osrednjem delu Atlantika in v Južni Ameriki.
1 F Novo leto. Obrez. G.
2 T Presveto ime Jezus.
3 S Genovefa dev., Anter
4 Č Tit šk., Angela F.
5 P Amelija vd., Telesfor
6 S Sv.Trije kralji,Raz.©
7 N 1. po Razgl., sv. Druž.
8 P 40 mučenikov
9 T Julijan, Adrian, škof.
10 S Aldo p., Domicijan
11 Č Higln pap., Teodozij
12 P Modest šk,, Tatjana
13 S Veronika dev.	)
14 N 2. po Razgl., Hilarij, šk.
15 P Maver, opat.
16 T Marcel pap., Priscila
17 S Anton op., Sulpicij
18 Č Priska muč., Liberata
19 P Marta dev., Marij _
20 S Fabijan in Sebastijan®
21 N 3. po Razgl., Neža, dev.
22 P Gavdencij, šk., Viktor
23 T Zaroka Marije Device
24 S Timotej šk., Babila
25 Č Vitalljan m., Demetrij
26 P Pavla vd., Polikarp
27 S Janez Zlatoust c. uč.
28 N 4. po Razgl., Ciril,p.
29 P Frančišek Sai , c. uč. (T
30 T Martina dev., Savina
31 S Sv. Janez Bosco
1 Č Ignacij šk. Brigida
2 H Svečnica Dar Gosp.
3 S Blaž šk., Oskar
4 N 5. po Razgl., Gilbert©
5 P Agata, dev., muc
6 T Doroteja tnuč., Teofil
7 S Romuald, op., Teodor sp.
8 Č Honorat, šk., Jakomina
9 P Apolonija, d., Ciril Aleks.
10 S Viljem, pušč.
11 N Lurška Mati božja )
12 P Damijan, Evlalija, dev.
13 1' Foška dev., Maura
14 S Valentin muč.
15 Č Faustin, mučenik
16 P Julijana dev. muč.
17 S Donat, muč., Silvin
18 N Septuagez., Simeon
19 P Mansuet, šk., Beat (§)
20 T Elevterlj šk., Ulrik
21 S Fortunat muč., Saturnin
22 Č Marjeta Kortonska sp.
23 P Romana dev., Peter D.
24 S Matija, ap. (Bogdan)
25 N Seksageiima. Viktorln
26 P Porlirij, šk., Andrej
27 T Gabrijel od Žal. M.B. C
28 S Makarij, šk., Erminija
8VW»
MAREC
1 Č Albin àk., Evdokslja
2 P Simplicij, Bazilij op.
3 S Kunigunda kr., Kamila
4 N Kvlnkvagezima
5 P Janez od Križa, Poka
6 T Felicita in Perpetua©
7 S Pepelnica, Tomaž Akv.
8 Č Oerard, op., Apolonij
9 P Frančiška Rimska sp.
10 S Klavdij, 40 svetnikov
11 N 1. postna, Konstantin
12 P Gregor Vel , papež _
13 T Henrik kr., Roderik )
14 S Matilda kr, Inocenc
15 Č Longin in Prob, ntuč.
16 P Hilaril in Tacijan tnuč.
17 S Patricij šk., Jedert
18 N 2. postna, Ciril, Skof.
19 P Sv. Jožef ženin M. B.
20 T Klavdija m., Evfemija
21 S Benedikt op.	©
22 Č Lea muč., Caharija
23 P Dottiicijan in tov. tn.
24 S Gabrijel, nadangel
25 N 3. post., Mar. Oznan.
26 P Emanuel, mučenik
27 T Janez Damašč., Ananlja
28 S Janez Kapistran, Pr.
29 Č Sekund, Jona prer. <1
30 P Amedej sp., Janez KI.
31 S Benjamin, mučenec
postne kvatre
1 N 4. postna, Hngon, šk.
2 P Frančiška Pavlan, dev.
3 T Rihard, šk., Hionlja _
4 S Izidor šk., Dori ®
5 Č Monika sp., Vincenc Fer
6 P Celestin pap., Viljem
7 S Herman sp., Klotar
8 N Tiha ned., Žal. M. B.
9 P Marija Kleofa, dev.
10 T Terenclj, mučenec
11 S Leon L, Vel., papež J
12 Č Lazar, tržaški muč.
13 P Hermenegild sp., Ida
14 S Justin muc., Valerljan
15 N Oljčnica, Anastazija Iti P Lambert, šk., Bernardka
17 T Anicet pap., Robert
18 S Apolonij, Elevterlj
19 Č Ema kr., Leon IX, p.
20 P Elijana, dev.	®
21 S Anzelm cerkv. uč.
22 N Velika noč, Vstaj. Oosp.
23 P Velikonočni ponedeljek
24 T Jurij vitez, mučenec
25 S Oblet. 08v., drž. praz.
26 Č Klet in Marcelin, muč.
27 P Cita sp., Peregrin ([
28 S Vital in Valerija, spozn.
29 N Bela nedelja
30 P Kat. Stenska, Marijan
Dan vstaje
1 T Praznik dela
2 S Patrocini] sv. Jožefa
3 Č Najdba sv. Križa
4 P Florijan, Ootard, šk. ©
5 S Evlogij, muč., Pij V pap.
6 N 3. povel., Judita mut.
7 P Flavija, dev., Stanislav
8 T Bonifacij IV, pap.
9 S Gregor nacljanški, šk.
10 Č Antonin šk., Job očak
11 P Frančišek (Žiga) m. )
12 S Pankracij in tov. muč.
13 N 4. povel., Servacij šk.
14 P Bonifacij, šk., Forttinat
15 T Ivan La Salle, spozn.
16 S janez Nep., Ubald, šk.
17 Č Paskal Bajl., spozn.
18 P Feliks sp., Venancij
19 S PeterCelestin.lvosp.®
20 N 5. pov., BernardSlenskl
21 P Viktor, muč., Valent, sp.
22 T Rita da Cascia, Julija, d.
23 S Deziderlj, škof, (Željko)
24 Č Estera, Marija Pomoč.
25 P Urban I. papež
26 S Filip Neri, sp.	([
27 N 6. povellk, Natalija, d.
28 P Avguštin Canterb., šk.
29 T Marija Paciška, sp.
30 S Ferdinand, kr., Uev. Or.
31 Č Vnebohod Gospodov \
1 P Krescencij, mučenec
2 S Erazem šk.	®
3 N 7. povelik, Klotllda, kr.
4 P Kvirln, škof
5 T Bonifacij, škof
6 S Norbert, muč., Kandid
7 Č Robert šk., Pavel šk.,
8 P Medard šk., Severin
9 S Primož in Felicijan,
10 N Blnk.,Prih.sv.Duha )
11 P Barnaba, ap., Darinka
12 T Onofrij, Janez Fakund
13 S Anton Padovanskl, sp.
14 Č Svetogorska Mati božja
15 P Vid in tov. muč.
16 S Avrelijan, mučenik
17 N 1. pob., Sv.Trojica
18 P Efrem, pušč.	(§)
19 T Qervazij in Protazij
20 S Silverij p., Adalbert
21 Č Sveto Refinje Telo
22 P Pavlin Nolanski, spozn.
23 S Nazarij, Valter, Bpoz.
24 N 2. pob., Jan. Krstnik
25 P Viljem, opat	([
26 T Vigili) šk., Pelaglj
27 S Ladislav kr., Hema, kr.
28 Č Atlllj muč., Heraklit
29 P Sveti Peter In Pavel
30 S Marcijal, spr. sv. Pavla
Dri. praznik. Progi, republike
btnkoStne kvalre
1 N 3. pob., Presv. krl
2 P Obiskov. Marije Dev.
3 T Irenej muč., Leon 11.
4 S Urh, škof, Berta, dev.
5 Č Ciril in Metod slov. ap.
6 P Marija Qoretti, T. Moore
7 S Klavdij, opat
8 N 4. pob., Edgar, spozn.
9 P Letlcija, dev., Brikclj
10 T Felicita muč., Ljuba )
11 S Pij I. pap., Olga
12 Č Janez Gvalbcrt sp.
13 P Anaklet papež, Sara
14 S Bonaventura, škof
15 N 5. pob., Henrik, cesar
16 P Karmelska Mati božja
17 T Aleš sp., Marcelina ©
18 S Kami! Lelijski spozn.
19 Č Vincenc Pavlanski sp.
20 P Hieronim, Elija, prerok
21 S Prakseda mui., Danijel
22 N 6. pob., Marija Magd.
23 P Apollnarij, škof
24 T Kristina, dev., Boris ([
25 S Jakob, ap., Rado
26 Č Ana, mali Dev. Marije
27 P Pantaleon, m., Izaija
28 S Nazarij in tov., muč.
29 N 7. pob., Marta, dev.
30 P Abdon in Senen, m. __________
31 T Ignacij Lojoiskl, sp. ©
1 S Vezi sv. Petra, Makab.
2 Č Porcljunkula, Àlfonz L.
3 P Najdenje sv. Stefana
4 S Dominik Quznian sp.
5 N 8. pob., Marija Snežna
6 P Sikst II., papež
7 T Kajetan pužč., Donat
8 S Hermina, Cirijak in t. I
9 Č Janez Vianney spozn.
10 P Lovrenc, mučenec
11 S Radegunda, kr., Tiburclj
12 N 9. pob., Klara, dev.
13 P Hipolit, mučenec
14 T Stanislav, Kostka _
15 S Vnebovzetje M. D. ®
16 Č Rok, spozn., Joahim
17 P Hijacint, spoznavalec
18 S Helena, kralj.
19 N 10. pobink., Janez Eud.
20 P Samuel, prer., Filibert
21 T Ivana Šant., dev.
22 S Timotej, Srce Mar. {
23 Č Filip Ben. tZdenko)
24 P Jernej ap., Ptolomej
25 S Ludvik kr., Genezij
26 N 11. pobink., Aleksander
27 P Jožef Kalasanclj, sp.
28 T Avguitln, cerkv. uc.
29 S Sabina, Obl. Jan. Kr.
30 Č Roza LImanska ®
31 P Rajmund sp., Abondij
SEPT
1 S Egidij op. (Tilh)
2 N 12. poblnk., Štefan, kr.
3 P Pij X. papež, Klelija dev.
4 T Rozalija dev., Marino
5 S Albert, Lovrenc Giust.
6 Č Caharija pr., Petronij
7 P Regina dev., Marija P. )
8 S Rojstvo Marije Device
9 N !3.poblnk.,Gorgoni],m.
10 P Nikolaj Tolentinski, sp.
11 T Hijacint in Prot.
12 S Ime Marijino, Gvido
13 Ò Mavriiij, Hedvika
14 P Povišanje sv. Križa ©
15 S Žalostna Mati božija
16 N 14.poblnk„Ljudmila,d.
17 P Lambert, Elda, dev.
18 T Jožef K., Evstorgij
19 S Januarij, muč , Ahac
20 Č Evstahij in tov., muč. C
21 P Matevž ap. evangelist
22 S Mavricij in tov. muč.
23 N 15. poblnk., Lin. pap.
24 P Gerard, spozn.
25 T Avrelija, muč., Kleofa
26 S Ciprljan in Justin, m.
27 Č Kozina lil Damijan, m. _
28 P Venceslav, kr.	©
29 S Mihael, nadangelj
30 N 16. poblnk., Hieronim
Jesenske kvatre
Civ. slovenost
1 H Reinigij, škof
2 T Angeli var., Teofll
3 S Terezija Det. Jezusa
4 Č Frančišek Asiški sp.
5 P Placld in tov. Tulija
6 S Brunon in tov., muc. )
7 N 17. pobink., Roženven.
8 P Brigita, spozn., Pelagija
9 T Dionizij Areop., Publlja
10 S Frančišek Borgia, sp.
11 Č Placidija, Aleksander
12 P Serafin sp.
13 S Edvard kr., Venancij®
14 N 18. pobink., Kallkst, p.
15 P Tereza Avilska, spozn.
16 T Qal m., Bertrand
17 S Hedvika, kraljica
18 Č Luka evangelist, Cirila
19 P Peter Alkantarski,sp.
20 S Irena, devica	C
21 N 19. pobink., Uršula, dev.
22 P Donat, škof. Vera
23 T Boecli sp., Domici)
24 S Rafael, nadangel
25 Č Krlšpin, muč. Darija
26 P Evarist pap., Rustik
27 S Fldencij in Venancij
28 N 20. pob., Kristus K. ©
29 P Ermelinda, dev., Narcis
30 T Saturnin muč., Llberat
31 S Volbenk šk., K vi n t i ir
Civ. slovesnost
1 Č Vsi sveti
2 P Spomin na vernih duš
3 S Silvija dev., Hubert
4 N 21.poblnk., Karol B.
5 P Elizabeta in C., sp. )
6 T Lenart šk., Kalinik
7 S Ernest opat, Zdenka
8 Č Evlrozina, dev., Ootlrid
9 P Orest, muč., Beata
10 S Andrej Avelinski sp.
11 N 22. pob., Martin, ik.@
12 P Renat, muč., Kunibert
13 T Brikclj, sp., Omobono
14 S Jozafat šk., Serapijon
15 Č Lepold sp., Albert V.
16 P Jedert dev., Edmund, šk.
17 S Gregor čudodelnik, sk.
18 N 24. poblnk.,Odon, i.
19 P Elizabeta, kraljica (T
20 T Agapij šk., Benigno
21 S Darovanje Marije Dev.
22 Č Cecilija dev. muč.
23 P Klement, papež
24 S Hrizogon, Janez od Kr.
25 N Katerina Aleks.
26 P Lenart Portomavrlški
27 T Virgilij šk., Valerijan®
28 S Sosten, mučenik
29 Č Saturnia šk., Blaž
30 P Andrej, ap., Justina
1 S Evazij, škof
2 N 1. adventna nedelja
3 P Frančišek Ksaver
4 T Barbara, devica,muč. J
5 S Saba muč., Dalmaclj
6 Č Miklavž škof
7 P Ambrož c. uč.t
8 S Brezmadežno sp.
9 N 2. adv., Sir, škof
10 P Melhljad, papež
11 T Damaz, papež	(5£)
12 S Amalija kr., Aleksander
13 Č Lucija dev., Lučka
14 P Pompej šk., Splrldljon
15 S Ahil, škof, Kristina
16 N 3. adv., Adelajda, dev.
17 P Lazar, spozn., Živko
18 T Qracijan, škof, muč. U
19 S Fausta, vd., Anastazij
20 Č Evgenij In Makarij muč.
21 P Tomaž, ap., (Tomislav)
22 S Frančiška Kab., Demetrij
23 N 4. adv., Viktorija, kr.
24 P Adelu, opatinja
25 T Božič, Rojstvo O.
26 S Štelan, prvi muč. #
27 Č Janez Evangelist, ap.
28 P Ned. otročiči, Živko
29 S David kr., Tomaž
30 N Evgen, škof, Llberlj
31 P Silvester, papež
adventne kvatre
ZAPISNIK
t Mons. IVAN TRINKO
D
Kakor voda pogorskega potoka šumi, bobni, razbija se na skale in se drobi v iskrice s cvitlo-zale silno germeč u brezna pregloboka.
Kadar dolina sprejme ga široka,
ko da bi skor moči mu vse zaspale, mirno počasno se razvija dale, dokler ne pride do svoj'ga iztoka:
Živosti polno tak serce mladosti naprej sò silo se pusti derviti kedar še let na njim ne tehta dosti.
Pa kadar ga postarajo že leta, sila mu je enkrat se upokojiti, ker mu živost je prejšnjih dni odvzeta.
') Zgornji sonet je prepisan iz IV. snopiča »Pesmice-Trinkove literarne zapuščine. Nosi podpis Janez Trinko, Tarčmunjan, in letnico 1880-81. Besedilo smo ohranili kot je v izvirniku.
sioieiNt aoievm
 1U2------------------------------------
Dandanes se ljudje pri ugibanju, kakšno bo vreme, zelo radi ravnajo po luninih spremembah. Dostikrat se po dnevu spremembe lune tudi vreme res izpremeni.
V dostih slučajih pa je že uganil stoletni koledar, ali bo šlo na lepše ali na slabše. Zato podajamo tukaj v izvlečkih vremenske napovedi po mesecih.
Januar:	Stoletni	koledar je napovedal
lepo vreme do 6. januarja (res je držalo tako). Nato do 15. bolj mrzlo, nato pa v gorskih pokrajinah celo sneg do konca meseca.
Februar: Ta nas bo pozdravil s temperaturo 0° C. Proti 10. v mesecu bo mrzlo in snežno. V drugi polovici meseca pa bo bolj nestalno, a milejše vreme.
Marec: Prvih deset dni bo spremenljivih. Bo še mrzlo, a prve pomladanske sapice ho-do že pihljale. Od 15. do 25. bo suho in bolj toplo vreme. Zadnje dni v mesecu pa spet mraz, v gorah celo sneg.
April : Začetek bo surov in nestalen, proti 15. v mesecu milejše. Sledi mrzlotni obrat, a od 25. dalje prijazni in mili dnevi.
Maj: Po prvih toplih dneh zopet hladneje, posebno v gorah. Od 8. do 14. maja nevarnost zmrzali. Od sredine meseca dalje pa toplo in nagnjeno k nevihtam.
Junij : V začetku hladno in deževno, potem pa bo jasno in vroče. Sredi meseca bo nastal vremenski preobrat na hladno. Po 20. pa zopet toplo in na koncu celo vročina z nevihtami.
Julij : Prvi dnevi bodo topli in z nevihtami, nato bo par hladnih dni. Po 12. pa velika vročina, ki bo nekoliko popustila proti koncu.
Avgust: Razen okrog 6. in 22. v mesecu bodo vsi dnevi pretežno suhi in vroči. Neviht bo malo.
September:	Prvi	teden	bo spremenljiv
na hladno. Nato se bo zboljšalo in ogrelo do 20. Zadnjih deset dni pa bo mrzlih in delno oblačnih.
Oktober: Do 10. bomo uživali lepo vreme. Šele v sredini meseca vetrovno in mraz. Po 20. pa nastopi bolj toplo, a s ponočno slano. Ob koncu meseca bo deževje in surovo vreme.
November: Do sredine meseca bo nestalno vreme. Potem pa vedno bolj mrzlo, zlasti ponoči. Ob koncu meseca bo surovo s snežnimi zameti v gorah.
December: V začetku ne bo hudega mraza, pač pa zelo oblačno. V sredini meseca pa bo pritisnil mraz, zlasti v južnih krajih. Božični dnevi bodo razmeroma lepi, na jugu bo mraz. Za konec leta bo vladal mraz in sneg.
Na splošno se torej ne obeta slabo leto. Kako bo pa v resnici, opazujte s Koledarjem v roki in k letu boste povedali.
Cerkve v Slovenski Benečiji
Po vaseh v goratih zapadnih krajih videmske pokrajine, koder živi še danes slovenski rod, je raztresenih nad 33 večjih in manjših cerkva. Posebnost teh svetišč je v njih zunanjem slogu, v umetniškem okrasju notranjščine in zlasti v nekaterih oltarjih, takozvanih »zlatih oltarjih«, ki dokazujejo svojske značilnosti, kakršnih ne opaziš v sosednih furlanskih cerkvah. Mojstri, ki so
pustili sledove svojih del v teh slovenskih cerkvah, so prihajali po večini iz sosednih slovenskih krajev.
Iz teh dveh dejstev, iz sloga in iz izvora, smemo sklepati na posebne domače umetnostne elemente, ki so prihajali od 15. stoletja dalje z vzhoda in samo v majhni meri iz centralne Evrope ali z zapada. Pokrajina Slovenske Benečije kaže torej tudi po svojih cerkveno - umetniških značilnostih povsem slovensko lice.
Podrobne študije, ki so izšle zlasti v furlanski reviji »Sot la nape«, potrjujejo zgornjo trditev. Posebno zanimiva je v tem pogledu razprava G. Marcettija.
Omejen prostor v našem Koledarju nam brani bolj na široko opisovati naše cerkve in njih značilnosti, kar bi bilo zelo zanimivo, zato se moramo zadovoljiti le s splošnimi označbami. Že iz hitrega pregleda bodo bralci spoznali, da tudi cerkvena umetnost v Beneški Sloveniji dokazuje nje slovensko poreklo.
Večina cerkva v naših beneških krajih je nastala v drugi polovici 15. stoletja. Letnico in stavbarja dokazujejo tudi kameniti ppierafi, kar v drugih furlanskih cerkvah |z iste dobe manjka. Nad dvanajst cerkva je ohranilo svoje prvotno lice. Med te šte-
jemo cerkev sv. Silvestra v Dolenji Mjersi, sv. Jakoba v Bjači, sv. Lucije v Kravaru, sv. Kvirina v Špjetru ob Nadiži in druge. Nekatere druge cerkve, kot na primer sv. Mohorja v Čelah, so še iz prvotnejšega datuma, samo da so stavbi pozneje še kaj dodajali : stebrišče pred pročeljem, zakristijo ob prezbiteriju, polkrožna okna na stranskih stenah. Prizidke so dodajali posebno pri tistih cerkvah, ki so postale sedež ka-planije ali vikarije. Prizidavali so pa tudi pri tistih cerkvah po planinah in višje ležečih vaseh, kjer so imeli zaobljubljen »se-njan«, kot pri cerkvici v Spinjonu (podruž-
nica sv. Ivana v Čelč pred Landarsko jamo), v Kanalacu, v Marsinu.
Na prvi pogled se beneško-slovenske cerkve ne ločijo dosti od sodobnih furlanskih. Orientacija je skoro pri vseh ista: pročelje obrnjeno proti zapadu, kor proti vzhodu. Glavna ladja ima povečini pravokotno obliko in dolžino okrog deset metrov. Spredaj je dozidano kvadratno stebrišče ali vhodna veža, ki največkrat nima stranskih zidov. Nad vhodom je stala bifora za zvonove, katero je ponekod nadomestil zvonik v kasnejši dobi. Streho krijejo korci, znotraj je pa strop odkrit kot pri bazilikah. Pri večini prezbiterijev križa svod ogrodje v obliki go-tičnih reber. Vhodna vrata in stranska okna kažejo obliko ošiljenega vrha, dočim so okna na pročelju navadno pravokotna. Stene so zidane iz kvadratnih kamenov. Ostre-šek je običajno preprost ali nazobčan.
Te so skupne oblike s sosednimi furlanskimi. Vendar se pa pri slovenskih cerkvah pokažejo tudi bistvene razlike. Povečini so višje in krajše od onih v sosednih furlanskih vaseh. Veža pred vhodom ima po navadi severno (levo) stran zazidano. Dosti cerkva pa kaže popolnoma zazidano cerkveno lopo (sv. Matija v Hosnè, sv. Andrej v Kravaru). Zvonik je običajno širši kot pri
furlanskih cerkvah, sicer zavzema eno tretjino pročelja. Spodaj je širši kot proti vrhu in navadno brez okraskov.
Cerkev sv. Lucije v Kravaru
Poglejmo še v prezbiterij. V slovenskih cerkvicah poznega 15. stoletja se opazijo na stropu tudi stranski ključi, kjer se križajo rebra. Na glavnem ključu nad oltarjem je po navadi upodobljena Kristusova ali Marijina glava, na stranskih pa doprsne figure svetnikov, katerim je posvečena cerkev.
Redko pa zasledimo slike na svodu ali stenah. Vendar pa opažamo tudi tu delo mojstrov iz Slovenije. V Tjeji so vidne freske iz šole mojstra Janeza Ljubljanskega, v Ibani enako. V Kravaru je risal Jernej iz Loke ali kak njegov sodelavec. Razbere se tudi letnica: 1536. Med leti 1510 in 1540 je delal v beneško-slovenskih farah tudi Pavel Thanner, ki je porisal prezbiterije v Svinem in v Borjani v Kobariškem kotu.
Cerkev sv. Antona v Klenjah
Na podlagi napisov se pa more ugotoviti, da so v pokrajini delovali štirje slovenski stavbarji. Prvega omenim mojstra Andreja iz Škofje Loke. V cerkvici pred Landarsko
jamo je vklesal svoj epigraf: maister. an-dre. von lack. - Jacob - 1477. Ta Jakob je bil bržkone njegov pomočnik. V slogu mojstra Andreja so zidane še mnoge druge cerkve v Slovenski Benečiji, in sicer v Bjaču, v Ravneh, Klenju, Kravaru, Centi, Ruonacu, v Gorenji Mjersi, Brnasu in nad Prapotnem. On sam je pa pustil svoj podpis in letnico 1477 v treh cerkvah: sv. Ivan v Čele, v Por-činju in pri Briščih; slednji dve sta že v razvalinah. Na sosednji kobariški strani pa v Volarjih in v Borjani.
Cerkev sv. Jerneja v Brnasu
Poleg že omenjenih dveh stavbenikov je gradil na slovenskem ozemlju tostran meje tudi mojster Martin Petrič. Na cerkvi sve-
tega Kvirina se razbere njegov podpis : Anno domini 1493 Mag .. r Marti.. Petr .. Številka 3 se bere lahko tudi kot 5.
Četrti je pa bil mojster Luka, ki je zgradil cerkev sv. Silvestra v Dolenji Mjersi leta 1498. Napis: magister Lucas, ni prav dobro čitljiv.
Omenil sem že kot neko posebno slovensko umetnost v nekaterih teh cerkva tudi bogato izrezljane glavne oltarje ali ta-kozvane »zlate oltarje«. Rezbarska umetnost iz druge polovice 17. stoletja je v nekaterih
slovensko-beneških cerkvah pustila odlična dela. Leseni oltarji so izrezljani in po navadi tudi pozlačeni. Tudi to je tipična slovenska umetnost, ki je bila doma na Cerkljanskem.
Sam Ivan Trinko je pisal v Jadranskem Almanahu 1923 v spisu »Beneška Slovenija« o umetniku Luki Scharfu (Šarf), ki je bil doma iz cerkljanskih hribov in je delal »zlate oltarje« po Beneški Sloveniji. Mojster se je podpisal z letnico 1695 na oltarju v Kravaru. Podobne oltarje zasledimo še v podružni cerkvi sv. Lucije, ki tudi spada pod Kravar; potem še v Klenju, v Hosnč,
v Ruonacu (preprostejša oblika), Dolenji Mjersi in zelo bogato okrašeni zlati oltar v cerkvi sv. Jerneja v Dolenjem Barnasu.
Že ta kratki obisk po cerkvah slovenskih vasi ob Nadiži in Teru pokaže marsikaj zanimivega. V prvi vrsti pa dokazuje preko elementov svoje cerkvene umetnosti na lastno samobitnost in obenem na povezavo med dvema umetniško kulturnima krogoma, slovenskim in furlansko-italijanskim.
r. b.
cAtježa	s
V pondeljek 16. Marca 1444 neka Gnesa iz Petjaga je bila v Čedadu pri Dominiku, sinu pokojnega Antona iz Florence, da bi z notarskim pismom podarila svoje imenje nečaku Henselmu ali Jancilinu, kakor so ga Po domače imenovali. Pismo na pergameni je last farnega arhiva v Špjetru in je po navadi tistih časov sestavljeno v latinščini. Za tolmača je bil Johannes Lombardus, in tako je bila Nježina volja prestavljena de Sclabonica v latinsko govorico.
Nježa je bila uxor relieta quondam Cra-se (tudi Crise) = žena zapuščena od pokojnega Križa; kar da misliti, da je vdova imela svoj zakonski križ, kakor ga ima pač še danes marsikatera žena. Naj bo s tem kakor hoče; to pa je zanimivo, da so v pismu ohranjena krajevna imena, ki se niso dala predjati v latinski jezik.
Nježa je podarila Jancilinu :
1) Prostor in zidane hrame pri zemljišču cerkve svete Doroteje, v kraju, ki spada pod Petjag in se imenuje TIGL : to bi morala biti LIPA. Saj je tudi v listini 26. 7. 1573 pisano, da je škof Lucas Byzantius posvetil cerkev sv. Luka villae Ponteaci - Canallis Sti Petri de Natissone in Sclabonibus, cerkev pa je ona pri Lipi.
2) Eno brajdo za dve njivi, blizu Nadiže, na kraju pot oreth di tuliina = pod orehom v dolini.
3) Tri njive in loco vacato thepenapoglie = tepeno polje.
4) Eno senožet za dve kopi sena v chray-nebrich = krajni breg.
5) Eno senožet za približno tri kope ultra montem Meqana = čez goro Mečane. (V originalu Megana, s cediljo.)
6) Eno senožet za približno tri senoseke in loco vocato Mlacha = Mlaka, pri studencu de Pontegliacho.
7) Eno senožet pri potoku in loco vocato Riu.
Henselmus Jancilin se je obvezal za dve maši, ki se bodo darovale v cerkvi svetega Petra, in je obljubil, da bo skrbel za Nježo kot za svojo lastno mater.
Izročanje posestva je sledilo v nedeljo 22. marca Ì444 pri Lipi, in loco vocato TIGL, pri stanovanju prej imenovane Nježe, zapuščene od quondam C rise = pokojnega Križa. Iz Čedada sta prišla notar in Johannes Lombardo s čevljarjem Nicolau de Sau-bia. Za priče so bili naprošeni in klicani Nicolaus Ros, Mathia pok. Mauricija, Štefan sin Antona Herbust, Mauro sin Horbita, Blaž Voije^ in Blažut, vsi iz Petjaga.
Tam so dali v roke Henselmu Jancilinu nekaj slame s strehe in nekaj zemlje, kakor je to v navadi, v znamenje, da je zdaj on resnično posestnik in gospodar vsega tega premoženja.
Nježa je vse to zahvalila in potrdila in napravila likof.
(PELEN)
F davnini kot v Karantaniji je zažarela cerkev z Gospo Sveto s pesmijo slovensko peto: krilatci plavajo kot v sanji.
Ob Materi nebeški, ki kraljuje tu z zlato mirotvorno krono, kako jaz ljubim to Madono, ki z angeli me navdihuje.
Gotovo so iskali Mater večno pradedje, romarji v božje zarje, sezidali njej lepe te oltarje, rešili dušo so nesrečno.
O, Gospa Sveta, ista kot v Bršljanu, na Sveti gori, v božjem blišču, se zdi mi, da sem v neba svetišču, v božjem, Kristovem pristanu.
S Sinom iiarod odrešuje, stoletja že kot v Betlehemi, da ne bi taval vedno v temi, vsako dušo v nebo spremljuje.
(MALI VITEZ)
REZIJA nekdaj in sedaj
Rezijansko dolino ob »vodi« in zlasti nje prebivalce je opisovalo že dokaj lepo število raziskovalcev in znanstvenikov. Zanje se je začel zanimati avstrijski znanstvenik Potockv že leta 1816. Najbolj temeljito je proučeval rezijansko narečje varšavski univerzitetni profesor Baudoin de Courtenay. Razen tujcev so se za najbolj zapadno vejo slovenstva zanimali tudi naši pisatelji od Simona Rutarja, preko domačina Ivana Trinka do zadnjih.
Po Rutarju posnemamo, da segajo kronike in farni zapiski Rezije do leta 1560. V njih zasledimo lepa domača družinska imena: Bohač, Bilina, Butu!, Brida, Bobac, Kus, Hreg, Letič, Mužnik (iz Muzci), Pihlič in še druga. Italijanski priimki pa so bili Clement, Francon, Longino, Paletto. Oblast nad Rezijo je imela benediktinska opatija v Možnici vse do leta 1777.
Opat je v srednjem veku užival po rezijanski dolini vse takozvane regalije: do lova, sekanja gozdov, mlinov. Opatijski zaup-
niki so nadzirali ceste, sejme in zborovanja vsake soseske. Beneška vlada je pa v tistem letu odvzela možniškim benediktincem vso posvetno oblast. Cerkveno pa je Rezija še vedno spadala pod Možnico.
Moški so se oblačili po furlanski noši. Zenske so pa bolj ohranile domačo nošo. Do členov dolgo črno kikljo, čumažat imenovano. Prepasana je bila s črnim pasom. Na glavo so si privezale barvano ruto. Za nedelje in praznike so pa nosile belo pečo, tako zavezano, da je pokrivala le polovico glave. Desni konci peče so viseli po ramenih. Moški so hodili po svetu krošnjarit ali pa kot loncevezci in škarjebrusi. Na hrbtu so nosili visoko krošnjo, ki se je naslanjala na glavo.
Zenske so le redko šle krošnjarit. Tedaj so nosile na hrbtu širok oprtnjak, navadno s »suho robo«. Nekaj jih hodi še danes okoli prodajat lesene kuhalnice, žlice, obešala. Leseno poljsko orodje že ne več. Večina jih je pa ostala doma in so obdelovale male peščene njive in vrtove. Pridelovale so krompir, zelje, repo in koruzo za polento, ki je bila s sirom glavna ljudska hrana. Imeli so tudi staje, kamor so poleti gonili živino.
Rezijani so živeli precej siromašno, nič drugače ni tudi danes v več vaseh. Pač pa
so bili včasih bolj vesele narave kot so danes. Zelo radi so prepevali in plesali. Njih poseben ples je bil »rezijanka«, ki se je močno priljubil tudi po Kobariškem in Tolminskem. Danes se je tudi to ljudsko rajanje umaknilo modernim plesom. Zaplešejo ga morda še 15. avgusta po »šmarni maši«.
Do današnjih dni se je pa v Reziji dosti spremenilo. V cerkveni in upravni razdelitvi imajo lastne fare in občine. Središče je lepo urejena in pozidana Ravenca z zaselki Križci, Lipovec, Martinji laz. V spodnjem koncu 20 kilometrov dolge doline ob »vodi Beli« je večji kraj Na Beli z zaselkom Tam pod klancem. V sredini stoje na osojni strani Muzcev Osojane in Njiva s Hostami, Loščaci in Longiščem. Dobra pot vodi še do Solbice z Ledinami. Pri Koritih pod Kaninom se pa dolina stisne in skoraj popolnoma zapre proti Učji in Tam v Položah. Kraji so ostali kot so bili pred sto leti, samo s to razliko, da je število prebivalstva več kot za eno četrtino manjše. Spremenili so se tudi ljudje. Stare čumažate in peče so romale v omare in skrinje. Ljudje, zlasti ženske se pa oblačijo po moderno. Moški ne hodijo več s krošnjo po svetu, marveč za boljšim zaslužkom v Švico, Nemčijo, Francijo. Krošnjarji so se spremenili v sejmarje, ki vozijo z mo-
tocikli ali avtomobili svoje blago na prodaj. Kakor obleka in delo, tako se je v Reziji tudi hrana spremenila. Polenta s sirom ali batudo je le še za brezzobe starce. Pri mladih mora tudi jed biti drugačna. In na koncu še ena ugotovitev : domačini mešajo v svoje nekdanje pristno domače narečje vedno več tujih besed. Kmalu bodo značilnosti rezijanske doline in nje prebivalcev ostale le še daven spomin.
Naš lepi slovenski jezik, ki ga marsikdo naših tako rad pozablja ali pači, je po naših krajih doma že iz davne starosti.
Ni nastal morda šele v zadnjih časih; naša materina govorica ni kako uvoženo blago zadnjih časov ali morda celo izumetničena govorica kakih političnih strank.
r. b.
NAŠI MOŽJE
Pre Lojze Končnjak
V dobi okrog prve svetovne vojne je bil za kaplana v Matajuru pre Lojze Končnjak iz Gorenjega Bamasa.
Bil je močne postave, saj je imel sto ki-lov; dobrega srca in bistre glave. Ni se dobilo tedaj boljšega pridigarja v Beneški Sloveniji in morda tudi ne v Furlaniji. Povsod, kjer je bil kak shod, so ga vabili. Ljudje, odrasli in mali, so ga poslušali ves čas, ne da bi se ganili.
Nekoč je bila pri Devici Mariji »delle Grazie« v Vidmu neka obljuba cele špetar-ske dekanije; imel je on častni govor. V cerkvi je bilo tudi mnogo Furlanov, kateri niso seveda razumeli slovenskega jezika, pa vsi so ostali kakor uročeni in strmeli v pre Lojzeta ; potem so se čudili : »Ta je pa velik Pridigar.«
Pri neki drugi svečanosti, ko je pridigo-val v Mortelianu, je zagledal v nekem kotu ti'ga dele velikanskega kipa Odrešenika. Pa-Vprašal je in izvedel, da so nameravali va-
ščani deti ta velik kip na vrh svoje cerkve, pa da so se premislili. Pre Lojze ga je takoj kupil za sto lir in že drugi dan ga je dal peljati do Jeronišča in potem prenesti v Ma- ! tajur. Tisti kip Odrešenika še dandanes stoji pred cerkvijo. V le-tej priložnosti je bil šaljivo rekel: »Cena Kristusa se je povišala: kajti Judež ga je barantal za trideset denarjev, Mortelianci pa za sto.«
V farovžu je bilo ognjišče, klopi naokrog pri stenah in stene so bile črne od saj. Ni ! hotel nikoli popraviti, kajti, kakor se je sam pohvalil, ta je bila njegova »kovačija«. Pa vendar »kovačija« je bila pogostoma nabita z obiskovalci. Od vseh strani so hodili k njemu kakor na božjo pot in tedaj ni nihče ! opazil, da so bile stene sajaste in klopi trde, ker duhovitost pre Lojzeta se je tako sve-' tila, da so ure prehitro potekale.
Nekoč, za časa velikonočne spovedi, se je bilo nasulo kakšnih deset spovednikov. Po večerji so bili duhovniki trudni od dolge poti. Domači gospod jih ni imel kam shraniti za čez noč; tega pa jim ni povedal, in kuharico, ki je bila v skrbeh, je poslal spat. Potem je začel pripovedovati smešne, eno za drugo, brez prenehanja, dokler ni potegnil mežnar za zvon ob jutrnici. Vsi so ostali
č. g. Alojz Blažutič, po domače Končnjak
presenečeni: mislili so, da še polnoči ni. Samo pre Lojze se je posmejal.
S svojim bistrim umom si je znal pomagati v vsaki zagati. Pod farovžem je vrt in za vrtom je bila hosta z visokimi bukvami, tako da ni moglo sonce prisijati na vrt. Hosta pa je bila last nekoga iz spodnje vasi. Spodnja vas, kakor pogosto se to prigodi, je imela starinsko nevoščljivost na Mata-jurce in, seveda, na kaplana še posebno. Ta človek se je veselil in hvalil, da njegove bukve mečejo senco na kaplanov vrt. Pre Lojze se mu nekoč približa in mu lepo priporoča, da naj ne seče hoste, češ da mu zaradi sence raste presneto lepa solata. Še tisti teden so bile bukve posekane in sonce je lepo sijalo na gospodov vrt.
Od vseh zgodbic, ki se pravijo o njem, naj bo še ta. Neki profesor iz Trsta mu je bil prinesel v dar neko opico, Berta po imenu. Ta je bila brihtna žival in je delala velike preglavice svojemu gospodarju. Na primer, lovila je male piščance po vasi, jih nesla na visoko drevo in jih kar žive skubla. Ko je šel kam, ga je ona spremljala, seveda od drevesa do drevesa.
Nekoč, ko je šel mimo Jevščaka, se je opica ustavila na hruški sredi vasi. V Jev-ščeku niso bili še nikoli videli take živali.
Pa ti jo zagledajo neke ženice. Opica se je režala v nje, kakor je pač imela navado. Vse prestrašene začnejo kričati : »Hudič je prišel v vas, hudič je prišel v vas !«
Že sedemintrideset let bo odkar je pre Lojze Končnjak umrl, pa njegov spomin je še vedno živ med ljudstvom. Bil je dober duhovnik in zlato srce !
90-letnica mons. Petričiča
Beneški Slovenci se po pravici ponašamo, da živi in še vedno krepko deluje v naši sredi msgr. Janez Petričič. Njegova spovednica v levi ladji čedajske katedrale je priča neumornega delovanja našega monsignorja, ki je starosta benčškoslovenske duhovščine in sploh vseh duhovnikov videmske nadškofije.
Slavljenec se je rodil dne 31. marca 1871 v Gornjem Brnasu v občini Špeter Slovenov. Po srednješolskih naukih se je odločil za duhovniški poklic. Preden je bil posvečen, je moral še eno leto odslužiti vojaščino. Nato je na praznik sv. Jožefa leta 1899 dosegel posvečenje za služabnika oltarju in svojemu narodu.
Prvo kaplansko mesto je mladi mašnik opravljal v Fojdi. Takrat so župniki v me-
šanih farah še čutili dolžnost, imeti vsaj kaplana, veščega slovenskega jezika. Po prvi službi je bil premeščen na čisto slovensko kaplanijo Podklap. Po smrti župnika Skavnika je prevzel faro v Šlenartu.
Po prvi svetovni vojni leta 1918 je pa postal dekan v Špetru. Mnogi starejši ljudje se še spominjajo njegove častite postave, ki je po čedermacevsko vlivala ljubezen domačim ovčicam in vzbujala spoštovanje pri neprijatel jih. Njegova domača beseda je vlivala pogum preganjanim. Zato pa si je tudi prefekt Testa prizadeval, da bo povišan in — odstranjen. Leta 1934 so dekanu Petričiču podelili čast rezidencialnega kanonika v Čedajskem kapitlju.
Zasluženi prelat je obhajal 90-letnico pri svojih slovenskih ovčicah dne 25. marca v Šlenartu. Med velikimi svečanostmi, ki so bile resnični odmev ljubezni in spoštovanja do sivega staroste, je bil posvečen tudi glavni oltar v cerkvi presv. Srca Jezusovega. Daroval ga je pokojni msgr. Božo Kjačič. Pri slovesnostih je bil navzoč tudi videmski nadškof, ki je javno čestital slavljencu. Dne 4. aprila je pa počastil prelata celokupni čedajski kapitelj in vsa duhovščina iz dekanije.
Beneški Slovenci si štejemo v veliko čast, da je naš rojak dosegel tako visoko mesto in tudi tako častitljivo starost. Obenem pa nam je žal, da je po njegovem odhodu iz Špetra zamrla vsaka slovenska molitev v njej in umira po vsej njegovi bivši dekaniji.
Slavljencu msgr. Petričiču izraža naše ljudstvo globoko zahvalo za sleherno seme božje in narodne besede, katero je sejal nad pol stoletja v vinogradu Gospodovem.
Biseromašnik Janez Gujon
Na sliki vidimo mons. Petričiča, ki sedi v krogu beneškoslovenskih duhovnikov. Takrat je obhajal visoko slovesnost biserne maše še eden naših mož, preč. gospod Janez Gujon, župnik v Ovčji vasi pod Svetimi Višavji. Dne 24. junija jo je daroval v svoji farni cerkvi. Dva naša jubilanta-biseromaš-nika, oba sinova naše ljube domačije, sta prosila Mater božjo višarsko za svoj rod in dom. Z njima je bilo zbrano v duhu vse naše ljudstvo, ki prosi Boga, da bi ju še dolgo ohranil v zdravju in delu!
Dva jubilanta
Veliki Slovenec
Pred 100 leti, na dan 24. septembra, je umrl v Mariboru eden največjih mož našega naroda, škof Anton Martin Slomšek.
»Tonče s Sloma« se je rodil leta 1800 v hiši preprostega kmeta na Slomu, štiri ure nižje od Celja. Latinske šole je bistri deček obiskoval v Celju. Bogoslovje je pa končal v Celovcu. V materinem jeziku je bil tako podkovan, da so ga še kot bogoslovca postavili za učitelja slovenščine v semenišču. Ko je kaplanoval po Štajerskem je vse drlo k njegovim pridigam, ker je govoril v tako lepi slovenščini, kot da bi »rožice sadil«.
Široko polje delovanja se je odprlo Slomšku, ko je devet let opravljal službo spiri-tuala v celovškem bogoslovju. Prva njegova skrb je bila, temeljito podkovati bodoče duhovnike v slovenščini, ker je dobro vedel, da mora dušni pastir popolnoma razumeti jezik izročenih mu ovčic. Sploh ga je pri vsem delu vodilo geslo:
Sveta vera bodi vam luč, materina beseda bodi vam ključ!
Ker se je dobro zavedal, kako blažilno vpliva lepa pesem na človeško srce, je za-
čel zbirati in tudi sam skladati pesmi. Druga skrb mu je bila izobrazba Slovencev. Ker takrat še ni bilo slovenskih ljudskih šol, je začel ustanavljati nedeljske šole, za katere je tudi sam pisal knjige. Vlada sama je upoštevala njegovo delo, ko ga je že 1. 1844 imenovala za šolskega nadzornika vse celovške škofije.
Poleg verskega in šolskega dela se je Slomšek lotil z vso vnemo tudi slovstva. Izdal je dvajset letnikov »Drobtinic«, vse tedanje šolske učbenike. Vseh njegovih spisov bi bilo za dvajset debelih knjig. Krono svojemu književnemu delovanju je pa postavil z ustanovitvijo »Družbe sv. Mohorja« leta 1851, ki je razposlala v vse slovenske hiše že na milijone knjig.
Ni ga bilo polja, kamor ne bi bil Slomšek posegel, da je le svoje ljube Slovence umsko in srčno izobraževal. Bil je za štajerske in koroške Slovence to, kar je bil naš Ivan Trinko za beneške!
Leta 1846 se je Slomšku odprl nov delokrog, ko je postal knezoškof lavantinski. Škofijski sedež je kasneje prenesel v Maribor. Šestnajst let je bil pravi vladika vse- 1 mu narodu.
Zanj je imel tudi globoko čuteče socialno srce. Slabe delavske razmere tiste dobe, iz-
k
koriščanje otrok pri delu v tkalnicah, je svetemu škofu potisnilo pero v roke, da je napisal globoko občuteno socialno pesem, ki je prav malo znana. Zato jo našim rojakom tu-le prepišemo. Izrabljani otročič pri vretenu vzdihuje :
Toplo zunaj sonce sije pa na sonce it’ ne smem, kadar rožice cvetijo sirota jaz za nje ne vem.
Ljube ptičice vesele, ve po drevju pojete, jaz pa revno, ubogo revše pri vretenu jokam se.
Kadar mlade, bele ovčke po ledini skačete, moram pri vretenu stati, da otekle imam noge.
Oh, kak srečno ljuba iivinca po planinah tam živi, srečni so pastirji mladi, vsi rdeči kakor kri.
Jaz pa v tej veliki hiši mladi sirotek zdaj medlim, nimam uka, ne veselja, revše bom, dokler živim.
Kako ganljiva pesem o trdem delu otročiča, ki ne more ne v šolo, ne na zrak ! Tako je pisal, svaril in delal veliki voditelj, pisatelj, šolnik in škof za svoje ljudstvo, kateremu je še malo pred smrtjo naslovil besede: »Prijatelji, ne pozabimo, da smo Slovenci !«
Truden od dela, je Slomšek kakor naš Trinko legel v grob. Marmornat spomenik spominja vse rojake na tega velikega moža. Najlepši spomenik so pa njegova dela in hvaležnost v naših srcih, ker smo imeli takšne može !
Delo v Nadiski dolini
Dela itak nikoli ne zmanjka po naših vaseh. Eno najvažnejših poletnih opravil v vaseh Nad iške doline in seveda tudi drugod je prav košnja. Začne se ob koncu spomladi in traja skozi vse poletje. Pri tem delu se držijo naši ljudje gotovih starih navad, ki so v večji ali manjši obliki le varianta navad pri delu kot jih imajo sosedni gorjani in deloma celo holj oddaljeni Vipavci.
Navade pri delu Beneških Slovencev in njih materieino kulturo je opisal lepo tudi
mladi učitelj Hektor Specogna v raznih spisih in tudi v dnevnem časopisju.
V Nadiški dolini travo »siečejo«, kot Gorenjci. Najprej pride na vrsto »uratnina« okrog polja in na opuščenih njivah; nato začno spravljati »otauo« in nazadnje »ostau-njak« na senožetih.
Kosci se odpravijo na delo že pred sončnim vzhodom. Zajtrk, ki mu rečejo kosilo, prinesejo na travnik okoli sedmih zjutraj, glavni dnevni obrok Južino, prinese koscem sama gospodinja, navadno okrog poldneva. Popoldne imajo malico ali pojužnjak; k večerji pa pridejo, kasno po zatonu, na dom.
Na ravnih senožetih kosci kosijo v vrsti drug za drugim, tedaj pravijo, da »se žene pot te od tega. Če pa kosi vsak zase, »siečejo u uoplaz«. Travne »zamete« ali kupe obračajo z grabljami, da se posuše; nato jih grabijo »po t’n veličin« ali na debelo, končno še na čisto. Seneni zagrabak (zgra-bek) zložijo v kopice ali lonce. Če kaže na slabo vreme, pa na ostrovce ali rogovilaste veje, kakor jih poznajo tudi na Notranjskem (primerjaj Župančičeve ostrovice). Drugi dan lonce zopet raztrosijo, da se seno popolnoma posuši. Ko je res suho, se začne postavljati na stalnem kopišču velika kopa. Z »ulako« napravljeno iz vrvi ali vej so že
privlekli vse seno h kopišču. Medtem so drugi že zabili v tla staže in tri ostoge, ki imajo na vrhu rogovilo, »ruogjo«. Na zemljo o-krog staža položijo veje za »njišče«. Zdaj začno zlagati seno in ga »paj gor runajo«. Ko je postavljene že skoro dve tretjini kope, jo spodaj odgrabijo in jo zavijejo ali pokrijejo z vejami. Vrh kope okoli srednjega staža se postavi »svitak« iz dolgih bilk, ki bo držal tudi »klabuk«, da ne bo voda močila sena.
Seno iz kope se včasih odnaša samo za rabo sproti. V tem slučaju se kopa podteza,
to je, seno se puli iz kope s posebno kavlja-sto palico, ki jo imenujejo »natezaunjak« in je iz drenovega lesa. Če pa znosijo vso kopo v enem dnevu domov, pravijo, da se »kopa odkrije«.
Nošnja domov je pravzaprav zadnji del vse poletne košnje. Znaša navadno družina sama, moški in ženske, že od ranega jutra. V nedeljo po končanih vseh teh opravilih pripravi gospodinja »likof«. Vsi pomagači pridejo na kuhane in cvrte štruklje in na kozarec dobrega vina.
Pogovor se plete o delu. Če je pa kakšna harmonika blizu, se mladi kmalu zavrtijo v parih po hiši.
V SODBI STARIH
O našem materinem jeziku, slovenščini, po naših vaseh Beneške Slovenije so izrekli svoje mnenje odlični italijanski stari pisatelji. Pomen jezika, vloga najbolj zapadnega koščka slovenske zemlje v odnosih med dvema kulturama, se bere iz tehtnih misli pošteno mislečih italijanskih mož. Oni so že pred pol stoletjem opozarjali svoje rojake, da se včasih uprizarja brezpotrebna gonja
proti mirnemu prebivalstvu Beneške Slovenije, češ da je potrebno pobijati nek panslavizem.
Naj navedemo besede dveh takih italijanskih pisateljev.
Prvi je zgodovinar Prospero Antonini, ki je zapisal na strani 520 obširne knjige »II Friuli Orientale« te-le besede: »Per quelle leggi provvidenziali di storico progresso che reggono i destini de’ popoli, anche gli Slavi dimoranti in Italia sopra i vertici delle Alpi e delle Prealpi Giulie, senza dimenticare la loro favella, apprenderanno la nostra. — Gli Slavi del Friuli sono forse predestinati a servire di anello il quale congiunge la coltura italica e la slava.«
Kaj pove ta mož? Tehten nauk, da Slovencu ni treba, da pozabi svoj jezik, če se nauči italijanščine. Drugo je pa to, do česar so danes prišli že tudi politični krogi, da tvorijo prav obmejni Slovenci tisti most, Preko katerega se morata spajati slovenska in italijanska kultura, ne da bi se morali Zato Slovenci odreči lastni narodnosti in jeziku.
Berimo zdaj, kaj pravi D. E. Bianchini v knjigi »La Slavia« leta 1901. Takole pravi: »Vi sono certuni che di quando in quando Mandano Fallarmi contro il panslavismo
fantastico del distretto di S. Pietro; s’adoperano a sopprimere quella lingua dai confini d'Italia. — Se gridano per fine politico, a me sembra che parlino senza conoscere il paese e le inclinazioni dei suoi abitanti che tutti occupati a procacciarsi un tozzo di pane, hanno solo da lamentarsi delle gravi imposte e delle molte cause della miseria crescente e comune.«
Tako obsoja vrli Italijan krivične izpade proti Beneškim Slovencem, ki se mučijo na svoji revni zemlji. Svoj opis konča s pozdravom v slovenščini »Živio Sloveni«.
/V tav a
dyanam
Na Upa mà Osòjska vds ka to joe tàkoj nà cità, dà na kunce da Upi hrad ko j poétjy zòbe kažejo.
V takem pravopisu je profesor Bando-nin zapisal zgornjo pesem, ki se po naše glasi :
Prelepa si Osojska vas, si skoraj taka kot mesto, na koncu pa je lepi grad, kjer pečine zobe kažejo.
Naše pripovedke
«STRI JE«
Štrije, čarovnice ali coprnice so tudi za Slovence v dolini Tera nad Cento divje žene, bivajoče po jamah visokih hribov. Te skrivnostne in hudobne žene povzročajo hude nevihte in iztresajo točo na polje. Ljudje jih preganjajo z zažiganjem oljke, rož sv. Ivana ter s streljanjem v oblake. Evo kako je pred osemdesetimi leti 2ef Digo iz Zavrha streljal »štrije«.
»Zadnji dan žetnjaka ta nad Bernardi j o no se oblaki kobilajo čarni čarni tej smart ano krijesijo te čez tegà ano armo. — Jezus Marija! kle na è! Ubohi naš sirak! Bbžica naša venika! — vorijo ustrašene te žene.
— Kuò četh ježušate za nič, moštre di babe
— reče jezno Zef Digo — Kurijèlo narediti Veh ! Tuo če pomàti an ne vaš obruzdeja-nje.« — Po jà, botrà ! Ja sàn ran učera za-kurijela vas lif an žegnane rože ko se e na-staujau burlač«. — »Ja si bila pobrala pou-flo rož po pročisjon na Bòudàn, ma san Žej souse pojurijela. Zahvalimo Bòha, kè
smò se ohranili fin ure od touče! Ma nàs ne vjem, če jo bomo mogli ustaviti!«
— »Jo mùremo ustaviti!« — reče 2ef Digo. — Lifa vi drue njemate, Boudàna rož njemate, sv. Juana rož vi njemate ... ma ben jà màn tuo, ki vejà več kuj vaše rože.
O pustou jezuSàti te bàbice, o hitjeu u-zeti sklòp onu polver anu nahlo porima ta pred faružem. Dejklà na mu odperč, ustra-šena zvùj sklopà več koj zvùj hude ure.
Kapelan o uzdigne iavo kàr u Žef po-toučč na urata. — Avanti!... oh Žef! Če isal a kestis oris?« ga upraša kapelan. Šjor kapelan, ke al mi benedisci kest polvar e kešč baletons. O ài di kopà les striis.« — »Ma benedèt Žef! Non de nissune benedis-sion pai polvar sul ritual,« mu je djau kapelan.
»Kal disi cussi : »Benedičete polvere et baletons,« u e djau Žef.
»Pobèn, cal sedi cussi !« mu je djau kapelan.
Žef u e veljezu, anu ta pred Cirkoujo e počnču strejati, anu e streju fin ko e mjèu polverja. Ma zvččar to na kvarta touče. Te babe so mu se smejale: »To ne vejà več, Žef, tvò strejanje; a si vidou??«
»Tiho vi, tiho! Ja si jih pobìu no màr, ma nàs to jih bò maso.«
Prav’ce v beneškoslovenskem narečju
I.	Kakuo se je Katra Štulinova razporočila
Zdražbi med možam an ženo jih je blò še par starim. Pa ni blo čut, de b’ se kak razporočiu. Tuole je rataio samo Katri Štuli novi ta’ z Gorenjega Tarbjà. Ubogi ženi Buoh ni biu dau rodovine an še takega moža je imjela, de Buoh var’ usakega: pijanca, lenuha an tarmastega. Zatuo nje življenje je bilo težko an žalostipuno. Kadar ni mogla vič prenašat, se je pobrala an šla do’ h 1'a-moštru v Podutano. Povjedla mu je vse natanko an lepuo ga prosila, de zauojo božjo naj jo razporoči. »O jušta!« je jau famoštar, »sa’ veste, de se na srnje. Bješte damù u gnadi božji an nesite vaš križ, ku ste ga tjela zadjet.«
Katra se ni dala mirù an je le hodila dol. Famoštar jo je jo je bil štuf, pa ni teu se ta’ pred njo gardit, zak’ mu je nosila usaki-krat po eno kilo masla. Kušta an prekušta, dok’ mu na pride t’ u pamet na ljepa misel. Parkliče Katro an ji dje:
»Končno san udobiu od gospuoda škofa dovoljenje za vas razporočit, parpejajte dol
moža tele an tele dan. Vjedita pa, de to vas bo koštalo.«
»Kuče,« je veselo odgovorila ona, »potle bom frai !«
Na določeni dan Katra an Zanet prideta do’ h fari. Oba sta bla vesele: ona zak’ se je troštala se rešit, on zak' se je troštu se ga napit. Famoštar an mežnar sta ju čakala u čekerstiji. Ko sta notar stopila, gospuod je jima kuazu klečat na klopu an je jima jau:
»Vjedita, de par razporoki se mora use nardit narobe; parvo se upraša ženo an polle moža.«
»Al’ na lice al’ narobe,« je zagodernju Zanet (ki je biu že okajen), »samo de bo hitro konàc.«
Antadà famoštar se obarne h Katri an jo upraša :
»Katra, al’ ste kontcnta daržat za vašega zakonskega moža Zaneta?«
»Ne !« je naglo an naglas odgovorila onà.
Nato gospuod prime kropjunico an ž njo mahne dol po nje glavi.
»Zluomak, ki djelajo?« je arjula Katra; »po teh poti oni me čejo ščedit!«
»Kaap?« je jau nadužno an počasi famoštar; »za vas razporočit muoram al’ dnega al’ druzega ubit...«
»Ku ni drugač,« je jezno odgovorila Katra, »ubijte raj telega lumpa tle!« An na glih je utekla uon 'z cjerkve.
II.	Gargorinove norčije
Vi druz’ ti mladi niste poznali Gargorina ta’ z Jesenja, ki je 'na vaščina, ki spada pod podutansko faro. Je že an čajt, k’ je umru, pa mi se ga spominjamo šele, vak’ ni blo človjeka, ki bi znu ljudem se stuort smejat kukar je znu on. Poslušajte, kar vam pravim, an boste videli, če ni rjes.
Gargorin par kristjanskim nauku
An tekrat ku sada otroc so hodili h kri-stjanskemu nauku do’ h svetemu Ljenartu. An Gargorin je hodu, pa vičkrat je muoru grede nosit tudi u malin. Zgodilo se je, de an dan gospuod famoštar je otrocim raz-ložiu resnico o vsenauzočnosti božji. An pravu jim, de kakuo Gospuod Buoh je usepou-sod: u cjerkvi, zuna’ cjerkve, u nebu, na Zemlji, nu pousod. Glih tisti dan Gargorin je biu nesu u malin. On je biu pustu žaki od moke ta’ na zidu, ki opasa okuole an okuole cjerku. Gospuod je teu vjedet, če njega učenci so bli zastopili, ko jih je učiu, an tipraša pru Gargorina:
»Nu, ti Gargorin, povejmi kje je Buoh?«
»Ta' uone, mi varje žaki,« je jau mimo Gargorin.
Vse se je smejalo naglas. Gospuod famo-štar se je daržu ostro, pa ni mogù govorit j vič naprej.
Gargorin hlapac
Ko je postau velik, Gargorin je muoru hodit djelat po hišah, zak’ tam domà je bila velika štanta. An čeglih mu se ni dost dalo djelat, ljudje so ga imjeli radi, zak’ je znu ž njega pravdami veselit te druge djeluce. A se je rad špodjelu tudi gospodarju.
Ankrat je sluzu ta’ par Podarščaku, nar-guoršem bogatinu cjele Idarske doline. Bilò je v cajtu trave. Senosjeki so se radi mudili okuole Gargorina: sevjeda tuole ni ugajalo gospodarju. Zavojo tega je vičkrat paršu navjedič gor u senožet gledat njega hlapce. An dan pride an jih zagleda use zbrane o-kuole Gargorina: so že poslušali njega norčije. Ko ga vidi, Gargorin mu gre veselo an nadužno napruoti an mu dje :
»San iožu uadjo, de jest letim buj ku treno, an te-li norci mi nejčejo vjervat. Pustite mi, de naj jim pokažem.«
»Be’, nu, za enkrat naj bo,« je jau Po-darščak, »potle pa bješte hitro vsi grabit.«
Gargorin se potegne nomalo nazaj, spregne dol glavo an začne letat s veliko silo an žvižgat ku lokomotiva proti gospodarju, butne vanj an ga varže na tla.
»Ki djelaš, fardaman norac,« je zaupiu
on.
»Sa’ san tulu, ste imeu se umaknit, ka’ na veste, de treno se ne ugane nobednemu!«
Družba se je režala za poknit.
Gargorin na sodišču
Ankrat Gargorin je pomagu sjerak od-kopovat rancemu Česnaku ta’ z Pičica. Po končanem djelu gospodar ga ne plaču takuo, k’ je tekrat bila navada, a Gargorinu mu se je zdjelo premalo. Kaj nardi? Ponoč’ gre u njivo an verje s korninam ured vas sjerak.
Cesnak je imeu priče an ga je tožu. Pride dan razprave na preturi u Čedadu. Sodnik upraša obtoženca :
»E’ vero che avete sradicato il grano-turco al vostro padrone?«
»No, signore,« je odgovoriti sarčno Gargorin, »io non sono un gran Turco, ma un gran Cristiano!« An na usako uprašanje je le isto odgovarju, takuo de pretor se je prepriču, de mož je neuman ; an ga je o-prostiu.
Kduor zna, zna!
U tistih ljetah med parvo an drugo uoj-skò, kadar Drejca Kuosu z Gorenjega Gar-nikà je kuhu žganjč dol na Ljesah, se je zgodilo, da za neko kupčijo je muoru nar-dit dnò pismò. Ge’ par Hlodčč je se nimar najdu kajšan buj študjan ta za mizo : an če je blò potrjeba, ni blò deleč od Primožiča do Balonarja, od tega Dolenjega do Predankniga. Takuo Drejca je hitro najdu moža za tuo : je biu adàn ki so ga usi hvalil de zna še vič ku an ekretar, zavojo ki je biu puno ljct tu pisarnah par sudadih.
Carta bollata ima suojo urjednost in moč : ma da ne bo zmot an prepiranja muo-raš usò dopovjedat an lepuò zapisat. Zatuo tisti domači pisar se je še pohvalu, da zna po pravic usò, čisto po italjansko, kadar je zapisu »Chiabai Andrea, detto Merlo« ! Ubogi Drejca, ki je biu an dobar stric, an usi so ga radi im j el, an po cjelem kamunu poznal an klical KUOS, za enkrat, gor na karti, je muoru biti in ostati pisan MERLO !
Kaku Mateužu zob je Imel dolgo korenino
Mateuž je živel v tistem cajtu, kadar v Spetarski dolini ni blo še slišati od zdravnikov za zobe in ljudje so se pogali kakor
so mogli. Nekega dne Mateuža, pridnega, poštenega, delovnega moža, ga je začel zlò boleti zob. Njegova žena Vanza mu je gledala na vse načine olajšati strašne bolečine : prinesla je žganje, priporočala tobak in druga domača zdravila. Nič ni pripomagalo. U-bogi Mateuž se je zvijal od trpljenja, skakal je po hiši, ku de bi bil pijan, uzdihoval je, ku da bi nesel narbolj težko breme izpod Matajura. Žena, obupana na svoje zdravilo, ga je zaganjala v neko kovačijo v dolino, vsem znana, ne samo po deleh v železe, pa tudi po dobrih kleščah v vedrjanju zob. Spomin na klešče je dražu Mateuža, raj bi bil se pustil glavo odrezati, ko s kleščami zob vedreti.
Med tistim govorom je stopil v hišo neki špetarski kopač, mož vsega vedanja, zato ni zamudil cajta na spomine lijuskih zdravnikov, z naglico je dobil pomočnika. Mateu-žu	je svetoval, naj	gre v Črni varh, tam dobi	Šuštarja, ki je	znal	vederjati	zobe brez
klešč. Svetovanje je dopadlo Mateužu. Ne pih ne pah ni reku, obleku je jopo, obul že-kè in marš v Črni varh.
Pot je bila duga in	garda, pa	to nič ga
ni	brigalo, skoraj	brez	vedeti je	paršu do
Stupice in po kozji poti do Črni varha. Znaj-du se je v hiši dobrega Šuštarja. Hiša je bila
vsa okajena, pa notre so stanovali ljudje zlatega srca. Gospodinja ga je lepo sprejela in prosila, naj bo z njimi južnal. Mateuž jo je moral obvestiti, da ne more, in braniti se pred dobrotljivim srcam žene.
V tistem govorjenju Šuštar stopne iz delavnice in pOvabe Mateuža notre. Ni bilo treba mu praviti, zakaj možak ga je prišel obiskat. Mu kvaze sedniti na stol, mu pogleda v usta in začne runati močno in dugo dreto. Mateuž nestarpno čaka, kako Šuštar mu bo vederjal hudi zob. Kadar dreta je nareta, Šuštar se lote dela. Mateuž drži odparte u-sta in en konč močne drete mu veže trdo hudi zob, drugi pa pride navezan na neki železni rink, nasajen v tla. Potem Šuštar zapove Mateužu, naj stisne oči in maži in v tistem času on uzame v roke ostro šilo, se parpregne dol niško in naglo ubode v sed-njak potrpežljivega bolnika. Ta zasočne z naglo silo in zob je izdrt. Mateuž upraša šo-štarja :
»Zakaj si ubodu v zadnjak?« in sliše odgovor :
»Tvoj zob je imel dugo korenino.«
LJUDSKA PESEM OD PIJANČKOV
Pijančkov je dosti na svet; ih ni mogoče zaštet ; kdor pije ga rad, ne ho nikdar bogat, pijančkov se ni treba bat.
On birta spoštuje lepo, tudi njegovo gospò; in ona dva ga imata radà, če kaj denarco imči.
Kdo denarco nima pa več na puh ne dajo mu več; pijančku se zdi, da svet se vrti, pijanček za mizo zaspi.
Kadar pijanček umrel je; povabijo prijatelje; saj tudi on je znan, če lih je bil pijan po dvakrat ali trikrat na dan.
Gospod župnik ga pride kropit, ne z vincati, z vodo ga hladit, hropenje pa to je žalno liudò kir pijanček sovraže vodo.
Zdravko
^e ena j. nalil Ljtethc
Kako je Pre Štefan volkove pregnal
Z velikim veseljem se je začenjala in na- j daljevala vsako leto paša na stanovah Mije in Pradole. Leta 1863 je pa planinsko veselje izginilo in se spremenilo v skrb, strah, žalost. Kaj se je bilo zgodilo? Kar zdaj vam povem. — Bii je lep, jasen spomladni večer; Tonca, Perin in Ivan so ko ponavadi veselo pevali in vriskali na visoki skali za ka-zonami. Kar na enkrat začujejo tam daleč po Pradoli strašno tulenje. Pogledajo se, poslušajo spet, tuljenje se bliža. »Kaj pa tuo-le?« praša mali Tonček. »Škratje,« odgovori Perin. »Ne norčujta se, pravi starejši Ivan. »Tole je glas lačnih volkov, saj sem jih čul takole tuliti v Visoki Trenti, kadar sem z očetom šel po skuto. Fantje, kar hitro v ka-zone, volkovi so nevarni, posebno kadar so lačni.« Glas, da se bližajo volkovi, je udaril na uha vseh pastirjev. Vsi so bili pokoncu, stari so molili sveta Roka in sveta Antona, da jim obvarjeta živino; mladi, z debelimi palicami v rokah, so kukali skozi odprtine hlevov, pripravljeni se boriti; otroci so se
pa tresli od strahu. Volkovi so se približali hlevom, vohali, grčali in plesali okoli vrat. Naenkrat so zablejale Speladove ovce, vsi roparji so se zbrali pred to stajo, se uprejo v vrata, jih zlomijo in s strašno silo udarijo notre. Ovce in jarta so blejale, klicale na pomoč, volkovi so klali, pobivali, tulili. Prestrašeni pastirji so kar naenkrat zaslišali : »Z ognjam se preganjajo volkovi !« Ožgali so snope slame in metali pred vrata lačnih pobivalcev. Ognjena svetloba zastraši volkove, poskačejo skozi vrata in se umaknejo, nesoč za seboj tri jarte in eno ovco. Ljudje zastonj upijejo, roparji nesejo s seboj roparski dar.
Novica o napadu volkov se je raztrosila nied vsemi stanovami pastirjev Mije in Pra-dola. V obupu in strahu so černevarski pastirji že mislili zapustiti pašo in se povrniti domov. Naenkrat pa je prišlo vse drugače. Dne 12. junija je prišel skozi Pradol Pre Stjefan, ki je bil za nunca v Platiščah, na Poti v Laze, častit svetega Antona. Černc-varski pastirji so mu povedali, kako jim £re težko zastran volkov, ki so udarli na Pjih paše. On jih je poslušal in potem pa Patanko poprašal : »Ali je bil slučajno ubit kakšen volk?« Neki mali pastirček odgo-vori, da je videl bedro ubitega volka. »Teci
ponj in prinesi jo!« Rečeno in storjeno. Pre Štjefan jo požegna, ukaže jo obesiti na streho kazona in kadar bodo prišli spet volkovi, naj vsi pastirji takole molijo: »Sveti Kle-mèn, ti usta jim sklen!«
Vse besede dobrega gospoda nunca so padale v uha pošlušalcov in so radovedno premišljovali, kako jim bo pomagal tisti žegen in tista molitev. Okoli polnoči tega dne, po Pradole se ponavlja tuljenje, grča-nje lačnih volkov. Pastirji so že vsi pokoncu in so vemo molili : »Sveti Klemen, ti jim usta sklen!« Vsi volkovi so bili zbrani okoli bedra obešenega na streho kazona. Vsaki, ki jo je ugriznil, je s strašnim tuljenjem se umaknil, ker neka neznana bolezen ga je dotaknila in mu grlo dušila ...
Roparji, zadeti od hude bolečine, so iskali pomoči pri hladni vodi. Čez Pradol so u-drli do Stupce, da bi pili vodo v Nediži. Tam notre v Nediži jih je dotekla smrt, bolezen davica jih je kar v vodi dušila. Na dan svetega Antona je novica, da so se volkovi potopili v Nediži pri Stupici, razveselila vse černevarske pastirje. Nikoli niso pozabili na gospoda pre-Stjefna iz Platišč in do zdaj so ohranili molitev na čast svetemu Klemenu: »Sveti Klemen, ti jim usta sklen’ !«
ižkicttvCcC
Januar
1.	1881 - Začel izhajati »Ljubljanski zvon«.
4. 1797 - Začnejo izhajati »Ljubljanske novice«.
9.	1856	-	Rojen	pesnik	Anton Aškerc.
23.	1878	-	Rojen	pesnik	Oton Zupančič.
25.	1863	-	Rojen	pesnik	in buditelj Beneške	Slovenije
Ivan Trinko.
Februar
8. 1849 - Umrl v Kranju največji slovenski pesnik dr. France Prešeren.
15.	1573 - Kronanje Matije Gubca v Zagrebu.
18. 1950 - Umrl koroški pisatelj Prežihov Vorane-Lovro Kuhar.
Marec
4.	1844	-	Rojen	pisatelj Josip Jurčič.
6. 1836	-	Rojen	pisatelj in pesnik Josip	Stritar.
18.	1904	-	Rojen	pesnik Srečko Kosovel.
April
12. 1961 - Prvi človeški polet v vesolje (Gagarin).
. Janez Gujon biseromašnik obhaja svojo slovesnost pri Višarski Mariji
Maj
3.	1881 - Umrl pisatelj Josip Jurčič.
10. 1867 - Rojen pisatelj Ivan Cankar.
27. 1924 - Umrl pisatelj Srečko Kosovel.
28. 1830 - Rojen pisatelj Janez Trduna.
28. 1641 - Rojen slovenski zgodovinar Ivan Vajkard Valvasor.
Junij
5.	1508 - Rojen Primož Trubar utemeljitelj slovenske književnosti.
10. 1912 - Umrl pesnik Anton Aškerc.
11. 1948 - Umrl pesnik Oton Župančič.
19.	1901 - Umrl pesnik Josip Mum-Alexander.
26.	1954 - Umrl pesnik in buditelj Beneške Slovenije Ivan Trinko.
Julij
14.	1759 - Umrl Anton Linhart, pisec prve zgodovine Slovencev.
25. 1856 - Umrl Primož Trubar, ustanovitelj Slovenske književnosti.
Avgust
10.	1893 - Rojen pisatelj Prežihov Voranc.
21. 1780 - Rojen Jernej Kopitar, slovenski jezikoslovec.
28. 1851 - Rojen pisatelj dr. Ivan Tavčar.
31. 1589 - Umrl v Ljubljani Jurij Dalmatin, prvi prevajalec celotne biblije v slovenski jezik.
September
4.	1834 - Rojen pisatelj in naravoslovec Fran Erjavec.
28.	1831 - Rojen pisatelj Fran Levstik.
Oktober
15. 1844 - Rojen pesnik Simon Gregorčič.
24. 1945 - Dan Združenih narodov.
November
16. 1887 - Umrl pisatelj Fran Levstik.
24.	1906 - Umrl pesnik Simon Gregorčič.
December
3. 1800 - Rojen največji slovenski pesnik France Prešeren.
12.	1918 - Umrl v Ljubljani pisatelj Ivan Cankar.
15.	1846 - Izšle v Ljubljani »Poezije« Franceta Prešerna.
Tri nespametne reči
(po mišljenju starega modrijana Stevana Obaliča iz Marsina)
1) Jagar išče in nič ni izguliu.
2) Mesnar z mušnico bere in nobedan mu ni dolžan.
3) Famoštar drugim žene daje in sam jo nima.
%sa[jančaoa pasom
Šli smo, šli daleč, od žene se ločili, dom zapustili.
Šli smo, šli daleč, mater otroke vrgli na joke.
Šli smo, šli daleč, britko se jokali, slovo jemali.
Šli smo, šli daleč,
Oj božime peli, grenke solze imeli.
Šli smo, šli daleč, k vam roke stegnili, od vasi se poslovili.
Zdravko
Poslušanje po radiu
Naši izseljenci po svetu bi marsikdaj radi slišali slovensko besedo in domačo novico po radiu, a ne vedo kdaj in na kateri valovni dolžini oddajajo programe radio-oddajne postaje v slovenščini.
Zato jih bomo tu omenili.
Celodnevno slovensko oddajo ima postaja:
Trst A, valovna dolžina je 306,1 m Koper, valovna dolžina 212,4 m Ljubljana, valovna dolž. 327,1 m ali 202,1 m
Samo ob gotovih dnevih in določenih urah pa:
Celovec: nedelja ob 7,30, ponedeljek ob 18., sobota ob 9., vsak dan (razen sobote) ob 14,15
London: valovna dolžina 25 in 31 m, ob 19,15 vsak dan
Pariz: valovna dolžina 31 in 41,89 m ob 19h vsak dan
Washington: valovna dolžina 13, 16, 19 m ob 22,15 vsak dan
Vatikan: val. dolžina 25, 67, 31, 10 ob nedeljah ob 11,45;
val. dolžina 48, 47, 196 ob ponedeljkih in petkih ob 21,30;
val. dolžina 31, 10, 41, 21, 196 ob četrtkih in sobotah ob 18,45.
NOVE MERE
Napredujoča znanost in tehnika potrebuje vedno nove mere ali vsaj izraze za skupimo mer. Mednarodni merski urad je zato uvedel nove mednarodne besede za mere, in sicer:
Tera = trilijon, iki ga napišeš z 18 ničlami za številko 1
Giga = milijarda, 1 in 9 ničel zadaj Mcga = milijon, 1 in 6 ničel Kilo = tisoč Hekto = sto Deka = deset Deci = desetina — 0,1 Centi = stotina — 0,01 Mili = tisočima — 0,001 Mikro = milijonina — 0,000.001 Nano = milijardina — devet ničel za decimalno vejico
Pico = trilijonina — 18 ničel za decimalno vejico.
Evropske države
Albanija, republika, 28.748 km2, prebivalcev 1,421.000, glavno mesto Tirana 64.000.
Andorra, rop., 453 km2, preb. 6.000, Andorra 800.
Avstrija, rep., 83.849 km2, preb. 6,984.000, Dunaj 1,616.000.
Belgija, kraljevina, 30.507 km2, preb. 9,026.778, Bruxelles
172.000.
Bolgarija, rep., 111.030 km2, preb. 7 milijonov 629.000, Sofija 500.000.
češkoslovaška, rep., 127.827 km2, preb. 12,604.000, Praga 972.600.
Danska, kralj., 43.026 km2, -preb. 4 milijone 466.000, Kobenhavn 752.000.
Finska, rep., 337.009 km2, preb. 4 milijone 29.000, Helsinki 412.000.
Francija, rep., 551.208 km2, preb. 44 milijonov 289.000, Pariz 2,850.000 (z okolico 5,154.000).
Grčija, kralj., 132.562 km2, preb. 8 milijonov 31.000, Atene 565.000 (z okolico 1,378.000).
Irska, rep., 68.895 km2, preb. 2,894.000, Dublin 522.000.
Island, rep., 102.819 km2, preb. 161.000, Reykjavik 63.856.
Italija, rep., 301.049 km2, preb. 49 milijonov 895.000, Rim 1,853.000.
Jugoslavija, rep., 255.804 km2, preb. 17 milijonov 961.000, Beograd 479.000.
Llchtenstein, 'kneževina, 157 km2, preb. 14 tisoč 864, Vaduz 3.030.
Luksemburg, vel. kneževina, 2.586 km2, preb. 312.000, Luksemburg 68.000.
Madžarska, rep., 93.030 km2, preb. 9 milijonov 861.000, Budimpešta 1,058.288.
Monako, kneževina, 1,5 km2, preb. 20.422 (Monte Carlo).
Nemčija (zap.), rep., 245.380 km2, prebivalcev 50,110.600, Bonn 140.760.
Nemčija (vzh.), rep., 107.431 km2, prebivalcev 16,481.700, Berlin (vzh. 403 km2, preb. 1,112.900).
Nizozemska, kralj., 32.437 km2, preb. 11,186.000, Amsterdam 871.000.
Norveška, kralj., 323.917 km2, prebivalcev 3,445.670, Oslo 505.870.
Poljska, rep., 311.730 km2, preb. 28 milijonov 234.000, Varšava 996.000.
Portugalska, rep., 91.694 km2, preb. 8 milijonov 837.000, Lisbona 790.000.
Romunija, rep., 237.502 km2, preb. 17 milijonov 580.000, Bukarešta 886.000.
San Marino, rep., 6.057 km2, prebivalcev 13.000, San Marino 1.500.
SSSR, rep., 22,273.000 km2, preb. 200 milijonov 200.000, Moskva 4,839.000.
Španija, absol. republika, 505.545 km2, preb. 29,431.000, Madrid 1,843.700.
Švedska, kraljevina, 449.661 km2, prebivalcev 7,341.000, Stockholm 794.100.
Švica, rep., 41.288 km2, preb. 5,039.000, Bom 146.500. Turčija, rep., 767.119 km2, prebivalcev 24,797.000, Ankara
453.000.
Vatikan, Sveta stolica, 0,44 km2, prebivalcev 1.000. Velika Britanija, kralj., 244.016 km2, preb. 51,455.000, London 3,347.900 (Veliki London 8,348.000).
Zapcmni s« !
V januarju plačaj pristojbine za radijo in televizor, če ga imaš.
V februarju zapade do 18. prvi obrok davkov. Plačaj, da ne bo treba dodajati obresti. Prijaviti moraš dohodke IGE.
V marcu moraš do 31. prijaviti svoje dohodke zaradi obdavčenja »Vanoni«. Zadruge in podobna podjetja morajo vidimiratd inventarske in družbene knjige.
V aprilu je čas do 18. za plačilo drugega obroka davkov.
V maju je zadnji čas za vlaganje prošenj, da sc znižajo davki.
V juniju moraš do 18. plačati 'tretji obtok davkov. Ce nameravaš prodati radio ali televizijo, moraš do konca tega meseca odjaviti naročnino.
V avgustu 'te čaka do 18. v mesecu plačilo četrtega obroka davkov.
V oktobru pa zapade že 5. obrok.
V decembru zapade, na zadnji dan lota, rok za obnove licenc pri javnih lokalih.
POŠTNINA ZA V TUJINO
Pisma: za prvih 20 gramov teže .... L	70,—
za vsakih nadaljnjih	20	g še ... .	»	40.—
Dopisnice:.................................... L	40.—
s plačanim odgovorom..................... »	80.—
Razglednice do pet besed...................... L	15 —
običajne ................................ »	35,—
Sporočila o smrti, poroki	(tiskana)	...	L	15,—
Trgovski računi: do 250	gr	teže	...	L	70,—
za vsakih nadaljnjih	50	gr še	. . .	»	15.—
Priporočeno: poleg navedene pristojbine
še dodatek............................... L	100.—
Ekspresno :	poleg	navedene	pristojbine
še dodatek............................... L	90.—
Za v Francijo in Posarje veljajo do prvih 100 gramov iste pristojbine kot v notranjosti države.
PO ZRAČNI POSTI
V Kanado in ZDA............................... L	120.—
V Bolivijo, Cile, Perù, Paraguaj ....	»	195.—
V Argentino .................................. »	160.—
V Brazil in Uruguay........................... »	175.—
V Venezuelo................................... »	150.—
Pogled na našo lepo domačijo. Na levi Nadiška dolina, na desni Sentlenartska
Prebivalstvo nekdaj in sedaj
Število prebivalcev v slovenskih ali le deloma mešanih vaseh Slovenske Benečije je ukazal ugotoviti že Napoleon leta 1811. Po miru v Bratislavi leta 1806. je pridružil svoji kraljevini Italiji tudi Benečijo. Mejo med Napoleonovo kraljevino Italijo in med Avstrijo je delala Soča od izliva do Kanala; od tu proti severu se je vila po grebenih približno tako kot danes.
Vse ozemlje med rekama Tagliamento in Sočo je Napoleon združil v departement Passariano, imenovan po istoimenskem kraju ob Tagliamentu. V veliko okrožje Passariano so torej spadale vse vasi Beneške Slovenije.
Kakor je bil francoski cesar natančen doma, tako je tudi v zasedenih krajih ukazal natanko popisati vse prebivalstvo zaradi porazdelitve davkov in vojaških naborov.
Francoske podatke izpred 150 let primerjamo v spodnji razpredelnici z uradnim popisom prebivalstva leta 1951 po istih krajih. Iz primerjave obojnih številk se pokažejo zanimivi zaključki o gibanju prebivalstva nekdaj in sedaj.
Okrožje: Videm Kanton: Huinin
Čizerje		228		289	
Kuja		369		64	
Sedigla (Log)		676		250	
Smrdonca 		271		142	
Žumajani 		100	1644	298	1043
Brdo in vasi Čizerje - Ter- Muzec	1045		564	
Zavrh 		272	1317	396	960
Gorjani (mešano)		791		1465	
Flajpan in Breg		401	1192	153	1618
Okraj : Tolmezzo				
Bela z Lipovec-em		564		730	
Njiva			409		216	
Osejani		596	1569	705	1651
Rezjuta s Polico		620	620	104	104
Okraj : Čedad ( mešano) ....	3160		3160	
Purgassimo		274	274	274	274
Stara gora z Oborčo		131		154	
Markolini, Makoriči ....	64		64	
Teje s Čelo		199		115	
Podpeč 		325		325	
Prapotišče		86	825	41	699
Prdpotno		212		170	
Ihana (mešano)		300		156	
Iudrio s Seliščein		284		53	
Kravoret		. 142		42
Novakuc 		. 68	1006	36
Tavorjana (mešano) . . . .	. 432		971
Kanalič		. 86		142
Kosta 		. 55		86
Mažerdle 		. 414		535
Prfcstlnt (mešano) . . .	. 370		433
Drejan		. 94	649	147
Fojda (mešano)		. 817		1051
Podklap 		. 336		200
Vile		90		106
Ràvne 		10		69
Gradišče s Pedrozo . . .	• 1*)		154
Grmuščica s Cenobolo . .	. 1*)	1253	602
Ahten (mešano)		. 710		1146
Podklap 		40		40
Podvrata		. 110		137
Malina		. 400		585
Porčinj		. 200		188
Rekluž		44		501
Subid 		. 215	1009	412
Camjéj (mešano)		. 237		416
Soffumbergo		144		144
Podklap 		12		12
Colorcdo 		32		32
Simeanibus		32		32
Raščaik		. 121	608	236
Neme (mešano)......................... 1000	2319
Gorenja in Dolenja Cemeja .	340	365
Vižont............................. 167	90
Debeleži........................... 120	99
Krnice.............................. 92	317
Ramandol........................... 350	350
Torlan............................. 200	508
Kanalič............................ 150	1419	134	1863
Prosnid 	 390	524
Viskorša .......................... 698	613
Brezje............................. 200	320
Platišče........................... 225	431
Tipana............................. 300	1813	266	2154
Špeter Slovenov........................ 300	658
Ažla............................... 410	493
Klenje..............................181	92
Petjah............................. 296	316
Sarženta .......................... 206	115
Gorenji Barnas..................... 360	114
Dolenji Barnas..................... 334	2087	382	2170
Podbonosec - Log....................... 623	1155
Briščc ............................. 94	180
Mrsin s Stupico.................... 500	1217	320	1655
Sovodnje................................213	185
Ceplesišče (Mašere -Trčmun) 680	754
Matajur (Strmica) ....	420	1313	363	1302
Tarčet z Landarjem......................211	251
Bjača z Vrhom		. 253		140	
Arbeč s črnim Vrhom . .	. 650		948	
Laze s Ščigli		. 255		281	
Peljan 		. 214	1583	214	1834
Svet Lenart		. 504		926	
Utàna 		. 176		113	
Hlasta		. 133		65	
Kósica		. 299		178	
Kravar		. 322		163	
Jagnjed 		. 141		99	
Dolenja Mérsa		120	1695	122	1666
Grmek		. 806		203	
Hóstne		. 307	1113	135	338
Srednje 		. 382		122	
Oblica 		. 278		263	
Dolenji Tarbij		. 90		146	
Gorenji Tarbij		. 317	1067	298	829
Dreka s Stoblankom ....	1022		397	
Skupaj	26.865	26	.295	
Iz številk je razvidno, da se stanje prebivalstva v naštetih krajih ni dosti spremenilo v dobi poldrugega stoletja; znižalo se je za nad 570 oseb, če vzamemo vse številko skupno.
Natančen pregled po posameznih krajih pa dokaže, da je število ljudi močno padlo
zlasti v gorskih vaseh. Posebno se je znižalo v okolici Prapotna. Za Gradišče s Pedrozo in Čenebolo niso v štetju leta 1811 označene številke. Drugi veliki padec je v Sovodnjah z Matajurjem, Grmeku, Srednjem in v Dreki.
Za zadnje štetje leta 1961 pa še ni pri rokah vseh podatkov. Šele s pomočjo teh bi se dalo točno ugotoviti ali pada število prebivalstva v zadnjem desetletju po slovenskih vaseh v Benečiji in v katerih.
Iz zgornje slike pa smemo ugotoviti, da so se naši ljudje skozi desetletja trdno držali na rodni grudi in da je izseljeništvo v množicah pojav zadnjih let.
PODATKI O ZADNJEM ŠTETJU
Občina	leta 1961	1951	zmanjšanje
Brdo	1822	2377	-555
Dreka	1251	1292	- 41
Grmek	1616	1743	— 127
Prapotno	1529	2036	— 507
Podbonesec	3315	3735	— 420
Sv. Lenart	2148	2283	— 135
špeter ob Nadiži	2840	3088	-248
Sovodnje	1736	2077	— 341
Srednje	1687	1883	— 196
Tavorjana	2862	3304	-442
Rezija	2792	3350	— 550
Kaj se je lani zgodilo pri nas —
Januar :
Kot vsako leto so nas tudi lani v začetku leta obiskali naši dragi izseljenci. Vseh naših se peha po svetu za kruhom okoli 11.000; od teh jih je prišlo na obisk okoli 3000. — Razveselilo nas je, ker so oblasti podelile »nagrado dobrote« dvema našima šolarjema, in sicer Jurmanu iz Štoblanka in Gabrijeli Kračina iz Tipane. — V Debeleže, v dolini Karnahte, je končno le pricurljala voda po vodovodu. — V Tavorjani sta dva domačina odprla veliko podjetje za obdelovanje marmorja. Nekaj domačinov bo vendar našlo delo. — V čedadski bolnišnici je umrl č. g. Emil Causerò, župnik v Čelah pri Stari gori. — Iz vasi Turki pri Fojdi je kar nenadoma umrl sosed Janez Shubl. — V Lesah so pa pokopali 75-letnega domačina Jakoba Dre-ščaka. — Iz tujine prihajajo žalostni glasovi, ker zlasti v Belgiji zapirajo rudnike in ostajajo naši delavci brez zaslužka.
Februar :
V Gorenjem Brnasu so začeli popravljati cesto, ki je res bila potrebna popravila, ker pelje po strmem bregu v hrib. — V čedad-ski bolnišnici je umrl 70-letni Jožef Kverčič iz Čel pri Prapotnem. Tudi 66-letna gospodinja Elija Blazutič iz Seve pri Lesah je tam umrla. — Za gospodarsko obnovo naših krajev je bilo vloženih že dosti predlogov. K mnogim so dodali še enega, in sicer da bi se ustanovile pri nas lovske rezerve. Lastniki zemljišč bi prejemali nekaj najemnine od lovcev.
Marec :
V začetku meseca se je vnela hosta pri Dolenjem Brnasu. Pri gašenju je našel smrt 53-letni gospodar Evgen Simoniti. Hudo se ; je ožgala tudi neka domačinka. — Žalostno je končal v Belgiji 22-letni Jože Trušnjak. Smrtno je obolel na silikozi. Ker si je želel umreti doma, so ga s pomočjo mednarodnega Rdečega križa prepeljali v domačo vaš Hlodiči, kjer je umrl. — Izseljevanje še ni ponehalo. Največ jih gre iz Čente in iz če-dadskega okraja. Iz nekaterih vasi ni več doma niti polovica prebivalstva. — 25. marca je obhajal 90-letnico plodnega življenja
msgr. Janez Petričič, kanonik čedadskega kapitlja. Slovesnost je obhajal med svojimi bivšimi slovenskimi ovčicami v Šentlenartu.
April :
Zeleni načrt, ki naj bi pomagal povzdigniti kmetijstvo, je zbudil tudi naše može. V Cento so sklicali shod za pomenek o izboljšavi zemljišč v odseku Ter-Kmahta. U-stanovili so v ta namen tudi poseben konzorcij. — V Gorenjem Mersinu je odklenkal zvon 80-letnemu Janezu Medvešu. — Pravi očak je bil tudi 79-letni Luka Medveš iz Strmice. Tudi on je odšel za svojim soimenjakom na oni svet.
Maj:
Žalostne posledice je imela šolska telovadba na šempetrskem učilišču. Sošolec je zagnal po nesreči težek disk v glavo 14-let-nega dečka Lenarta Turela. Fant je umrl v hudih mukah. — V Gorenjem Brnasu so se razveselili, ko so zvedeli, da je bil njih rojak dr. Ciro Blažutič povzdignjen za stolnega kanonika v Grossetu. — Po zapadni Beneški Sloveniji, posebno v občinah Gorjane in pri Sv. Heleni je tolkla strašna toča. Beneška Slovenija že od nekdaj slovi, da žive tam prav stare korenine. V Grobjah
živi Jožef Tomazetič, ki kar krepko nosi na plečih 94 let. Prekaša ga pa 106 ! let stara grča Jože Jusič iz Klenj blizu Špetra. Ob rojstni obletnici mu je prišel čestitat celo škof iz Vidma. Bog naj ju živi ! — Ob koncu meseca je naše kraje obiskalo hudo neurje. S pobočja hribov so lezli v nižino kar celi potoki blata.
Junij :
V začetku poletja so marsikje res začeli popravljati ceste, tako iz Hlevnika v Brnas, iz Sovodenj v Strmico. Pota do mnogih vasi pa še čakajo na popravila. — Nesreča tudi ni počivala. 53-letni čevljar Lojze Skaunik se je zvečer vračal proti Čedadu. Padel je v obcestni jarek, kjer je bilo komaj za dve pedi vode in je v njej utonil. — V Platiščah je umrl najstarejši sosed Riko Cormons, po domače Pahan, v starosti 83 let. Dolga leta je delal v Kanadi, a je vzredil sedem sinov, med temi enega duhovnika. — Kraje v občini Centa in Humin so uradno priznali za gospodarsko zaostale kraje. Za deset let bodo proste direktnih davkov. — 26. junija je vsa detela tiho obhajala spomin na umrlega duhovnega voditelja vseh Beneških Slovencev msgr. Ivana Trinka. Na njegovem nagrobnem spomeniku so vklesane besede:
Ne sebi, marveč za svoje je živel! Zapomnite si te besede! — V Črnem Vrhu je u-mrla 77-letna Tonca Batistič, p. d. Vodrova. Pri hiši je podpirala štiri ogle.
Julij :
Po raznih večjih središčih so se vršili posebni mlekarski tečaji za izdelovanje masla in sira znamke »Montaž«. 44 udeležencev je položilo tudi izpite. — V Osojanah je šla v smrt 48-letna Marija Letičeva. Zapustila je tri sirote. — V Oblicah pa so v novo zgrajenem zvoniku - prejšnjega je porušila strela - zapeli novi zvonovi. — V Pra-potnem se je predrzen cestni vozač zaletel v vaščana Jožeta Zanutiča in ga je skoro do smrti povozil. — Smrt je tudi hudo kosila. V Brdu je pobrala kar tri sosede. Pri Sv. Ivanu 73-letno Boroničevo mater, v Vi-skorši pa Ložanovo. V Rezjanski dolini je umrlo šest ljudi, v Učji pa štirje.
Avgust :
V Ravnah pri Oblici so pokopali 52-let-nega Evgena Predana - Matevžiča, podžupana sredenjske občine. Izdihnil je med prevozom iz čedadske bolnišnice na dom. — Na Srednjem je divjala huda ura. Strela je oplazila fanta Šibaua in Krzetičevo dekle,
k sreči ne hudo. — Na Bavarskem je utonil v narastli reki delavec Odorik Barbarino iz Sv. Jurija. — Na veliki šmaren je treskalo tudi v Strmici in okrog Čenebole. Toča je i pobila polovico vinskega pridelka. — V Šent Lenartu so obhajali veselo slavje srebrne maše č. g. Evgena Ošnjaka. Enaka sloves- j nost je razveselila tudi farane v Viskorši. j Srebrno mašo je pel č. g. Artur Blazuto.
September :
Zopet nesreče. V čedadsko bolnišnico so prepeljali kar tri ponesrečene duhovnike, gospode Černeta iz Laz, Krajnika iz Ažle in Jakulina iz Kravarja. Umrli pa so : Vidža Pavša - Tejnova z Brda, občinski uradnik Dorbolò iz Dolenjega Brnasa in širom znani poštni sel Ciril Jerončič iz Srednjega, ki je prehodil toliko ceste, da bi prišel štirikrat okoli sveta. — V Topolovem je pa kar med košnjo omahnil 48-letni Evgen Skok. — Poleti je prišlo za 14 dni na oddih v domače kraje tudi dosti izseljencev iz tujine. — V Strmici so zvonili k pogrebu 86 let starega Jožefa Gosa, ki je vse življenje pridno delal. — Ponekod so vendar začeli graditi nova šolska poslopja. V Mažerolah za osnovno, v Špetru pa za srednje šole.
Oktober :
Žrtev prometnih nesreč je vedno več. Na cesti med Podbonescom in Špjetrom sta brata Gujona iz Fojde treščila z motociklom v avto. 19-letni Celso si je prebil lobanjo in so ga že mrtvega prepeljali v bolnišnico. — Finančni stražniki so začeli po vsem čedad-skem okraju stikati za skrivnimi žganjekuhi. Našli so dosti kotlov in na kvintale češpelj, pripravljenih za kuho. Revščina sili ljudi tudi k takim zaslužkom. — Nad Rezjansko in Reklansko dolino se je razbesnela taka nevihta, da je odkrivala strehe, lomila drevesa, nalivi so pa odnašali še zadnjo pest dobre zemlje. — Najstarejši beneško-sloven-ski rojak, 106 let stari Jože Jusič iz Klenj se je podal na pot v Videm. Dokaz, da je še trdna korenina! V krogu svojih vnukov je praznoval svoj visoki jubilej. Čestitamo! — Nazadnje so se spomnili tudi zapuščene Učje in napeljali elektriko. Smrdljivih petrolejk je tudi tukaj konec.
November :
Mesec spomina na mrtve. Še bolj, ker so prišle brzojavke, da se je smrtno ponesrečil v belgijskih rudnikih Cezar Topatič iz Fojde, v Franciji 18-letni Darij Hi'ast iz Maline in
Romilda Bonini iz Grmeka, ki jo je povozil avto v Melbournu v Avstraliji. — Na vrhu Matajurja bodo postavili novo cerkvico Materi božji. — V bolnišnici je umrl 70-letni Zef iz Kravarja. Polovico življenja je preživel v Franciji. — V Gornjem Trbiju je narastli potok spodkopal in razrušil hišo 53-letne reve Marije Drekonja. Ruševine so jo kar na ležišču pokopale. — V Viskorši so dogradili moderen hlev in pripeljali vanj izbrano tirolsko pasmo. Vsaj nekaj za gospodarski dvig naših krajev. — Oblasti so se začele zanimati tudi za turizem po naših krajih. Določili so 4 milijone lir za nagrade gostinskim obratom, ki bodo dokazali izboljšave. — Kako je pri nas čudno, je pokazal pogreb Judite Florjančeve iz Utane. Ko so jo pogrebci nesli skozi gozd proti oddaljeni farni cerkvi, jih je napadlo kar celo krdelo divjih mrjascev.
December :
V Vidmu je umrla gospa Roza Novak. — V Lesi se je 78-letni Virginiji Bonini spodrsnilo na strmem travniku. Reva se je zakotalila globoko dol v narastlo Reko in je žalostno utonila. — Smo že proti Božiču. Iz Švice, Francije in Bavarske je spet prišlo par tisoč naših delavcev praznovat praznike
v krogu svojih dragih. Vsi so jih bili veseli. Spominjali so se rajnih svojcev, pa tudi napivali novičem, katerih nismo naštevali, a jim kolednik ob koncu svoje kronike napiva z voščilom njim in nam vsem, da bi novo leto ne prineslo vsaj nič hujšega kot to, ki je že za nami.
Zopet nam je bilo dano preživeti leto, ki je za večno utonilo v pozabi. Marsikaj veselega, morda še več žalostnega je obiskalo lani naše kraje. Le poglejte v kroniko, prelistajte, in ustavili se boste pri poročilih o smrti marsikaterega naših vrlih mož in delavnih mater doma ali v tujini. Hude dneve je pošiljalo tudi vreme nad naše kraje. Marsikje je šel po vodi trud celega leta.
Seveda, tudi doma se je marsikatera vesela pripetila. Naši prazniki in senjani, o-
beseda
biski svojcev iz tujine, razni domači prazniki, to so kot počivališča na bridki in dolgi poti življenja.
Domače zemlje in naših ljudi na njej smo se najprej spomnili. Druga naša misel je pa namenjena vsem našim v tujini, koder koli se pehajo za skorjo kruha in morda še tisto delijo na pol z družino, ki je ostala doma. Vsem tem bratom in sestram pošilja kolednik preko tega koledarja topel in prisrčen pozdrav!
Preko vsakoletnega Trinkovega koledarja, ki vas hodi po novem letu obiskovat kot ljubi in pričakovani znanec, se povezujemo v eno družino in skupnost, ki ni samo pod Matajurjem in Nadižo, marveč sega daleč v tujino, preko Belgije, morda celo kam v Avstralijo, koder se peha kdo, ki ga je naša mati zibala.
V duhu Trinkovem, v nauku očaka Beneških Slovencev pa voščim vsem nam, da bi še bolj trdno ostali povezani v veri očetov, v besedi naših mater in sokovih naše zemlje tudi v letu
Stran
Leto 1962	  4
Koledarski del............................................. 6
Naš očak (slika)...........................................30
Njegov Sonet...............................................31
Stoletni koledar...........................................32
Cerkve v Slovenski Benečiji................................34
Nježa s Petjaga............................................43
Stara gora.................................................46
Rezija nekdaj in sedaj.....................................47
NAŠI MOŽJE.................................................51
Pre Lojze Končnjak.....................................51
Blažuitič - Končnjak...................................53
9(Metnica mons. Petričiča..............................55
Biseromašnik Janez Gujon...............................57
Dva jubilanta (slika)..................................58
Veliki Slovenec........................................59
Slomšek (slika)........................................61
Delo v Nadiški dolini......................................63
V sodbi starih................................;	66
Pozdrav Osojanaim..........................................68
NAŠE PRIPOVEDKE............................................69
Štrije.................................................69
PRAV’CE V BENEŠKO-SLOVENSKEM NAREČJU 71
Katra Stalinova.....................................71
Gargorinove norčije.................................73
Kdor zna, zna!......................................76
Mateužu zob.........................................76
Ljudska pesem od pijančkov..............................79
Še ena z naših gredic...................................80
Znamenite obletnice.....................................83
Slavje na Višarjah (slika)..............................84
Tri nespametne reči.....................................86
Izseljenčeva pesem......................................87
Poslušanje po radiu.....................................88
Nove mere...............................................89
Evropske države.........................................90
Zapomni si..............................................92
Pogled na domačijo......................................94
Prebivalstvo nekdaj in sedaj............................95
Kaj se je lani zgodilo.................................101
Kolednikova beseda.....................................109
Kazalo..................................................Ul
ra
TRINKOV koledar za beneške s inv.št:
i