Tecaj III. V Gorici 15. junija j8S5. List 6. Izll3j mesca zhaja 15. vsacega " . CTfOTWW. ca navadno na poli. t Š ' ;:![' a i-SL . v—J Lii^JaLJiuJs LjžS Velja s poštnino vred en goldinar za celo leto. 01 ( ifw 11.. I r LJ= t m Pisarnlcn E.ist VreflniStvo: na Travniku, štev. 277, nadstropji. —List razpošilja It nadstropji. in druge deželne zadeve. družbin čuvaj. In Suvaj e. k kmet. družbe: ^ kmet}jstvo v mestni lnsi (mumcip. ulicah), J I. iL nadstropji. in druge deželne zadeve. Izdaja ga cesarska kraljeva kmetijska družba goriška, Končeii račusa kmetijske družbe za ves čas od 1. januarja do konca decembra 1864. Dohodki. 1. V denarnici je oslalo konec leta 1863 . . gld. 4:70 2. Pripomoček iz provincijalnega zaloga (od no- vembra 1863 do konca leta 1864) . . 3. Letnina (kolikor se je je potirjalo) . . . 4. Takse za diplome novih družnikov .... 5. Naročnina za italijanski in slovenski časnik od takih naročnikov, kleri niso udje družbini*) . 6. Donesek družnikov za razpošiljanje ital. časnika 7. Za prodane družbine koledarje..... 8. Vrl in njiva družbina donašala . 598:33 574:80 321:64 186:90 38:21 178:80 443:70 2347:08 Stroški. ' 1. . Najemščina za družb, pisarnico.....- gld. 2. Javni davki ..... ...... „ 3. Plača tajniku in za pisarnične potrebščine . . . 4. Plača služabniku (čuvaja) K. Mlillerju ... „ 120:— 68:03 J 150:— 100:— y,Alli c memorie" štejejo le malo naročnikov nedružnikov; drtižnikom so se 1. 18Gl "in poprjj zastonj pošiljali; letos plačujejo udje 90 sold, za-nje. Vredn. • — 42 — 5. Čuvaj« kmetijskega poskušališča (vrla) . . » 200:— 6: Za nove bukve.............- » 13:10 7. ~ Naročnina za Časnike........ « 37:33 8. Stroški za razpošiljanje družb, časnikov » 181:05 9. Poštnina 29. maja t. I. v Gorici. V 100 letih, kar se je c. k. kmetijska družba začela, ni imela gotovo (v nekem oziru) nobene tako imenitne seje, kakor je bila seja izrednega občnega zbora 29. maja t. 1. Važna pa je postala ta seja zavoljo vmesnega prepira o neki nepoglavitni zadevi, .namreč o — „novičarju" „Umnega Gospodarja1'. Že n- kaj časa poprej se je govorilo po mestu, da so nekteri izmed naših laških someščanov — mestni starešine in udje kmetijsko družbe — razdraženi zavoljo dveh celo objektivnih in nedolžnih domačih vesli v poslednjem listu (5., od mesca maja) „Umnega Gospodarja", vesti namreč o letošnjih volitvah za mestno starešinstvo in o Dante-ovi šeslstoletnici. Vrednik ni mogel tega verjeti, dokler ni v seji glavnega odbora 26. pr. m. odbornik g. Streinz to reč sprožil in predsednika (pa samo zavoljo 1. vesti) prav resno interpe'lal. Vreduiku, so \6 da, ni. bilo težko opravičiti se. Razložilo se je g. odborniku - interpelavcu, da „U. G." ima pravico tudi nekmetijske, zlasti občinske in deželno in sploh mikavne in podučno sostavke in novico prinašati. Rečeno j^ bilo pa tudi že v tisti seji, da so še druži gospodjo pripravljajo, to reč zopet v občnem zboru (29/5) sprožiti. Kakö so se nekteri tiste dni pred sejo ustili, no moremo v tem listu pravili. Dan sejo pride, —. 5. ura popoldne *) Tiskarski stroški za „Umn. Gospodarja" se % lastnimi dohodki (naročnino) zalagajo. Vr. odbije; mestna dvorana se precej naglo napolnuje , nabralo se jo bilo okoji 30, večidel laskih mestnih družnikov (vunanja soma 2), Slovenci — 3. — Nj. cksc. g. namestnika tržaškega jo zastopal c. kr. namestn. tajnik g. A. grf. Attems; predsednik: Al. žl. Cla-ricini. Razprava se začne brez navadnih govorov. Glavna zadeva ca dnevnem redu jo bilo ohhsjanje družbine stoletnico. Zbor je polrdil nasvet glavnega odbora; da naj bi so ta slovesnost za ugodnejši čas (za prihodnje leto) odložila. Sicer pa da naj ostane za letos napravljeni program nespremenjon, in tudi kar so razstave tičo veljaven; za denarno pripomoč da poprosi glavni odbor k letu še enkrat povsod, kjer je bil letos zastonj potrkal. Potem je prišel končni račun za I. 1864 na vrsto; predsednik ga je, kolikor jo bilo treba, razlagal; zbor ga potrdi. Na to se začne brati preudarek za I. 1865. Pri znesku „dohodki od družbinih časnikov" („Atti e memorie" in „Umn. Gosp.") napovd družnik Korol Favetti (mnnicip.' tajnik), da so je namenil, kadar pridejo dotični stroški na vrsto, zastran časnikov nekaj sprožiti. Nar veči :'zdavek družbin, pravi, so tiskarni stroški za lista (jemlje oba lista skupaj; sicer pa družba za „Umnega Gosp." ne le nič ne plačuje, temuč ima še dobiček od njega); kaže s prav primernimi izgledi, kako bi se dalo kaj prihraniti in nosvetuje, kar se oblike (forme) in izdajanja listov tiče, da naj bi to v zboru zastran tega nič ne sklepalo, ampak izvolil naj bi se poseben odsek, kteremu naj bi se ta reč v posvžt izročila. Potem je prestopil na zapopadek listov. Loški, pravi, se sploh pravil (statutov) drži, slovenski pa da prestopa njih meje, da prinaša tudi raznotero in celo politiške novice; (o pa da ne gre; list da je družbin, da so v imenu družbinem izdaja in da družba nima pravice se z druzimi, kot s kmetijskimi in obrtnijskimi rečmi pečati; vmes pa našteva vse soslavke in vesti poslednjega lista „U. G." in mu marsikaj očita ter kaže, v kakšne zadrego in nepriličnosti da družba lahko zabrede, če bo „Gospodarju" pripuščeno, še na daljo nekmetijske vesti prinašati; na zadnje poda (2.) nasvet, da naj bi se po sih mal oba lista družbinih pravil držala. Tii se vuame živa debata, ki je skorej dve uri trpela. Vrtela se je pa ne toliko krog predlogov samih na sebi, kot okoli tistih ugovorov zoper „Gospodarjevega" ^novičarja" in sploh okrog tistih razlogov (vzrokov), s kterimi je F. 2. svoj nasvet podpiral, z eno besedo^ tolklo se je le bolj po sedlu, kakor po konji. Favetti-a je podpiral dr. Pajcr (advokat, deželni odbornik, mestni starešina) iu nekoliko dr. Jona (adv., mestni starešina) za „Gospodarja" so se poganjali: vrednik, dr. Tonkli, in dr. Doliak (advokat., bivši mestni župan, deželni odbornik, odborn. kmet. družbe); predsednik in tajnik sta razlagala, kar je bilo v „Gospodarjevih" zadevah, treba. Na laški strani je merilo vse na to, da bi se „Gospodarju" novičar, kakor nepreličen in celo nevaren dodatek, odstrigel, na slovenski strani se je trdilo, da vrednik ima vsled sklepov občnega zbora tominskega 1. 1863 pravico raznotere novico prinašati in da sklepi občnih zborov veljajo kakor pravila. Slovenci smo dobro vedeli, kam da pri Lahih pes taco moli, oni pa tudi, zakaj da se mi tako trdovratno na novičarja opiramo. 0 tistih vestih pa, ki so bile pravi vzrok nasvetov, ni nihče besedico zinil. Debata je bila do konca mirna in spodobna, tudi prvi Favetti-ov nasvet je bil enoglasno sprejet; izvoljeni so v odsek za posvetovanjo zastran prihranjenja stroškov: Predsednik Claricini, Favetti, Marušič, dr. Pajer, Streinz. Ali, kö je imel priti drugi nasvet na glasovanje, je nastal zastran zloženja (formulanja) tega predloga in zastran druzih formalnosti tak vihar, da je bil predsednik prisiljen zbor razpustiti. Kaj pa da se je pred sklepom godilo, kakö in o čem da smo se prepirali, se nts upa „Gosp." povedali, dokler nima pred očmi uradnega zapisnika, ki so ima pa še le v seji gl. odbora poprej potrditi. . ]tf. ' ; ©oöateb sostnrlm proti vapüu g. Radizze zavoljo a jI a nI a, v listu 3. „U. G." t. L Varljenov ojlantov gojzd na Vdovskem sem 28. dan preteklega mesca videl, iti med mnogimi revnimi drevesci tudi dovoljen broj (število) lepih, (kakor so bliže ali dalje od kakega od poprej tam sloječega drevesa) do 5 nog (čevljev) visokih zapazd. Ali, poslušajte, kako so delali, kedar so te drevesa zasajali! Kjer si daj ta ajlant raste, je bil senožeten gojzd (gost gojzd mnogovrstnih dreves, n. p. hrastov, jesenov, kostanjev i. t. d. in med drevesi je trava rastla, koja (ki) se je o svojem času požela. Ta gojzd si jo g. Varijen očistil, drevesa s koreninami izkopal, tako ^da omenjenega gojzdnega drevlja sadaj le malo sem ter Ije raste. Med temi redkimi, največ hrastovimi drevesi, je g. V. jame (grabne) skopati dal, kakor se vidi na goli zemlji, ki je tli še trava pokrila, jez bi rekel jame 1 % nogo široke, a ko'iko globoke, ne morem soditi. Tukaj je ajlantove drevesca sadil okoli 1 sežna eno od druzega, —. in nasajenega se mi zdi, kolikor sem v deževnem vremenu na hitrem pregledati mogel, okoli 2 orali (joha). Ajlant sadaj dovoljno (zadosti dobro) raste, in zakaj bi ne rastel v rodovitni krvavici (rdeči zemlji)? ali kadar pridejo hrastove korenine do njega, bo po njeni I Pa ko bi tudi omenjeni gojzd še tako lep bil, s tem ni proti moji skušnji nič dokazanega; lakaj jez sem na golem, pustem Krasu ajlant sadil, on pa v dobri rdečoj zemlji, kakoršaa je na Volovskem ondot, koder gojzd in vsaka rastlina prav dobro napreduje. S tem, da je g. Varljen gojzd očistil, si je dosti drvi za kurjavo pripravil, gojzd jo pa za mnogo let poškodval, — trave bo celo malo nažel, dokler se ue bodo ejlantovi grabni (zasipi) obrasli — iz ajlanta pa kako korist bode imel ? Potrosil je za omenjeno ojlautovo posajenje in pokončanje prejšnjega gojžda, 300 gold., kakor mi je moj ia tjegov prijalel povedal. No, gospodarji! kaj se Vam zdi o takem gospodarstvu ? (i. Varljen je bogat mož — on je mogel to storiti, — storil pa ni lega za pogojzdenje Krasa, ampak za svilno obrlnosti voljo. Kdo ga bo posnemal? On se jo bil iz prva namenil še več ajlanta nasaditi, ali opuslil je to delo, kjer mu ne kaže (dobička ne obeta), kakor sam v „Alti e mem." list. 5., stran 70. odkrito govori. In okoli tega se mora vso kmeto-vavsko dejanje in nehanje vrteti. . « Kjer nasprotniki neprenehoma lo ravno drevesce hvalijo, pustimo jim to veselje ; skušnje jih bodo že izučile. i U. Golmejer. Pregled {gorIško«> deželnega gospodarstva. Davki dan današnji gotovo globoko v kmetijstvo segajo, zato bi tudi utegnilo mikali vsakega gospodarja, če tnu povemo, zakaj da priklade plačuje, kakö in -s čem da deželni odbor gospodari i. t. d. To naj mu razkaže sledeči pregled, sostavljen na podlagi in s pomočjo računov (raj ten g) deželnega in provincijalnega zaloga (londa), lu ju jo deželni zbor pregledal iti potrdil. Vsi deželni dohodki in stroški so znašali lela 1863 kakor sledi: , A, SatFclfiB (absolutni) dolaödki (Rcele Einnahmen.) I. Dohodki od p r i v a t n o pr a v n e g a (privatrechtlichen) premoženja, (p. od hiš, zemljišč, kapitnlov, klerih lastnica jo goriška dežela): - 1. od nepremakljivega premoženja .... 2. „' premakljivega „ (obresli od obligacij) 3. „ dohodki od premoženjskih prememb. II. Razni dohodki (p. povračila za v bolnišnicah (špilalih) preskrbljene bolnike i.t.d.) III. Deželni davki (Landesbesteuerung) Prtkladi za deželne potrebe (22 ^ kr. od vsakega gold, čistih navadnih davkov) IV. Vsi z a t r d n i dohodki znašajo E5. UledčasBif (interimski) dohodki: I. Prejemki od d r u z i h z a 1 o g o v ali oseb i. t. d., ki se pa zopet, kamor gre, o d raj tuj ej o . . . ... . . . . . II. Povračila za zneske, ki so bili le začasno izplačani . III. Gotovina ob zadetku leta . . Zatrdili stroški: I. Stroški za deželni zbor (dnev-ščine poslancov, štenografični zapisniki, hi-•tropisci i. t. d.) . . ...... II. Spi ošni upravni (administrativni) stroški: 1. Plača deželnega glavarja in dežel, odbornikov 2. Plača uradnikom : " o) deželuo-odborne pisarnice. 2565 gld. 48'/2 4) deželne ručunarijc . . 1638 „ 72 c) „ - denarnice . . 1000 „ -— 3. Uradskim služabnikom . • . . . . .-, - • Preneselc . Posamezni Skupni gold. I kr. J gold. I kr. 2773 12219 378 86% 18 77 5359 27 7200 5204 20 1056 64 18820 lli 15371 849 88503 104725 1063 09 13628 92 i 8263 75 127681 lir 81 V« 69 85 35J Prinesek . 4. Rcmuneracije (nadari) in pripomoči . . . 5. Dnctščine in pclnine....... 6. Najemščina za uradske poslopja .... (Toliko bi se moralo nar manj plačavoti; ker ima pa «bor vse v svoji hiši, je prištelib teb 700 gold, na drugi Strani dohodkom pod št. 1) 7. Uradske in pisarniške potrebščine (kurjava, svečava, pohištvo i. t. d.)...... 8. Stroški za deželni zakonik, (t. j. za natiskavanje deželnih postav v Trstu)...... / III. Stroški privatnopravnega posestva: 1. Stroški za nepremakljivo premožonje : o) Stroški za oskrbovanje in popravljanje bj cesarski davki in drugi stroški . . . 2. Stroški za premakljivo premoženje: o) za pridobivanje premoženjskih imetkov (Vermögensobjekte) ........ . IV. Deželno kmetijstvo (Landeskultur) : i. Donesek ra c. k. kmetijsko družbo v Gorici V. Stroški v zadevah javne varnosti: 1. stroški za iandarmerijo ...... 2. „ za izgnance (šub)...... 3. „ za prisiljence (v posilnih delavnišnicah) VI. Stroški za zdravstvo (Sani-tätsauslagen): 1. Plače zdravnikom ........ 2. Za cepljene koz......... VII. Dobrotno naprave (Wohlthä-ligk. Anstalten): 1. Stroški za zm o tj ene (blazne) ..... 2. stroški bolnišnicam za preskrbovavje bolnikov 3. drugi stroški za dobrotne naprave . . . • , - • Pronoselt Posamezni Skupni gold. I kr. I gold. 1 kr. 18820 215 61 700 1241 86 701 1028 362 3400 3066 991 483 2843 Hi 58 86 48 V« 12 60 81 04 oov, 4443 37967 330 39 87«/« 387, 21125 2091 500 7458 3326 OO'/e 42741 77242 — 47 — Posnuun.m J Skupni Prinesek VIII. Stroški v namene javnega gold. In | ««M. 1 kr. — 7 7 'J 1 3 8Gj .uka in občne omike: 1. za realno šolo tukajšnemu municipiju 2. enemu učitelju na tukajšni realki, kteri razlaga kmetijstvo........... 3. Tukujšnemu municipiju za mestno muzično šolo (za godbo in petje) 4. Študijskemu zalogu (Studierfond) za javne ljudske šole............. 500 840 525 178 r»o . ' 5. za tukajšne gluhomutce....... 6. za učitelja porodničarstva v Trstu . 7. štipendij učenkam porodničarstva 8. za odgojenje enega slepca v Padovi . 9. stroški za deželni muzej ...... COO 100 250 280 509 2(1 it 9(1 10. za petje in godbo v goriški prvostolni (vdliki) cerkvi ............ 144 11. za pelje in godbo v gradiški veliki cerkvi 12. Remuueracij učiteljema slovenskega in laškega jezika na goriškem gimnaziji . . • . . 90 545 (i(> 25 •tr.7(i 55'/a IX. Javne stavbe (zidarije) (offentl. Bauten): ' ; - 1. Stroški za popravljanje in vzdržavanje deželnih cett in mostov............. «30 13 V, X. Stroške za vojaško priprego in druge vojaške potrebščine: 1. Stroški za priprego........ 2. „ za nastanovanje (vkvartirovanje) vojaščine XI. Stroški deželnega dolga: 8280 301 u 'A ur. «2 28 1. obresti od pasivnih deželnih obligacij. XII. Razni drugi stroški; . , XIII. Vsi z a trdni stroški znašajo -. E5. Mcdčassii sfrošM: • • i aotr» 190 14 01 a • ' • U9 I. Začasno opr avljene plačila (ge- gebene Vorschüsse)....... II. Povračila m e d č a s n i h dohod- • • i'UW.) i kov .......... . . • • . i 'A r> 0 79 III. Gotovina konec leta • • ' ! 1 UH'iH 04 J Vsi stroški znašajo teflaj. • • . M H J nr JJ. . — 48 — Posiiače vesti. i . a. 'Cerkvene in dithovsJce. Birmavat pojdejo letos Nj. eksc. v komensko in de vinsko dekanijo. 18. junija posvetijo v Skrb in i novo cerkev in bodo v njej popotdno sakrament sv', birme delili; 19 in 20. t. m. bodo birmavali v Komnu, 21. v Štanjelu, 22. dopld. V Ri-henbergu in popoldne v Dörnberg«. — 25. v Devinu, 20. v Zgoniku, 27. v Op a tj es e Ii h. — V Gorici, obinkošt\h, je bilo 562 birmancov. > (Duh. spremembe.) — C. g. A n t. B o ž i č je prišel za koop. iz Bovca v 11 en te; g. A nt. S a mar iz Kviškega na Vrb ovije za beneficijata; č. g. A n d r. Ste-pančič, dosed, v pokoji, gre v Temnico. — Umrla sla 25. maja g. Jak. Pazionte uh. v pokoji v Monfalkonu in 10. t. m. g. Jož, Skubic vikar v Me da ni. — b) Raznotere. -' '. . ', — Sila važen razpis jo došcl od ministerstva, oziromo od namestništva, zadnje dni preteki, mesca tukajšnjemu nadškofijstvu in gimnaziju. Vsled mnogokratnih tožb in prošinj od tukaj je uameslništvo tržaško samo od sebe pri ministerslvu dognalo, da s o sme verstvo, zlasti v spodnjem gimnaziji v mater nem jeziku (v paralelnih oddelkih) učiti; sicer pa s tema pogojema, da to skupno učbe no moti in nje enakosti no zavira, in pa da primerne bukve imamo. — „Ze m 1 j op i sna začetn;ca" Jesenko-va, 6-7 pol debela, pride v kakih 14 dneh na svetlo. Ni sicer moja navada, koga v zobe hvaliti, ali ta krat si no morem kaj, c .da bi na Yse usta ne povedal, da vam so to, dragi Slovenci, zlata vredne bukve. Pa saj ni moglo tudi drugači biti. Kedar se taka dva zvedenca, kakor sta Jesenko v zemljopisji In Solar v jezikoslovji kakega dela lotita, ne gre druzega pričakovali, ko kaj izvrstnega. (Prof. Šolar je namreč rokopis v jezikoslovnem oziru pregledal). G.'avna reč pri znanstvenih, r,lasti šolskih bukvah je terminologija, in tu. sta jo pisatelj in presojevavcc tako dobro zadela, da bo izobražencom slovenskim gotovo srce veselja igralo; in ko bi se kdo lü pa tam nad kako nedoslednostjo ali kakoršno si bodi malenkostjo spotaknil, smelo bi se mu po pravici očitati, da v jajcu dlake išče. Vsaki ne le ostro tehnični, temuč tudi navadnejsi zemljepisni izraz je (kolikor treba dotičnim izrazom druzih slovanskih na-, rečij primerjen) na tanko pretehtan. Oa si ravno pa je tacih posebnih besedi vse polno, in da si ravno na marsikaj novega. naletiš, vendar ti vso tako dobro de, kakor da bi prišel v družbo starih znaucov. Jezik je ljuba, čista slovenščina, kakor jo jö Bog dal. Nič ne najdeš v tej knjigi tiste šemaste enklitikarije, ali tiste čudno pisave, s ktoro so nekteri (ki vse slovansko narečja povohavši, svojega slovenskega ne poznajo) pačijo, držeč so pravila: Piši, kakor živa duša no misli in govori. Izdelana je „začetnica" sicer po Bellingerjevem kopitu, razločuje so pa vendar od njega, kakor dan od noči; avstrijska država je obširno popisana. Žal nam jo, da nam prostor ne pripušča, knjigo bolj na drobno pretresati. — Cena ji bo navlašč nizka (okoli 50 sold.) — kajti g. izdaved, kakor ni častilakomen, ker knjigo brezimno izda, tako tudi dobička no išče. Slovenci, nadepolna mladina! le urno sezite po nji! — ■ ■ • • B3. — Med sebn o-pom očna rokodelska družba se v kratkem postavno ustanovi. Oglasilo se je že okoli 300 pravih in častnih udov. 29. t. m. so bo volilo v gledišči zastopstvo dobrotne te ustanove. — Tisti dan (sv. Petra in Pavla) bo na Trav- i niku tombola za zavod zapuščenih otrok. — »Drž. zbor" in „ ogl. p. svetu", kakor tudi nektere kmet. sost. smo morali zavoljo pornanjk. prostora izpustiti. Vredu. _ V imenu glavnega 0(IbonC~^(irt;J odboi^rčd^o^vredrdlT^ V Cortci na(. Ptiternolli,