Pivnica iUM^WMWUMUMMMMMMMMHWIM|i|M mmmmmmmmm -¦:¦'- ¦ -&x-.*i«*\*»mW*-k->*^?::-;::-::-;::::'.-,' OBMOČNA EMbm KRŠKO yMaaaaaaaaaaataaaaaBaBaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa CF l-l ŽRTEV 26 46. mednarodni sejem v Trstu tudi za Posavce Trst, 21. junija — Del posavskega gospodarstva se je predstavil na mednarodnem sejmu v Trstu. Tam je imela svoj»štant« tudi Območna gospodarska zbornica za Posavje in Naš glas je bil njen gost Zavedamo se, dasta Trst in Italija od Posavja nekoliko odmaknjena, dejstvo pa je, da je (bližja) hrvaška meja trenutno še bolj ko ne »omejena« in da tudi nekaj gospodarstvenikov iz Posavja uspešno sodeluje z Italijani. Zato smo vam pripravili zapis o okrogli mizi, ki so jo ob slovenskem dnevu na tržaškem sejmu organizirali gostje in gostitelji z italijanske strani. Na sliki: na okrogli mizi so sodelovali slovenski veleposlanik v Italiji Marko Kosin, konzul v Trstu Jože šušmelj, predstavnika koprske in slovenske gospodarske zbornice Može in Škoberne, generalni sekretar GZS Janez Bedina, Valentin Dvojmoč, direktor Območne zbornice Posavja, Elena Favale, direktorica italijanskega Inštituta za zunanjo trgovino, Guido Petrucco, predsednik Združenja zbornic za sodelovanje preko Jadrana, Mario Benelli, namestnik direktorja banke Cassa di Risparmio, ter član Evropskega parlamenta Rosetti. (Ika) Kjer ^ ni praznovanj ni vrednot! Dan državnosti bi lahko uvrstili med najpomembnejše slovenske praznike in prepričan sem, da za to ne potrebujem nikakršne utemeljitve. Močno pa me zanima, zakaj smo letos v krški očini tako organizirali slovesno akademijo ob dnevu državnosti, da je na koncu ni bilo. Vem, da je bilo predvideno, da petkova seja skupščinskih zborov ob osemnajsti uri preide v slavnostno sejo in da na njej podelijo občinska priznanja tistim, za katere bi delegati nekaj minut prej sklenili, da jih lahko dobijo. Ker skupščinska seja ni bila sklepčna, smo ostali brez odli-kovancev in brez proslave. Še sreča, da so nastopajočim pravočasno telefonirali, da jih ne potrebujejo. To je že tretja priložnost, ko bi krški delegati morali potrditi predlog komisije za dobitnike občinskih priznanj. Prvič je zaradi podobnega vzroka (nesklepčnost skupščine) odpadla že slavnostna seja ob občinskem prazniku, posvečenem vrnitvi izgnancev v domovino. Že takrat smo bili v uredništvu deležni nekaj protestov ljudi, ki se jim zdi potrebno z dolžnim spoštovanjem obujati spomin na to temačno obdobje naše zgodovine. Rekli smo si: »Počakajmo, bomo videli, kaj bo.« Videli smo še dve nesklepčni skupščinski seji. Ni namen tega besedila, da bi v njem razglabljali o vzrokih in krivcih za nesklepčne seje. To bomo naredili ob drugi priložnosti. Tokrat bi rad le opozoril na to, da je vendarle nesmiselno pogojevati organizacijo slovesnosti s sklepanjem o podelitvi občinskih priznanj. Če že to počnemo, potem morajo tisti, ki jim je to dolžnost, svoje delo opraviti temeljiteje in bolj učinkovito. Sicer pa je tako slovesnost, posvečena spominu na osamosvojitev in rojstvo naše države, kot tista, ki spominja na dogodke med drugo svetovno vojno, nekaj neodvisnega. Spodobi se, da jo organiziramo, še bolj se spodobi, da občane nanjo povabimo. Zavedni državljani se bodo takemu vabilu odzvali, ker se tudi to spodobi in je skoraj dolžnost. Če se jih vabilu ne odzove dovolj, potem si morajo tisti, ki prireditev organizirajo, pričeti zastavljati vrsto vprašanj in nanje mrzlično tudi iskati odgovore. (Ika) Cena: 40 SIT Št. 18. • Leto XV • 29. junija 19941 Poštnina plačana pri pošti Novo mesto Naš glas na novo vso zimo ste lahko, spoštovani bralci, spremljali prizadevanja ljudi, ki se zelo trudimo okrog Našega glasa, da bi nekako uredili svoj status in si zagotovili človeške pogoje za delo. Po nekaj neuspelih poskusih se sedaj kaže rešitev. O njej vam bomo pisali, ko bo uresničena. Je pa nujno potrebno, da si za nekaj časa oddahnemo in da uredimo formalnosti, ki jih terja zakonodajalec. Zato smo se z novim lastnikom domenili, da Naš glas nekaj časa preneha izhajati. Ne bomo napovedovali, kdaj ponovno izidemo, ker to ni odvisno samo od nas. Čim pa bo na prodajnih policah nova številka Našega glasa, bomo okrog nje dvignili dovolj propagandnega prahu, daje ne boste mogli spregledati. Upamo, da se boste takrat našega in vašega časopisa toliko razveselili, da si ga boste kupili ali celo naročili po pošti. Naročilnica je priložena tudi v tej številki časopisa. Samo izrežite jo in izpolnjeno pošljite. Zagotovila vam bo redno prejemanje Našega glasa in še cenejši bo kakor v kioskih. Dotlej pa lep pozdrav! (Uredništvo) Ponovno nevarni odpadki na Belem bregu ¦".'."... Krško, 27. junija — Ponovno so se pojavili odpadki na že nekajkrat očiščenem in nasutem divjem odlagališču na Belem bregu pri Krškem. Neznani junak je pripeljal in iztovoril za tovornjak sodov in med njimi sta bila dva polna laka. Ta dva so delavci Kostaka takoj odpeljali v svoje varstvo, ostalo kramo pa bodo danes ali jutri odstranili. Zadevo so prevzeli v roke inšpektorji, neznanega storilca pa so prijavili tudi policistom. Upajmo, da ga bodo čim prej odkrili in mu zaračunali vse stroške, ki so nastali z odstranjevanjem njegove nesnage. Sodniki mu bodo dodali še svoj del kazni za odlaganje nevarnega odpada nad plastmi podtalnice in za onesnaževanje narave kar tako. Vsekakor bi bilo zanj veliko ceneje, če bi svojo kramo kar takoj odpeljal na Ko-stakovo deponijo v Starem Gradu. P. S.: Ob smeteh smo našli tudi romsko družino — verjetno pri počitku. (Ika) VABILO Modelarski klub Krško organizira SREČANJE LETALSKIH MODELARJEV, ki bo v nedeljo, 10. julija ob 10. uri na modelarski stezi pri Žadovinku. Vabimo vse modelarje, da se prireditve udeležijo. Za pijačo in jedačo bodo poskrbeli člani domačega kluba. Informacije lahko dobite dopoldne pri Matjažu Zupančiču na tel. št. 0608/21 -621, int. 211, in popoldne 0608/31 -354 (tudi M. Zupančič), ali pri Silvu Ašiču, tel. št. 0608/33-561. Popravek in opravičilo Zgodilo se je. Ljudem, ki smo jih resnično hoteli spodbuditi zaradi njihovega dosedanjega dela, smo naredili krivico. Iz poročila o dobitnikih zlatih plaket krajevne skupnosti Krško smo v prejšnji številki Našega glasa izpustili Jožeta Habinca, predsednika Svta krajevne skupnosti Krško, Mirana Resnika, trdnega obrtnika, in Kostak. Z vsemi trojimi je imel Naš glas vedno dobre odnose in vendar se je vtihotapil škrat. Napake sicer ne moremo izbrisati, lahko se vsem trem le iskreno opravičimo. (Urednik) | OSIMO - 20 LET POZNEJE | ¦|:|:j Italija je po zadnjih volitvah doživela zmago podjetniš- ¦:•:•: [ijij: tva v kombinaciji s fašističnim duhom. Zmagovita falanga >:•:• •:•:•: je svoj pohod tlakovala z velikimi besedami o popravi kri- :L•: :;:;•; vic, ki so bile po njihovem mnenju storjene optantom po ¦:•:•: ;•;•;• odhodu iz Istre. Narodnostni politični veljaki Italije so že L•:• :•:•:• nekajkrat zahtevali, daje potrebno osimske sporazume :•¦••• •:•:¦: temeljito revidirati, vse glasnejše so tudi zahteve v zvezi z •:•:•: :j§: mejo in odškodninami za begunce, ki so zapustili Istro. :¦:$ :¦:•:• Osimski sporazumi bodo kmalu slavili svoj dvajseti :•:;:;: •:•:•: rojstni dan. S tem sporazumom sta takratni državi poka- ffi •:•: zali, da je sporna vprašanja med državami mogoče rese- $5 :•:•:• vati tudi po mirni poti. Še danes se uporablja kot vzor dr- :•:•:•: •;:;•; žavam, ki so ali so bile v podobnih težavah. •:§: Kaj obsega osimski sporazum ? Dokončno je zakoličil $:;•: •:•:•: msjo med državama, uredil vprašanje položaja manjšin •:•:•: >::•: in odškodnine na račun imetja bivših italijanskih držav- :•:•:• ;:•:L Ijanov, ki so si poiskali domovanja na drugi strani meje. •;•;•: $L Ne glede na to, da je po rojstvu Slovenije tudi Rim pri- jS; ::•:•;: znal Ljubljano za naslednico sporazumov, so pričele z :¦:¦:• ;:•:L lastno politiko prihajati skrb vzbujajoče vesti, čeprav :L•; :•§•¦ predsednik italijanske vlade in zunanji minister dopove- •:•:•: >•;•;• dujeta javnosti, da to ni uradna italijanska politika, ne mo- :•:•:• :•:•:; remo prezreti dejstva, da sta prišla do oblasti predvsem s Sij ::•:•: podporo glasov, ki mislijo drugače. O tej drugačnosti ¦:¦:L >•;•:• smo se lahko prepričali ob italijanskem nastopu pri naših :•:¦:•: :•:•:; pogajanjih z Evropsko unijo. Italijanski apetiti so prepo- :•:•:• •:•:•: znavni, naša zunanja politika pa vse preveč mlahava in ;:•:•:; ¦;•;• bogaboječa. Vprašanje je tudi, ali se je o nekoč zapisanih %$¦ :•:•:; stvareh sploh sposobna pogovarjati, da bi jih uspešno :$:•: ::•:•: zagovarjala, pa obstaja še večji dvom. •:•:•: Slovenski politični prostor se že nekaj časa vrti okrog ':•:••; •:•:• krščanskih demokratov in razmer v njihovi stranki. Po •:•:¦: ;•$ besedah predstavnikov krščanske demokracije so edini, ;¦;•:• ;•:•: ki so pripra vi jen ipotegniti tudi najbolj boleče poteze, ce- Sj: :¦:•:• lo sebi v škodo. Dodamo lahko, da bi bila to majhna ško- :j§i •jijij da za stranko in velika korist za našo zunanjo politiko. ;•;•;: Damjan Lah :•:¦:• Nova asfaltna prevleka ZA CESTO PRVIH BORCEV V BREŽICAH Obnova bo trajala približno tri tedne Brežice — Cesta prvih borcev je brežiška osrednja prometnica in temu primerno je tudi uničena. Zato je sedaj prišla na vrsto za rekonstrukcijo. Z deli bodo začeli julija in do konca meseca naj bi jih tudi zaključili. To smo izvedeli pri članu brežiškega izvršnega sveta Bogdanu Matjašiču in njegovih sodelavcih. Dela so razdelili v tri faze, vsaka bo trajala pet do sedem dni in ta čas bo promet na določenem delu ceste zaprt. Dostop bo mogoč le dostavnim vozilom. Začeli bodo pri Rokovi cerkvi, naslednja faza bo med pošto in občino, tretja pa med občino in gradom. Stari asfalt bodo sfrezali, kolikor bo potrebno, bodo obnovili spodnji ustroj ter dodali zaporno (6—7 cm) in zaključno plast. Dvignili bodo odtočne in kanalizacijske jaške, uredili robnike na pločnikih. Delala bosta Cestno podjetje Novo mesto in KOP Brežice. V času, ko bodo izvajali dela, bodo določeni tudi obvozi, promet bo organiziran tako, da trgovine ne bodo trpele škode, Brežice pa bodo pridobile nekaj dodatnih parkirnih prostorov v Ulici stare pravde in Pod obzidjem. Gre za začasne rešitve na mestih, kjer so kasneje predvidene gradnje. Omeniti pa velja ocvirek: prej so se lastniki in upravljalci lokalov ob C. prvih borcev pritoževali, da nimajo dovolj strank in prometa zaradi parkirnin, sedaj se pritožujejo, da strank k njim ni, ker so vsa parkirišča preveč zasedena in na njih ni prostora. Pa bodi pameten! (Ika) ZSSS — območna organizacija Posavja Največ težav v podjetjih pod Koržetovim skladom _______________________________________________________________________________________ V primerjavi z lanskim letom seje nekoliko zmanjšala brezposelnost; umirja se val stečajev; kolektivne pogodbe se večinoma ne spoštujejo; sindikat ima na sodiščih 3.795 tožb; občina Sevnica je edina v Sloveniji, kjer je bruto osebni dohodek pod 400 SIT na uro. Brežice, junija — Čeprav stanje v posavskem gospodarstvu kaže izboljšanje v primerjavi z lanskim letom, so v sindikatu še vedno zaskrbljeni zaradi kršenja pravic delavcev. Največ se ukvarjajo z uveljavljanjem kolektivnih pogodb, zamudami pri izplačilih OD, nezakonitemu odpuščanju delavcev. Jože Černoša opozarja, da se kolektivne pogodbe kršijo vsepovsod. Večina firm je v celoti izkoristila zakonsko možnost za 20-odstotno znižanje osebnih dohodkov. Najbolj očitno je to v tekstilni industriji in lesarstvu. Problemi so tudi s prerazpo-rejanjem delovnega časa. Delavke v tekstilnih tovarnah delajo po 12 in več ur, zaradi nedosegljivih norm jim plačajo le 8 ur. V krškem Labodu so poleg tega uvedli še kolektivno kaznovanje — ob neizpolnitvi plana se vsem zaposlenim plača zniža za 5 %. V sindikatu se zavedajo nezakonitosti tega dejanja, vendar so nemočni, tako kot v večini drugih primerov. Ogromno dela ima pravna služba ZSSS s pravdami. Trenutno je v Posavju 3.795 primerov tožb na sodišču, od tega je 74 kolektivnih. Po dveh letih in pol so dobili pravdo v korist delavcev Lestrade. Podjetje je bilo ustanovljeno kot by-pass firma sevniškega Ju-gotanina, ki se je tako želel znebiti presežnih delavcev. S propadom Lestradea so vsi delavci ostali brez zaposlitve. Sedaj se bodo vrnili na delo, firma pa jim je dolžna izplačati vse zaostanke v plačah. Sindikat se je v tem primeru dogovoril za prolongirano izplačilo, tako kot v Kmetijski zadrugi Brežice in v večini drugih primerov, kjer bi enkratno izplačilo lahko ogrozilo obstoj firme in tako tudi delovna mesta. Pri večjem številu majhnih zasebnih podjetij poravnave dosežejo v pisarni sindikata, uskladijo zneske terjatev in jih takoj izplačajo. Lado Rožič navaja primer krškega Agrokombinata, kjer je sindikat dosegel izplačilo zajamčenih OD do 18. v mesecu, razlike pa se poračunajo, ko podjetje ima denar. Velik uspeh so dosegli tudi v Vinu Brežice, kjer so razveljavili sklep o presežnih delavcih. Od prvotnih 100 presežnih jih je ostalo le šest, ostale pa so rešili s prezaposlitvami ali odpravninami. Poseben problem predstavljajo podjetja, ki so pod Skladom za razvoj, ker ta ne kaže volje za rešitev problemov v skladu z zakonodajo. Zaposleni v brežiški Adrii so preko pravne službe ZSSS vložili tožbo za razliko v osebnih dohodkih, odpravnine in ostale pravice iz delovnega razmerja. Na razpravi je bilo razvidno, da Sklad ne namerava doseči poravnave in želi zavleči iz- Obrigheim tudi »v Ljubljani« Na predstavitvi slovenskih muzejev in razstavi muzejske opreme, ki je bila pred nekaj dnevi v Cankarjevem domu v Ljubljani, je sodeloval tudi uspešni poslovnež iz Obrig-heima, gospod Dietmar Sch-neider. G. Schneider je slovenskim muzealcem ponudil bogato paleto izdelkov in uslug svojih podjetij (Brune Luft-befeuchtung GmbH in Tech-nische Museumseinrichtun-gen). Obiskal sem ga na razstavnem prostoru v Cankarjevem domu in ga povabil v Krško. G. Schneider seje vabilu rad odzval in nas še isti dan počastil s svojim obiskom. Odločila sva se, da obiščeva Steklarstvo Resnik in Kapucinsko knjižnico v Krškem. G. Miran Resnik nama je prijazno razkazal svoje delovne prostore in predstavil program dela svojega podjetja. Ker je bil g. Schneider v Krškem v večer- nih urah, nama je knjižnico odprla in predstavila gospa direktorica Ida Merhar. Ob ogledu knjižnice je g. Schneider sam ponudil, da nam je za ohranitev dragocenih knjig v Kapucinski knjižnici pripravljen pokloniti vlažilec ali odstranjevalec vlage iz zraka. Da bi ugotovil, kaj knjižnica za ohranitev dragocenih knjig potrebuje, je g. Schneider najprej izmeril količino vlage v zraku, nakar je predlagal, da bo najbolje, če se vsaj eno zimsko in eno letno sezono meri količina vlage in šele na podlagi meritev odloči, kateri aparat je potreben. Zato nam je v tem trenutku ponudil merilec vlage v prostoru. Gospodu Schneiderju se za obisk in velikodušno ponudbo iskreno zahvaljujemo in mu želimo obilo uspehov pri njegovem delu. Danilo Siter plačila. Delavcem tako ostanejo še različne oblike pritiska za dosego njihovih pravic. Podobno se dogaja tudi v drugih Skladovih podjetjih (SOP Krško, Metalna Senovo, Videm, Iskra Kostanjevica, Stil-les, TSS), izjema je le Metalna Krmelj. Njen stečajni upravitelj Franc Pipan je od vsega začetka bil pripravljen na sodelovanje in reševanje zadev v korist delavcev. Ustanovljeno je novo podjetje Inkos, ki je zaposlilo dve tretjini Metalni-nih delavcev. Velik problem za posavski sindikat predstavlja še okoli 25 prej zaposlenih v TRZ Bre-gana, ki jim ministrstvo za obrambo ne prizna prestopa v TO in je njihova usoda še negotova. Potekajo pogajanja med sindikatom, Zavodom za zaposlovanje in Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o usodi okoli 50 bivših delavcev invalidov, ki jim je poteklo delovno dovoljenje in so ostali brez vseh pravic. Gre za hrvaške državljane, dnevne migrante, ki so vse življenje delali pri nas, sedaj pa so nezmožni za iskanje nove službe. Sindikat se aktivno vključuje v proces lastninjenja in zagovarja delavski odkup oz. dokapitalizacijo v primerih, kjer bo ta pomenila ohranitev delovnih mest. Na tiskovni konferenci so predstavniki sindikata opozorili še na probleme denacionalizacije, ki so posebej izraženi v kmetijstvu in trgovini. Premoženje, ki so ga podjetja dobila po legalni poti, morajo na novo odkupiti ali pa plačati visoke koncesije, da bi ohranila proizvodnjo in s tem delovna mesta. Tako so spet prikrajšani zaposleni, ki bi denar lahko vložili v razvoj. (B.B.) Nas glas v roke ••• Naš glas v Trstu: seveda smo se s tiskarjem Oparo domenili, da nam je v torek zjutraj pripeljal na Otočec nekaj izvodov sredinega časopisa. V Trstu so si ga ogledali vsi, Posavci in gostitelji. Kupila pa sta si ga (v znamenje dobre volje) direktor brežiškega Vina Karel Recer in njegova sodelavka... Brežiška skupščina Prav nobene zagnanosti Brežice — Pred kakšnimi štirimi leti je bilo veliko slišati o tem, da bo po novem drugače, da bomo končno naredili pravo demokracijo in naredili vse tisto, kar je bilo prej zanemarjeno, tudi po krivem. Vnema, ki jo je bilo takrat videti in slišati na vsakem koraku, pa je v teh štirih letih marsikje že močno pojenjala. To se že dlje časa kaže tudi v nekaterih občinskih skupščinah, brežiška pa je na našem koncu poseben primer. Brežiški delegati so potrebovali skoraj pol leta, da so spravili pod streho osemkrat sklicano 30. sejo, pri naslednji, ki je bila tudi že večkrat sklicana, pa se spet ne morejo nikamor premakniti. Vodstvo skupščine je poskušalo analizirati vzroke za trdovratno nesklepčnost ki onemogoča skupščinsko delo. Kaže, da so se nekateri dali izvoliti, ne da bi si predstavljali, kakšno delo jiha čaka. Nekateri so odnehali zaradi osebnih zamer, drugi preprosto zato, ker so se naveličali. V zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti so že imeli nadomestne volitve, če bi jih hoteli izpeljati še za družbenopolitični zbor, bi morali pripraviti volitve v celi občini. Vprašanje pa je, ali tako »popolnjevanje« vrst sploh kaj pomaga, saj kaže, da nekateri rušijo sklepčnost tudi načrtno. Ob opozorilih in obtožbah, da si v brežiški občini vse več oblasti jemlje izvršna oblast, se je prav spomniti, da ji skupščina s svojim »delovanjem« pomaga. Družbenim dejavnostim, komunalni in gospodarski infrastrukturi, še ne začetim in nedokončanim investicijam pa povzroča škodo, ker še ni sprejela proračuna. Skupščina so tisti ljudje, ki so jim volivci dali svoj glas —so že vedeli, zakaj, ali pa tudi ne —, potem pa očitno pozabili, da bi jih kdaj pobarali, kaj in kako delajo. Volivec je namreč edini, ki je nad skupščino, a kazni tudi on nima v rokah nobene. Da bi delegata spodbujale materialne bonitete, ki jih dobi za svoje delo, ali celo Častnost te funkcije, tega menda ni več mogoče pričakovati, saj so danes vendar novi časi! (I.G.) NAŠ GLAS 18. 29. junija 1994 Krška skupščina Tudi tretjič nesklepčna Krško, 24. junija — Predsednik SO Krško Danilo Siter je ži drugič ta teden sklical 37. redno zasedanje občinske skupščini zdaj že enodomne. Zasedanja zaradi nesklepčnosti ni bilo, si je prišlo le 28 delegatov, to pa je bilo premalo, da bi odločali t predlogu za legalizacijo črnih gradenj, osnutku lokacijske« načrta za odsek avto ceste Kronovo—Smednik—Krška vas il drugih zadevah; na dnevnem redu je bilo tudi sklepanje o podel litvi letošnjih občinskih priznanj. Nekateri od prisotnih delegatov so povedali marsikatero pikre na račun svojih skupščinskih kolegov. Slišali smo mnenja, da jI treba mnoge delegate opomniti, ker ne prihajajo na seje, enaki tudi stranke in krajevne skupnosti, katerih interese delegal zastopajo. Po zaključku srečanja brez seje so tisti, ki so se potrudili il prišli, nazdravili ob dnevu državnosti. (Galex) Ustanovljen sindikat upokojencev Po vzoru drugih krajev, predvsem Nove Gorice, kjer se je — po italijanskih zgledih — sindikalno organiziranje upokojencev začelo, je tudi Zveza svobodnih sindikatov Posavja pred kratkim ustanovila sindikat upokojencev. V povezovanju z društvi upokojencev, v katere je povsod po Sloveniji včlanjenih okoli polovica upokojencev, se bo upokojenski sindikat zavzemal za izboljšanje statusa upokojencev. Včlanjevanjeje seveda prostovoljno. Predsednik posavskega sindikata upokojencev je Adam Vahčič. ; 45. redna seja IS SO Sevnica Hitreje obravnavati vinjene voznike Sevnica, junija — IS SO Sevnica je imel svojo redno sejo, tal krat 45. po vrsti, ki je obsegala dvanajst točk, med katerimi sosj podrobneje lotili treh, in sicer druge, v kateri so sprejeli sklep, d» bodo občinskemu sodniku za prekrške priporočili še hitrejši obravnavanje postopkov v zvezi z odvzemi vozniških dovoljel zaradi uživanja alkohola, saj so bili enotnega mnenja, da je kal zen vzgojna le, če je primerna in seveda pravočasna; tretja 1 četrta točka sta zahtevali od prisotnih iz Komunale Sevnica podrobnejšo analizo oz. plan dela Komunale, predstavljen pa je bi tudi osnutek odloka o preoblikovanju Komunale Sevnica p.o.v' javno podjetje Komunala Sevnica d.o.o. Razpravljali so tudp o tekočih problemih sevniškega gospodarstva, o programih načrtih za popestritev raznih prireditev v okviru Sevniškega pi letja, enotnega mnenja pa so bili tudi v zvezi z zadevo Clann, saj so vsi zainteresirani za čimprejšnjo rešitev statusa podjetja, di bi lahko kmalu, mogoče že letos, v prostorih bivšega skladišča Loki, kjer je podjetje Clann imelo svoje obrate, zagnali novo proizvodnjo z zaenkrat še ne znanim investitorjem, ki bi kraj gospOj darsko spet obudil, ljudje pa bi zopet dobili delo. (D.K.) Občinska turistična zveza pripravila posvet Posavsko tekmovanje krajev v urejenosti in Delova akcija Brežice, junija — Na posvetu, ki ga je pripravila Turistični] zveza Brežice, so pristojni spregovorili o zastavljenih načrtih, ki jih je v okviru Delove akcije, ki traja od 25.6. do 1.8., potrebna realizirati. Dogovorili so se, da bodo Posavje kot regijo predstal vili s Posavskim muzejem v Brežicah, hkrati pa je za vse tri občil ne značilen tudi cviček kot kakovostno vino, vzporedno pa seJ veda družbene in zasebne vinoteke, ki jih v naši regiji ne manjkaj Vsaki od občin ostane še ena možnost za predstavitev občine ali kraja, temo pa je treba prijaviti do 2.7. Teden Posavja bo trajaj od 25.7. do 1.8. 94. Vsaka izmed posavskih občin ima tudi program poletnih prij reditev. Odgovorni iz Sevnice so letos pripravili pregledno bro-j šuro, ki je zamenjala tisto, ki je napovedovala celoletne priredi« ve, vendar pa sojo zaradi izpada mnogih prireditev ali dodajanja drugih ukinili in prešli na izdajo programa po letnih časih, kar ja seveda dražje, je pa enostavnejše in predvsem točnejše. O akj tivnostih, ki jih bodo izvajala posamezna turistična društva iz Krškega, Brežic in Sevnice, vas bomo še obveščali. (D.K.) NAŠ GLAS NAŠ GLAS - SKUPŠČINSKE DELEGATSKE INFORMACIJE - Izdaja: Skupščina občine Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Članica uredništva: Irena Godec - Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško, telefon /telefaut: (0608) 21 -868—Grafična priprava: Grafika, Novo mesto—Tisk: Tiskarstvo Opara, Novo mesto — Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/160-92, izdanega 5. marca 1992, se za Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. — Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila, pojasnila ali strokovna gradiva, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi besedili podpisani. — Rokopisov in slik ne vračamo. o rr G P K rr tr b te I« c P o n ir č tr d n si č d P 3 NAŠ GLAS 18. 29. junija 1994 Turistično društvo Kapele Kmečke igre Posavja '94 v Kapelah Kapele, junija — V soboto, ko smo praznovali dan državnosti, so združeno z praznikom v Kapelah priredili prave kmečke igre, kjer so sodelovale ekipe iz vasi v okolici Krškega, Brežic in Sevnice. Pokazali so nam tudi nekaj že pozabljenih kmečkih opravil, videli in slišali smo nastop Pihalnega orkestra Kapele in MoPZ Kapele, povorko s konjskimi vpregami, spremljali pa smo tudi občinsko in regijsko tekmovanje v kmečkih igrah. Predhodno so obiskovali in ocenjevali najlepše urejene kraje v Po-savju in podelili tri nagrade za najboljše in najlepše kotičke posavske regije. Kateri so tisti trije kraji, nam ni pravočasno uspelo izvedeti, zato vas bomo o rezultatu obvestili naknadno, ko se bomo z nagrajenimi tudi pogovorili in jih tako tudi primerno predstavili. (D.K.) Nastop dveh deklet s flavto in violino na kmečkih igrah v Kapelah Most v Brežicah bo Temeljito bodo popravili tudi srednji del Trenutno je večina naporov namenjena denarju Brežice — Stari most je že brežiška posebnost, domišljijo naključnega popotnika pa draži s tem, da je že dolgo zaprt. Leta 1988 ga je z odredbo zaprl medobčinski inšpektor za ceste in žičnice, ker je bil most tako dotrajan, da je že ogrožal uporbni-ke. Odtlej je prehod čezenj dovoljen samo pešcem, radi pa bi ga uporabljali tudi prebivalci vasi na Brežiškem polju, ki so vezani na brežiško občinsko upravo, zdravstvo, šolstvo, vodovodni izvir in še kaj. Bogdan Matjašič, Maks Pavlek in g. Grmovšek Mostu se sedaj obeta dokončanje obnove. Leta 1990 so namreč temeljito uredili del, ki vodi preko reke Save, 1992. pa onega čez Krko. Ostal je le še srednji del, čez sipino med rekama. Ob urejanju zunanjih delov mostov je takratni izvajalec Gradiš predlagal tudi ureditev osrednjega, zanj so izdelali tudi 1 predračun. Celovita obnova tega 315-metrskega dela z ureditvijo osrednjega opornika mostu nad Savo bi veljala približno 72 milijonov tolarjev. Delo bo opravljeno strokovno, z vsemi potrebnimi raziskavami, tako da bo most varen za promet, treba pa bo doseči znosnejšo ceno. V brežiški občinski upravi smo se o tem pogovarjali s sekretarjem Matjašičem ter z njegovima sodelavcema Pavlekom in Grmovškom. Tam smo tudi izvedeli, da je cena domačega ponudnika bila bistveno nižja, da pa so tudi predvidena dela bila bistveno skromnejša in bi po njih dobili le olepšan, ne pa tudi trdnejši most. Tako pa bo most poleg zamenjave iztrošenih elementov v konstrukciji dobil tudi novo ograjo in razsvetljavo. Na podlagi meritev prometa v mestu bodo določili najustreznejšo organizacijo prometa čez most. Vsekakor bo treba (skupaj z RUC) zgraditi dodatne prometne povezave za dostop in sestop z mostu — na cesti proti Čatežu, treba bo obnoviti okrog 300 metrov razmajane škarpe ob tej cesti in vse skupaj ne bo šlo brez denarja. Nekaj ga bo v občinskem proračunu, ko bo sprejet, seveda, nekaj pa ga bo (upajmo) primaknila država. Akcija ima svoj odbor, ki ga je ustanovil izvršni svet. Vodi ga gospod Grmovšek, njegov predsednik pa je Stane lic, ki je stari brežiški most že pred leti, ko je bil še brežiški funkcionar, rešil pred porušenjem. (Ika) »Človek, upravljanje, obstojen razvoj« Mednarodna delavnica Pisece—Železna Kapla Strokovnjaki iz Slovenije in Avstrije želijo določiti osnove za izdelavo razvojnih projektov za skupnosti, ki so zastale v razvoju. Podčetrtek — V Atomskih Toplicah so se v soboto, 25. junija, zbrali udeleženci mednarodne znanstvene delavnice »Človek—upravljanje—obstojen razvoj«, ki so jo skupaj organizirali ljubljanska Biotehnična fakulteta, Celovška univerza in služba za reformo lokalne samouprave pri slovenski vladi. Predmet zanimanja raziskovalcev je razvoj podeželskih območij na osnovi ohranjanja virov, ki dolgoročno zagotavljajo človekov obstoj. Svoja teoretična dognanja so udeleženci preverjali na terenu, v krajevni skupnosti Pišece in Železni Kapli na avstrijskem Koroškem. Po zamisli organizatorjev naj bi šestdnevno raziskovalno delo pomagalo oblikovati temelje strategije »obstojnega« razvoja (ki temelji na ohranjanju virov) in uresničevanja takega razvoja s pomočjo ustreznih oblik lokalnega upravljanja. Strategija «obstojnega« razvoja podeželske skupnosti lahko postanejo raznolike gospodarske dejavnosti, ki temeljijo pretežno na lokalnih virih in lokalni tradiciji, vendar tako, da je zagotovljeno obnavljanje virov in ohranjanje dediščine. Znanstvena delavnica naj bi posebej opredelila vlogo prebivalcev, (lokalnih) institucij, formalnih in neformalnih skupin v upravljanju, kajti vloga ljudi pri upravljanju lokalnih virov je bila po mnenju organizatorjev delavnice v Slo- veniji doslej podcenjena. Izsledke raziskovalne delavnice bodo javnosti predstavili 30. junija v Podčetrtku, služili pa bodo za izdelavo razvojnih projektov, ki ju bodo izdelali za obe raziskovalni območji. Pišece, ta odmaknjena krajevna skupnost v brežiški občini, bodo tako deležne dolgotrajne pozornosti. Zasluga za to gre — to je večkrat poudarila prof. Ana Barbič — domačinu, študentu agronomije Mihaelu Plevniku, ki je v okviru svojega študijskega dela kritično obravnaval problem zaostajanja svojega kraja v razvoju. Želeti si je samo, da bo to zanimanje prineslo tudi sadove, primerne odličnosti raziskovalne skupine. Poleg stro- kovnjakov z različnih slovenskih fakultet in institucij je v njej več profesorjev celovške univerze ter gosta iz ameriške univerze Columbia in britanskega Halla. Čeprav so udeleženci znanstvene delavnice za kraj svojega bivanja raje izbrali Atomske Toplice kakor čateške Terme, j i m je vodstvo brežiške občine želelo predstaviti čim več tistega, kar je v Brežicah in okolici vredno videti. Tako so jih popeljali na ogled Brežic s starim jedrom, Posavskega muzeja in drugih znamenitosti, čateških Term, Mokric in reprezentativnih gostinsko-tu-rističnih lokalov različnih tipov. Na Pleteršnilcovi domačiji se ________delo nadaljuje________ Turistično društvo Pišece, pobudnik in organizator priprav na obnovo Pleteršnikovega doma, ki naj bi postal kulturni muzej Pišece, junija — »Obstaja soglasje vseh zainteresiranih strani, da Pleteršnikova domačija postane predmet trajnega najema, Turistično društvo Pišece je pripravljeno upoštevati in spoštovati vse dogovorjene pogoje, ki jih je potrebno obojestransko realizirati. Pogodba o trajnem najemu bi se prekinila le v primeru, da se dogovorjeno krši oz. ne upošteva,« nam je za začetek pojasnil g. Franc Ornik, župnik v Pišecah, sicer pa aktiven krajan in sodelavec v TD Pišece. Od prve pobude, ki je pomenila borbo za sredstva, ki bi omogočala prenovo in izgradnjo muzeja v Pleteršnikovem domu, pa do danes, ko so se stvari le nekoliko premaknile, je bilo storjenega in opravljenega precej pomembnega in zahtevnega dela. Razgovori z vsemi, ki odločajo o usodi, boljše o hitrosti reševanja zastavljenega projekta, so stekli, so v pogonu. Veliko je bilo obiskov in pogovorov na vseh ravneh, od občine pa do nekaterih vladnih institucij oz. ministrstev. Poudariti je treba, da so povsod naleteli na razume- vanje in obljubljena pomoč bo uresničena, zatrjujejo v Pišecah. »Ta stvar ni samo stvar Pisec in krajanov, jaz na to gledam širše, to je vrednota, ki mora narodu, kot je slovenski, pomeniti osebno identifikacijo, priložnost pokazati vsem in vsakomur, kdo je bil in kaj je pomenil M. Pleteršnik. Nečesa ne razumem. Več kot 100 (sto) medijev v Sloveniji se ni niti s telefonskim klicem odzvalo na pobude odbora Maksa Pleteršnika, med njimi vsi največji. Radio Slovenija je začel objavljati sporočila šele po končanem seminarju, ki ga je organizirala Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ko je dr. Franc Jakopin predaval o Pleteršnikovem življenju in delu. Ravno tako se na pobude TD in odbora niso odzvali slovenski umetniki, katerih je nekaj več kot sedemsto,« razmišlja g. Ornik. V Pišecah se že pripravljajo na promocijo znamke z likom Maksa Pleteršnika, z žigom in ovojnico, ki bo izšla 22. julija. Obljubili so jim, da bo v njihovem kraju tudi promocija znamke ob 75. obletnici uni- verze, od 15. do 17.septembra pa naj bi v Pišecah organizirali in izpeljali srečanje slavistov na temo M. Pleteršnika, poimenovano Pleteršnikovi dnevi. (D.K.) . A % j* kM Gradnja cest Stara, obnovljena tehnologija Pločnik skozi Stari Grad in Dolenjo vas pa še kar raste. Obenj se sicer obregajo tisti, katerim je posegel v vrtove, njive, na dvorišča in zelenice, a pločnik počasi vendarle napreduje. Jasno je, da delavci niso pravilno izpeljali skoraj nobenega odtoka za meteorno vodo, če vprašate vaščane. Jasno je tudi, da se drugače ne da in da so vse rešitve urejene najbolje in najbolj strokovno, kar se je dalo. Če vprašate delavce. Pomembno je vendarle, da pločnik ne neha rasti, čeprav počasi. (Ika) Sevnica, junija — Kdor pravi, da imajo na Zahodu boljše ceste kot pri nas, se seveda ne moti. Odgovorov na vprašanje, zakaj, je veliko, dva pa le nekako izstopata: pri obnovi cest nikjer ne čakajo tako dolgo kot mi, hkrati pa dosti več vlagajo v raziskave in razvoj, zato je njihova tehnologija gradnje in popravil nedvomno boljša od naše. Skozi Sevnico, na razdalji dobrega kilometra, so pred tedni končali obnovo in pre-plastitev dela glavne ceste od dvorane TVD Partizan do Šmarja. Delo je potekalo na način, ki ga poznajo v Avstriji in Nemčiji, s posipavanjem in škropljenjem. Ta način se imenuje hladna preplastitev oz. hladno asfaltiranje, kjer na dobro, trdo pripravljeno podlago posujemo primerno obdelan pesek, katerega prelijemo z bitumnom. Tudi pri tem načinu asfaltiranja poznamo več različic, za vsako pa je potreben drugačen stroj, drugačen sistem. Omeniti velja, da lahko zelo poceni, hkrati pa na zanimiv način asfaltiramo tudi makadamske ceste, kjer pripravimo tri sloje drobljenca, nato pa jih pobrizgamo z modificirano bitumensko emulzijo. V zahodni Evropi te načine vse bolj uporabljajo. Prednosti so ugodna cena, hitrost izvedbe, varstvo okolja (neškodljivi materiali, majhna količina na novo uporabljenega materiala), življenjska doba asfalta, ki je približno enkrat daljša, najbolj pa preseneča to, da je novoasfaltirana površina uporabna takoj, vendar moramo v času enega do treh tednov obvezno upoštevati omejitev hitrosti. Čas je odvisen od gostote prometa. V Sloveniji imamo kar nekaj kilometrov cest asfaltiranih na način hladne preplastitve; Divača-Ribnica, del obvoznice pri Izoli, Črni Kal, tudi v Slovenskih goricah itd.(D.K.) NAŠ GLAS 18. 29. junija 1994 Posavsko gospodarstvo se je postavi/o na ogled Prepočasna privatizacija bi utegnila ovirati vnos kapitala Italijani pri tem niso nikakršna izjema, čeprav so eden naših pomembnejših partnerjev. Zanje je celo tolar, vezan predvsem na nemško marko, precenjen. Trst, 21. junija — Današnji slovenski dan je pritegnil v sejno dvorano tržaškega sejmišča kar solidno delegacijo predstavnikov iz Posavja. Udeležili so se okrogle mize o tujih vlaganjih in privatizaciji v Sloveniji, kjer smo udeleženci lahko ugotovili, da italijanski sogovorniki poznajo naše gospodarstvo dokaj temeljito in da je med njimi tudi kar precej interesa za sodelovanje. Slovenija je na tržaškem sejmu, ki ima že šestinštiride-setletno tradicijo, stalen gost, po mnenju našega konzula v Trstu Jožeta Šušmelja pa je problem v tem, da je Trst za Ljubljano preblizu. To pomeni, da za razstavljanje na tržaškem sejmu med našimi gospodarstveniki ni ravno velike- pmm»- 3^§ njihove glavne dejavnosti. Izrazil je interes po širitvi sodelovanja z italijanskimi podjetji ter predstavil naše možnosti in prednosti pri poslovnem sodelovanju. Josip Škoberne (GZS): »Italija sodi med najpomembnejše slovenske gospodarske partnerje. V letu 1993 je tako Slovenija izvozila za 754.503.000 USD, za 1.048.000.000 USD pa uvozila. V letošnjih prvih štirih mesecih smo zabeležili povečanje izvoza za 5,9 % glede na enako lanskoletno obdobje in povečanje uvoza za 10 % . Klasično zunanjetrgovinsko sodelovanje med podjetji obeh držav nadomešča zanimanje za sovlaganja, prenos programov, skupno proizvodnjo, skup- ga zanimanja in si morajo organizatorji pomagati s stalnim iskanje novih tem ali pristopov. Tako so letos povabili k sodelovanju Posavje. V tržaških sejemskih paviljonih smo srečali Terme, Agrariac-vetje in Petrolov Motel s Čateža, Vino iz Brežic in Kmečko zadrugo, Hotel Sremič in Žito iz Krškega ter Jutranjko, Inplet in Kopitarno iz Sevnice. Domačo obrt predstavlja raški lončar Kržan, med razstavnimi predmeti so tudi tapiserije Cvetke Miloš in gradivo Posavskega muzeja iz Brežic. Direktor Območne gospodarske z bo -rnice Valentin Dvojmoč je v uvodni besedi predstavil regijo, strukturo njenih podjetij in no tržno nastopanje, kooperacije... Med Slovenci je v zadnjih dveh letih narastel interes za različno dodelavo, predvsem v kovinski, tekstilni in lesni industriji. Italija je po zadnjih podatkih na drugem mestu po obsegu tujih vlaganj v Sloveniji in na tretjem mestu po njihovi vrednosti. Gre za 320 novih naložb, ki pomenijo 31 % vseh tujih investicij pri nas in ki so skupaj vredne 163,2 milijona DEM ali 15,6 %. Slovenci iščejo predvsem nove trge, programe, kapital, opremo in dela, italijanski podjetniki pa predvsem dodatni trg, možnost prenosa programov, ki zanje niso več zanimivi zaradi drage delovne sile, eko- Politiko na stranski tir? Direktor Območne gospodarske zbornice Posavja Valentin Dvojmoč je na zadnji seji njenega odbora pričel svoj zaključni nastop s trditvijo, da politika ni vse in da (predvsem) niso vedno uporabne politične rešitve. Če izhajamo iz tega, kako je v preddemosovskem enoumju politika postavljala in odstavljala samo svoje kadre in jih sedaj politika zopet postavlja in odstavlja tam, kjer jih le lahko, potem nismo naredili ravno bistvenega koraka naprej. Razlika je le v tem, da so se nekoč vsi, ki so hoteli kam prilesti, vpisovali v partijo in je ta potem imela »kaj vzeti v roke«, medtem ko danes zmanjkuje sposobnih kadrov in potem nastajajo težave. Ne le v strankah. Tudi tam, kjer se znajdejo kadri, ki niso najbolj primerni. Tako kot v vsej zgodovini gre tudi tu za ljudi, ki se sploh ne zavedajo, kakšno odgovornost in krivdo so si naprtili s prevzemom določene funkcije ali naloge. K sreči pa se čedalje bolj veča število ljudi, ki jim ni vseeno, kako se bo godilo gospodarstvu in ki so jim različni polkadri napoti. To je prvi korak do tega, da bo naša regija začela dejansko tudi iskati in ustrezno plačevati ljudi z izobrazbo, znanjem, idejami in predvsem »z jajci«. Če povemo po pravici, se takih sedaj skoraj povsod še bojijo. Lastniki podjetij se ne bodo bali konkurenčnosti dobrega delavca (boljšega od sebe), pač pa ga bodo skušali obdržati, da bodo skupaj z njim ustvarili čim večji profit. In ko napoči ta trenutek, bo tudi politika postala pomembna samo pred volitvami. Potem bo preostalo le še izpolnjevanje obljub ali opravičevanje zaradi neuresničenih programov. Morda je prvi korak k temu napoved slovenskih podjetnikov. Slišati je namreč, da so se v Ljubljani domenili, da se bodo jeseni lotili ustanavljanja svoje, gospodarske, nepolitične stranke, če se sedanje razmere medsebojnega vsesplošnega obtoževanja v slovenski politiki dotlej ne uredijo. (Ika) logije in ostalega. Od vojne sem je bilo skupno 360 pobud za sodelovanje in od tega so jih partnerji na obeh straneh skupno uresničili 175. Toliko je namreč uradno registriranih pogodb. Iz Slovenije prihaja največ pobud za sodelovanje (30 %) iz ljubljanskega bazena, velika večina ostalih pa je iz obalno-kraške regije. Z druge strani pa prihajajo pobude iz notranjosti severozahodne Italije, iz najmočnejših industrijskih bazenov.« Razpravljalci so svojo pozornost na okrogli mizi usmerili predvsem na možnost pospešenega plasmaja italijanskega kapitala v slovensko gospodarstvo, na vlogo bank in zavarovalnic ter zmanjšanje zapletov, ki jih tudi na italijanski strani v veliki meri povzroča državna administracija. Italijanski sogovorniki so izrazili zaskrbljenost zaradi procesa lastninjenja, ki v Sloveniji ne bo kmalu zaključen, predolgo zavlačevanje pa bi utegnilo neugodno vplivati na vnos tujega kapitala. Slovenci so priznali, da se jim zdi naših sedanjih dvaintrideset bank odločno previsoko število, zato smo pri nas sklenili zadevo racionalizirati z določili o do-kapitalizaciji. Ta nima nikakršnih političnih ozadij. Tudi nobene države ne preferiramo. Dejstvo pa je, da je pred leti Slovenija iz političnih in gospodarskih vzrokov želela pritegniti tuje banke in takrat so najhitreje reagirali Avstrijci, ki so v prvi fazi zasedli določena komercialna mesta. Sodelovanje z Evropo in vključevanje vanjo pa bo Slovenijo prisililo, da sprosti svoj odnos do vnosa tujega kapitala. Svoj delež k sodelovanju pa bo očitno morala primakniti tudi Italija ter spremeniti svoje stališče do reševanja vprašanja optantov. Vračanje lastn ine al i odškodnine italijanskim povojnim beguncem iz Istre bi po mnenju italijanskega razpravljala morala reševati predvsem na bilateralni ravni. Nadaljnji razvoj sodelovanja pogojuje izgradnja cestne komunikacije med Barcelono, Trstom, Slovenijo, Budimpešto, Ukrajino in Rusijo ter priključitev na hitro železniško progo Torino—Benetke—Trst. To bi bilo treba speljati do Ljubljane. Po drugi strani pa bi bilo treba povezati severnoja-dranske luke in jim omogočiti specializacijo, saj bi tako lahko vsi skupaj služili na podlagi povezovanja morja z osrednjo in severno Evropo. Hkrati skup- ni razvoj turizma pogojuje varovanje kakovosti morja, skupne promocije turističnih zmogljivosti... Italijanska zakonodaja omejuje izdajanje delovnih dovoljenj, po drugi strani pa tam potrebujejo tako gradbene delavce kakor tudi celovite gradbene storitve in bi jih lahko najeli pri slovenskih gradbincih. Direktorica italijanskega zunanjetrgovinskega inštituta Elena Favale je v svojem razmišljanju ugotovila, da se proces privatizacije v Sloveniji, sodeč po dosedanjih gibanjih, ne bo zaključil letos, čeprav je bilo to predvideno. Ugotovila pa je, da pri nas narašča varčevanje in da bo verjetno njegova stopnja dosegla 20 % bruto proizvoda (sedaj 17 %). Z rastjo varčevanja bodo narasla tudi vlaganja, zmanjšala se bodo kratkoročna bančna posojila. Skrb pa da zbuja precenjeni tečaj tolarja v primerjavi z liro, pezeto in francoskim frankom. Vzrok vidi Favalejeva v poudarku Slovenije na trgovanju z Nemčijo in Avstrijo, zato pa je na tamkajšnje tržišče vezan tudi plasma tolarjev. To pa hkrati zmanjšuje konkurenčnost slovenskega blaga na drugih evropskih trgih. Tega Slovenija ne bo mogla dolgo zdržati in znižanje tečaja tolarja bo neogibno. To bo znižalo tudi vrednost dela v Sloveniji in pospešilo »joint venture«, prenos dela v Slovenijo. Res pa je, da sedanja metodologija beleži predvsem pretok kapitala, ne pa prenosa strojev in naprav, pri tem pa Italija prednjači. Pričakovati je povečano povpraševanje po vnosu strojev za predelavo plastičnih mas, za izdelavo orodij, embalaže, za čistilnice, avtopralnice... V Sloveniji bo 2.700 podjetij olastninjenih (predvidoma) do sredine prihodnjega leta, problem pa je, da bodo delavci v dvojni vlogi. Zastopali bodo interes lastnine in zaposlitve, kar ni dobro. Zato bo verjetno pravi, aktivni lastnik manage-ment, ki bo imel neposredni interes za prihodnost podjetja. Upati je, da bo pravi, aktivni lastnik podjetij tudi komercialni lastnik, ki bo kupil 40 = deleža. V drugi fazi, v naslednjih štirih, petih letih, je pričakovati ponovno veliko prerazporeditev kapitalskih deležev. Prodajalci bodo odškodninski in pokojninski skladi ter delavci s prodajo svojih delnic. Kupci bodo iz vrst managementa ter med 40-odstotnimi komercialnimi lastniki. SEVNICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 15. in 19. uro, ob sobotah med 15. in 24. in ob nedeljah od 10. ure dalje. NAŠ GLAS za brezplačen mali oglas Izrežite ga in prilepite na list, kjer bodo napisani podatki o naročniku malega oglasa (ime in priimek ali naziv podjetja, naslov, telefonska številka, žig, podpis, datum) ter natančna vsebina oglasa! V našem skupnem interesu je, da pišete čitljivo. Hvala za zaupanje - ne bo vam žal! IZ GOSPODARSKE ZBORNICE Stiki z Moravsko V času med 17. in 19. junijem smo navezali poslovne stike z Območno zbornico Šumperk na Češkem. Poslovnega dneva se je udeležilo 11 podjetnikov iz Slovenije in 35 predstavnikov podjetij iz Moravske. Udeleženci so izmenjali informacije o splošnih pogojih za sodelovanje. Letos je namreč stopil v veljavo meddržavni sporazum o brezcarinski blagovni izmenjavi, zato so se udeleženci seznanili s kolekcijami, ki jih na obeh straneh lahko dobavijo, in navezali kar nekaj začetnih stikov. Ti bodo olajšali nadaljnje sodelovanje. Predlagamo vam lahko naslednje možnosti za sodelovanje s Češko: 1. Zastopstvo (prodaja) montažnih prikolic za kolesa (konstrukcija iz aluminija, obloge iz sintetike). V prikolicah je možno prevažati do 50-kilogramski tovor (bruto). 2. Proizvajalec metražnega blaga iz čistega lanu ali mešanice lan/bombaž, lan/viskoza ponuja metražno blago ali tekstilne izdelke: robce, brisače, namizne garniture, blago za oblačila in tehnično blago za izolacijo. 3. Eno izmed podjetij išče možnost sodelovanja na področju inženiringa v gradbeništvu. Je velik proizvajalec kovinskih konstrukcij za izgradnjo dvoran, avl in drugih podobnih prostorov. 4. Zastopnika potrebuje tudi podjetje, ki ponuja naslednje vrste ogrevanj: s posebej zgrajenimi grelnimi telesi, talno ogrevanje, z električnimi konvertorji in podobno. Podrobnejše podatke lahko dobite v Območni gospodarski zbornici v Krškem osebno ali po telefonu, št 0608/22—387. V Sevnici nova otvoritev Prodajno-razstavni salon z računalniško opremo Sevnica, junija — V petek so na Trgu svobode v Sevnici otvori' li prodajno—razstavni salon računalniške opreme, slavnostn govornik pa je bil Branko Jane, poslanec v državnem zboru F Slovenije. Direktor KIN PIC d.o.o. Kamil Krošelj je ob tej priložnosti povedal, da je vesel zaradi dogodka, ki pomeni pri' dobitev za Sevnico, predvsem pa za nadobudne učence in dijake, saj bo v okviru ponudbe podjetja, ki ga vodi, organizirani! tudi več računalniških tečajev v obdobju od začetka julija pa d< konca avgusta, potekali pa naj bi v dopoldanskem času. Kulturni program ob otvoritvi je prispevala vokalna skupini Corona iz Sevnice. (D.K.) fm^ Zbranim pred prodajno-razstavnim prostorom podjetja KIN PIC d.o.o. na Trgu svobode 1 v Sevnici je spregovoril poslane Branko Jane. Odprto skoraj ves dan Na krški avtobusni postaji je okrepčevalnica in poleg nje je prodajalna. Ta je zanimiva predvsem zato, ker je na njej listek in na njem piše, da je po 20. uri dostop v prodajalno mogoč skozi bife. Bife pa je odprt še kako urico dlje. To pomeni, da jI omenjena prodajalna, v kateri imajo naprodaj vsa najnujnejši živila, pijače in higienske potrebščine, odprta skoraj ves dan Bife in prodajalno sta pri Izletniku vzela v najem Anton in Marij; Pere iz Glogovega Broda, zaposleno pa imata še eno delavke P.S.: Imajo tudi kar solidno izbiro sladoledov. (Ika) 1 NAŠ GLAS 18. 29. junija 1994 BHk Ivo Antič Trideset let Anthonyja Zorbe TV Slovenija je 29. maja na drugem programu predvajala znameniti film Grk Zorba (amer., ČB, 1964) grškega režiserja Michaela Cacovanni-sa, kar je bila nadvse ustrezna osvežitev spomina na to trideset let staro mojstrovino svetovne kinematografije. Film je posnet po najbolj znanem romanu najpomembnejšega novogrškega pisatelja (tudi pesnika in filozofa) Niko-sa Kazantzakisa (1885 — 1857) z naslovom Življenje in dela Alexisa Zorbe (1946). Za Kazantzakisov pisateljski opus je značilno prepletanje opisov življenja preprostih Me-dHerancev (Levantincev) z osebnim naziranjem, ki se utemeljuje na iracionalizmu in vltallz-mu Nietzscheja in Bergsona in ki ga je naposled pripeljalo do spora z grško cerkvijo (iz- občenja). Zorba na primer reče: »Bog, ki je tudi hudič...« Film se dogaja na Kreti, Ka-zantzakisovem rojstnem otoku, nekako po prvi svetovni vojni. Kreta je največji grški otok, ki je bil tudi najdlje pod Turki. Dolgotrajna turška okupacija je pustila določene sledove, npr. v ljudski noši, pa tudi v pisateljevem priimku se kaže turška osnova (kazan — kotel), beseda zorba pa v turš-čini pomeni nasilje, brutalnost. Kreta je znamenita tudi po palači kralja Minosa, v kateri je bil legendarni labirint ki je dobil ime po dvorezni sekiri (labrvs), prastarem religioznem simbolu kretske kulture. V kretskem kiparstvu pa je znana podoba t. i. kačje boginje. Vsi ti elementi prispevajo k ugotovitvi, da je Zorba v določenem smislu simboličen Valvasorjeva knjižnica Krško Razstavlja Martina Koritmk—Fa|t Krško, junija — V času od 23. junija pa do konca julija je v prostorih Valvasorjeve knjižnice na ogled slikarski opus omenjene slikarke, ki je, kot pravi Jožef Matijevič, številčno skromen in ne dopušča tehtnejše razčlembe, je pa povsem zadovoljiv prikaz njenega trdega in zrelega likovnega razmišljanja zadnjih nekaj let, ko je dokončno spoznala in doumela, da ji zavezanost pedagoškemu delu prikrito, vendar vztrajno duši skrite slikarske ambicije. Za slikarko je značilen prirojen, skoraj nagonski čut dojemanja narave in njenih neštetih odtenkov. Iz ene same točke gledanja lahko naslika celoten ciklični niz, ki je posledica vidnega pojava izbranega motiva, preko njenega čopiča pa se preoblikuje v skladnost oblik in barv. Ciklični nizi preprostih motivov Krškega polja in okoliških vinskih hramov so očiščeni pripovednih prvin in odvečne patetike, tako da pred nami zaživijo kot kakovostna slikarska dela. Slikarstvo Martine Koritnik—Fajt je vrsto let nastajalo in se razvijalo v viharnem obdobju nenehnih sprememb v likovni umetnosti, vendar ni nikoli podlegla cenenemu ekskluzivizmu. Ostala je zvesta svojim ustvarjalnim načelom, izhajajoč iz tradicionalizma v najboljšem pomenu te besede. (D.K.) Razstava domoznanskega gradiva Naše mesto skozi čas Krško, junija — V Valvasorjevi knjižnici je na ogled razstava domoznanskega gradiva, ki ga hrani omenjena knjižnica, z naslovom Naše mesto skozi čas. Ogledamo si lahko pisne in fotografske materiale iz polpreteklega obdobja, nekaj gradiva je tudi starejšega, rekli pa bi, da je to le prikaz nekega obdobja, ko je bilo v Krškem življenje drugačno, umirjeno, relativno dobro organizirano in prepoznavno. Na ogled so razne kronike, kulturna predstavitev preteklosti, dosežki tako na gospodarskem kot tudi na športnem, če hočete tudi na političnem področju, v spominu nam je ostal Informator mesta Krško, ki je bil pravi mini vodič skozi mesto, skratka, veliko zanimivega lahko vidimo, marsikaj pa bi lahko spet obudili, v imenu sedanjosti, seveda.(D.K.) lik, ki ponazarja »tipičnega Bal kanca« (v grški varianti), v katerem se mešajo značilnosti kopenske (hribovske) surovosti, obmorske (mediteranske) vedrine in (otomanskega) vz-hodnjaštva. Temu liku je zo-perstavljen ameriški pisatelj na obisku v očetovi domovini, se pravi, da gre tudi za soočenje med še močno elementarnim življenjem otočanov in predstavnikom vodilne veliko-mestne civilizacije. Omeniti velja še to, da je po mnenju nekaterih poznavalcev v današnjih Grkih toliko slovanske krvi, da so tako rekoč »Slovani.« Ob vsem tem se lik Grka Zorbe zdi toliko bolj »aktualen«, ne nazadnje tudi glede na sedanja dogajanja na Balkanu. Gre namreč za dovolj značilno psihologijo tega junaka, ki ga je res enkratno zaigral Anthonv Ouinn, pri čemer se je temu popolnemu tujcu, hol-lywoodskemu zvezdniku, Me-hičanu irsko-indijanskega porekla, posrečila tako rekoč čista identifikacija. Zorba na splošno velja za svetal, pozitiven lik. Njegov vitalizem in optimizem sta tako rekoč nezlomljiva in neizčrpna, pobere se tudi iz najhujših porazov, če ne drugače, pa z elementarno ekstazo v ljudskem plesu, ki ga je Theodorakisova glasbena priredba proslavila po vsem svetu. Vendar ima ta »idila« tudi drugo plat, človeški značaj in življenje nasploh je namreč »labirint« in njegov grb dvorezna sekira, kot uči kretska mitologija. Balkanski optimizem z vsakršno podjetnostjo se nemalokrat izkaže kot vsiljiva preproščina in obsedenost z nekakšno improvi-zatorsko »genialnostjo«, kar mimogrede privede do individualnih in kolektivnih tragedij in katastrof. Zorba tako rekoč iz čistega čuta radoživosti zapelje zadržanega poltujca iz Amerike v krvavo balkansko dramo, v kateri je maščevalno ubita temačno lepa vdova kot usodna »kačja boginja«. Po drugi strani tudi Američan, po vsem sodeč, ni brez balkanskih sledov: Zorbi podtakne, tudi mimogrede in nič slabega misleč, zaroko z ostarelo vla-čugo, ki sicer »pravočasno« umre in s tem omogoči razkritje prvinske mrhovinarske logike domačinov, zlasti črno odetih stark. Mislim seveda na antologijske prizore ropanja po hiši umirajoče Francozinje, do katere ne zavezujejo niti verski obziri, saj je katoličanka- Vrh tega se Zorbov projekt izkoriščanja lesa s pomočjo žičnice konča z vsesplošno groteskno »apokalipso«, nakar »naturni genij« in Američan ostaneta sama ter se za trenutek »izenačita« v skupnem plesu, ki se tako izkaže kot kompenzacija za nemoč pred življenjem in njegovim zmeraj dvoreznim, tragično-komičnim obrazom (obraz — zorba!). Kostanjeviško likovno poletje Rihard Jakopič in Valentin Oman Rihard Jakopič prihaja v Galerijo Božidarja Jakca potem, ko so si razstavo njegovih del ogledali že v Ljubljani, Celju in Mariboru. Predstavitev v Kostanjevici v glavni razstavni sezoni pa ni naključje, ampak ima namen, da se impresionizem kot desetletja favorizirana struja v slovenski umetnosti sooči z deli doslej nekoliko zapostavljenega slovenskega ekspresionizma, ki se je najbolj celovito ohranil prav v Kostanjevici, predvsem po zaslugi razsodnosti kostanjeviške kulturne politike v petdesetih in šestdesetih letih, ki je ekspresionističnim umetninam omogočala razstavljanje in predstavitev v javni zbirki. Valentin Oman, ki so ga že imeli priložnost spoznati umetnostni sladokusci v Barceloni, Baslu, Krakowu, San Franciscu. Koelnu, Stockholmu, Londonu in drugih evropskih mestih, je tudi v Kostanjevici že gostoval. Tokrat se v grajski cerkvi predstavlja s projektom Nebo in Zemlja, v katerem se znova manifestira tista zanj značilna duhovnost likovnega izražanja, ki jo Oman zmore doseči s svojo nenavadno tehniko, ki posnema učinek starih gotskih fresk. Kostanjevica na Krki — Za obiskovalce kostanjeviških galerijskih prostorov v poletnih tednih vse tja do sredine septembra so v petek, 24. junija, ob dnevu državnosti, odprli razstavi dveh velikih slikarskih imen, Rihar-da Jakopiča in Valentina Omana, ki sta vsak zase dala izjemen pečat svojemu času in prostoru, kjer sta delovala. BREŽICE TYYYTW Otvoritev v galeriji Posavskega muzeja Izbor iz retrospektive Ru-dolffa Kotnika __________in koncert Ribniškega okteta_________ Brežice, 23. junija — V počastitev dneva državnosti so v četrtek brežiška skupščina, Posavski muzej in Umetnostna galerija Maribor pripravili retrospektivno razstavo del slikarja Rudolfa Kotnika. Razstavo je v galeriji Posavskega muzeja v Brežicah odprl slovenski minister za kulturo Sergij Pelhan. Razstavo izbora avtorjevih del je ob 40. obletnici svojega obstoja avtorju namenila mariborska umetnostna galerija. Retrospektiva priča o samotarju iz Hoč, ki je že na začetku šestdesetih let obrnil hrbet pri nas močno ukoreninjeni tradiciji klasične štafelajske šole in s tem zbudil pozornost.« Tako je umetnika in njegovo delo predstavila direktorica Umetnostne galerije Maribor Meta Gabršek—Prosevc. Dodala je, da sta šele pričujoča razstava in obsežen katalog pravilno ovrednotila avtorjevo delo v slovenski likovni umetnosti. Tudi Rudolf Kotnik je gotovo med tistimi mojstri, ki so slovenski slikarski podobi dali povsem nove poteze. Ogledu razstave je sledil koncert Ribniškega okteta v viteški dvorani brežiškega gradu. Oktet je v Ljubljani leta 1978 ustano- vil Tone Kozlevčar in letos praznujejo pevci 15. obletnico delovanja. Jože Kores in Miloš Genorio pojeta prvi tenor, Stane Mancini in Janez Peček drugi tenor, Marjan Kraševec in Jože Černe bariton in France Lesar ter Dragiša Ognjanovič bas. Ob spremljavi harmonikarja Vitala Ahačiča so z ubrano slovensko pesmijo, z zlitostjo in barvitostjo zvoka pevci navdušili sicer maloštevilno občinstvo. (H. H.) ŠOLA NI ŠALA Projekt Petra Nisem več novinec v učiteljskem poklicu, saj bo letos minilo deset let, odkar delam na osnovni šoli. Vsa ta leta ' sem si nabiral izkušnje, se učil Qw svojih ter tujih napakah, se Psproti izobraževal in uvajal vse mogoče novosti v pouk na svojem področju. Vem, da ni vse novo tudi najboljše in marsikdo se s tem člankom ne bo strinjal. Ni nujno, da se. To je vaša pravica, mogoče navada? Na osnovni šoli prenašam otrokom znanja iz fizike in tehnike. Tudi računalnikar sem. Tu se naša zgodba začne. Računalniki počasi, a vztrajno prodirajo na vsa področja našega dela. Že v vsaki malo boljši trgovini ne boste več našli klasične blagajne, ampak računalnik. To ni več moda, to je potreba, ki jo narekuje čas. Na kateremkoli področju dela vam bo računalnik v pomoč, vendar samo, če ga znate pravilno uporabljati. Ko to orodje enkrat zasilno obvladate, se vam odprejo nove, ne-slutene možnosti uporabe. Kje se bodo otroci prvič resno srečali z računalnikom? Kje bodo spoznavali, kaj ta »škatla« razen igric zmore? Kje se bodo učili ravnanja z njim? Velika večina v osnovni šoli pri pouku. Saj obstajajo na šolah vendar računalniški krožki. Tudi sam sem mentor takšnega krožka. Toda kaj, ko pa se v njih ne morejo vključe- vati cele generacije učencev, ampak samo izbrani. Kaj zdaj? Preprosto! Vključiti uporabo računalnika v pouk. To je bistvo projekta Petra, ki se poskusno uvaja na nekaterih osnovnih šolah po Sloveniji. Naša šola je ena izmed njih. »Petra« pomeni peti razred, ker se uvaja v petem razredu. Vodi in koordinira ga Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Glavni »krivec« pa je gospod Rado We-stersbach s sodelavci. Vsi učenci se srečajo z računalnikom, ki jim služi kot orodje za dosego nekega cilja, v tem primeru znanja. S pomočjo računalniških programov učenci osvajajo znanje pri treh predmetih: tehnični vzgoji, likovni vzgoji in slovenskem jeziku. V celem šolskem letu je pri prvih dveh predmetih na voljo po šest šolskih ur, pri zadnjem pa deset. Pouk poteka v blok urah. Pri vsakem predmetu sta v razredu prisotna predmetni učitelj in računalničar. Učenci se učijo na drugačen način, v obliki igre. Mar ni bilo potovanje na luno ena velika igra? Še sami ne vedo, kdaj se učijo in naučijo. Sami so pripravljeni osvajati nova znanja, samo da je računalnik zraven. To pa se, priznajte, ne dogaja ravno pri vsaki uri. Računalnik je za njih doslej najboljša igrača. Otroci so pri takem pouku zelo motivirani, aktivni, zbrani, vedo-željni in kar tudi ni zanemarljivo, zadovoljni. Ne verjamete? Vprašajte jih kadarkoli. Mislim, da tudi to nekaj šteje k »prijazni šoli«. Strah pred računalnikom? Seveda je prisoten. Pa ne pri učencih. Učiteljih. To je eden izmed redkih projektov, ki so se ga oprijeli tudi učenci. Kaj oprijeli, navdušeni so. Naši učenci imajo to srečo, da so k tej novosti resno pristopili tudi učitelji, ki poučujejo te predmete. Prepričan sem, da večino učencev, ki so sedaj v petem razredu, čaka v bodočem poklicu računalnik, ki ga bodo prisiljeni uporabljati. Srečanje z neznanim pa vzbudi pri človeku nelagodje, če že ne strah. Našim učencem naj ga ne, saj imajo Petro. Vlado Cizl, OŠ Artiče Uspela Osmošolci smo pripravili slovesno zaključno prireditev, na katero smo povabili tudi vse starše osmošolcev, učitelje ter predstavnike 7. razreda. Učenci so se predstavili s kulturnim programom, v katerem so se sprehodili skozi osemletno šolanje, sedmošolcem pa izročili že tradicionalni ključ osmega razreda. Podeljena so jim bila tudi priznanja za uspešno delo v šoli (za osemletni odlični uspeh) in dosežke na drugih področjih. Da pa bi bilo naše slovo res vredno tega imena, smo se odločili, da s pomočjo sponzor- jev in staršev pripravimo primerno pogostitev. Tako so nas v avli Kulturnega doma v Krškem pričakale bogato obložene mize, za kar se moramo zahvaliti staršem, učiteljem, svoji šoli in sponzorjem, ki nam niso odrekli pomoči: NE Krško, Vinu Brežice, M—Preskrbi in M—Agrokombinatu Krško, Kmečki zadrugi Krško, še posebna zahvala pa velja SDK Krško in njeni direktorici gospe Almiri Božovič za vso organizacijsko in finančno pomoč. Prav tako se zahvaljujemo vodstvu KD Krško, ker nam je omogočilo, da smo v njegovih prostorih pripravili ta poslovilni trenutek. Menimo, da so bili z omenjeno prireditvijo vsi prijetno presenečeni in zadovoljni, najbolj pa tisti, ki jim je bila namenjena in bodo nanjo ohranili lep spomin. Lepo bi bilo, da bi se tak način slovesa od osnovnega šolanja ohranil tudi v prihodnje. Osmošolci in razredničarke OŠ Jurija Dalmatina Krško NAŠ GLAS 18. 29. junija 1994 Rokomet Sandi in Igor Deržič prestopila v RK Interier Krško — Brata Sandi in Igor Deržič iz Dobove sta preteklo rokometno sezono odigrala v trboveljskem Rudarju. Za izpisnico iz tega kluba nista zaprosila zaradi nesporazumov s trenerjem, kot je bilo zapisano v nekaterih časopisih, pač pa zaradi vsakodnevnega potovanja na relaciji Brata Igor in Sandi Deržič po nekaj letih spet v Krškem Dobova—Trbovlje—Dobova. RK Rudar je bil do njiju korekten in jima je izdal izpisnici brez obveznosti, kakor je bilo dogovorjeno ob prihodu v Trbovlje pred enim letom. V RK Interier Krško sta pristopila, Ker vidita v tem klubu perspektivo in ob dobrem delu pričakujeta zanesljiv napredek v 1. slovensko rokometno ligo. (Jože Arh) Sevniski rokometni klub se imenuje Lisca Sevnica — Dobre igre sevniš-kih rokometašev v pretekli sezoni, ko so se kot novinci v ligi prebili do tinala v play otfu, so doživele ugoden odmev tudi v sevniškem gospodarstvu in v občinskih vodilnih strukturah. Aprila so sevniski ro-kometaši vodilnim iz Lisce, občine in Športne zveze predstavili svoj kratkoročni in srednjeročni program dela ter osnutek finančnega načrta. Zbrani so takrat podprli zamisel, da se v zagotavljanje potrebnih finančnih sredstev vključi celotno sevniško gospodarstvo, kar je v glavnem potekalo tudi že v pretekli sezoni. Predstavniki Lisce so dali pristanek za prevzem generalnega sponzorstva nad klubom, 23. junija pa sta se na občnem zboru RK Sevnica in RK Lisca združila. Takrat so izvolili tudi nov upravni odbor, ki bo RK Lisca vodil naslednji dve leti. Za predsednika UO RK Lisca — moške in ženske selekcije je bil izvoljen generalni direktor Lisce Vili Glas. Predsednik IS SO Sevnica Jože Kovač bo podpredsednik kluba in bo obenem vodil komisijo za marketing, Franc Ernestl iz Lisce bo drugi podpredsednik kluba in bo vodil izvršni odbor, zdravstveno komisijo bo vodil dr. Željko Halapija. Ostali člani UO so: predsednica SO Breda Mijovič, Kamil Krošelj, Kristijan Jane, Marjan Kur-nik, g. Kostanjšek, Marjan Šmit, Miro Sirk, ki bo tajnik. Novi UO RK Lisca je takoj začel z delom, saj je ravno potekal prestopni rok za igralce. Nova uprava se je v zadovoljstvo igralcev in navijačev dogovorila, da bo tudi v naslednji sezoni ekipo vodil reprezentančni trener Tone Tiselj. Klubske vrste bodo okrepili odlični vratar Uroš Senica in zunanji igralec Miran Sečki, ki sta preteklo sezono igrala v prvoligašu Omni-kom Rudar iz Trbovelj, sicer pa sta oba domačina, ter zunanji igralec Igor Martinčič iz Krškega. Od igralcev, ki so nastopali v prejšnji sezoni, bo manjkal Željko Vešligaj, ki je prestopil v RK Akripol iz Trebnjega. Cilj moške ekipe RK Lisca je borba za vrh lestvice oz. uvrstitev v play-off, cilj žnske ekipe pa uvrstitev v zgornji del lestvice. Mlajšim selekcijam je potrebno zagotoviti še boljše pogoje za delo (dvorana), da bodo tudi v novi sezoni tako uspešno nastopali kot v letošnji. Poleg tekmovalnih ciljev so si v novem klubu zadali tudi številne druge naloge, s katerimi bi izboljšali organizacijo in delovanje kluba. Trenerjem mlajših selekcij je potrebno omogočiti strokovno pomoč in izobraževanje na raznih seminarjih in v šole po celi občini vpeljati rokometne krožke ter še na razne druge načine poskušati zainteresirati čim večji krog ljudi za delo v klubu na različnih področjih. Prav tako pa v sponzoriranje kluba vključiti čim večje število zainteresiranih firm in obrtnikov, saj bodo uspehi rokometašev in rokometašic dobra promocija tudi za mesto in občino Sevnica. (Š.M.) Uspešen prestopni rok za RK AFP Dobova Franc Polovic, AFP Dobova, in Boris Denič sta podpisala pogodbo Dobova — Rokometni klub AFP Dobova se je v prestopnem roku okrepil z reprezentančnim vratarjem Borisom Deničem in reprezentančnim krožnim napadalcem Nena-dom Stojakovičem, kar bo v veliki meri povečalo možnosti za uspešno nastopanje v I. slovenski rokometni ligi. Boris Denič, 27 let. Rokomet je pričel igrati v ljubljanskem Slovanu, kjer je igral 11 let. Zadnji dve leti pa je odigral v italijanski Bologni. Po vrnitvi iz Italije se je odločil za AFP Dobova predvsem zato, ker meni, da je to zdravo in ambiciozno okolje, ki bo z dograditvijo športne dvorane postalo eden od rokometnih centrov v Sloveniji. To potrjujejo ambicije vodstva kluba, na igralcih pa je, da to tudi potrdijo. Kot igralec Denič meni da ni cilj ekipe zgolj obstanek v 1. slovenski ligi. Njegov cilj je uvrstitev v play-off. Nenad Stojakovič, 27 let. Nenad je vsestranski športnik. Najprej je igral rokomet, potem se je nekaj let uspešno ukvarjal z atletiko kot metalec krogle v AK Kladivar Celje, nadaljeval v odbojkarskem klubu Celje v 1. slovenski ligi, zadnja štiri leta pa je odigral na mestu krožnega napadalca v RK Rudar. Nenad Stojakovič se je z RK Rudar iz Trbovelj in RK AFP Dobova dogovoril, da Nenad Stojakovič zamenja okolje in zaigra ro-l komet v Dobovi. Po poškodbi! ki ga je pestila skoraj eno leto, pričakuje, da bodo v Dobovi naredili vse, da ostanejo prvol ligaši. Osebno pa ima cilj po-. novno zaigrati v državni re-l prezentanci. (Jože Arh) Streljanje Akcija za nabavo novih pušk Leskovec — Mladi strelci SD SOP Novoline Leskovec so 26. junija pričeli vadbo s standardno zračno puško in z zračno pištolo. Andrej Zorko, Silvo Vrščaj n Špela Arh so prerasli pionirsko konkurenco in treba jih je bilo preusmeriti s serijske zračne puške na standardno, kjer bodo tekmovali kot mladinci. Zaenkrat še nimajo svojih pušk, vendar so že na začetku pokazali, da bomo morali nanje v prihodnosti resno računati. Po- Primož Samar je doma z Jesenic in je študent 4. letnika fakultete za šport v Ljubljani. S svojimi 198 centimetri igra na mestu krila. Doslej je igral za KK Jesenice, Triglav iz Kranja in ljubljansko Jezico. V KK Interier je prestopil, ker ima klub dobre pogoje za delo in Samar meni, da so pričakovanja po uvrstitvi v 1. A košarkarsko ligo povsem realna. Pogodbo je podpisal za eno leto. (J. Arh) Košarka Primož Samar v KK Interier Primož Samar — nova okrepitev zal KK Interier Krško Silvo Vrščaj in Andrej Zorko sta dobila priložnost na standardni zračni puški sebno Andrej Zorko, ki se je izkazal že kot pionir (2. mesto na državnem prvenstvu 1992), kaže, da mu leži tudi zračna puška standard. Akcija za nabavo treh novih pušk poteka, tako v SD SOP Novoline Leskovec računajo, da bodo imeli mladi tekmovalci septembra že nove puške. (Jože Arh) Pi vn i ca Vojaški zdravnik novincu, za katerega sumi da simulira: »Ali bi me poiskali zaradi te malenkosti, če bi bili v civilu?« »Kje pa! Poklical bi vas, da pridete k meni domov.« S slo venskimi »spidvejisti« na Hrvaškem Mednarodna dirka za »Nagrado Prelaga« »i i« Prelog, junija — Nedeljska mednarodna speedway dirka v Prelogu je bila v znamenju slovenskega spidvejista Martina Pe-terce, ki je zbral v petih vožnjah maksimalno število točk (15) in zmagal. Krčan Gerhard Lekše pa je imel tudi tokrat velike težave z motorjem. Kljub požrtvovalnemu delu ostalih slovenskih tekmovalcev in Gerijeve ekipe pa motor le ni bil konkurenčen motorjem ostalih tekmovalcev, pri katerih je opazno, da jim denar za rezervne dele in opremo ne predstavlja večjega problema. Naj omenimo, da je Vaclav Milik (ČR) vozil novi tovarniški prototip motorja Javva, ki naj bi zamenjal dosedanjega. (D.K. in M.B.) Na mednarodnih dirkah ni klubskega rivalstva, ampak je zelo uglašena ekipa Slovenije. Korelec (Cj) in Špitaler (Lend) pomagata Gerijevi ekipi med dvema vožnjama. (Slika: TAJ) Nogomet Češki nogometaši v Krškem Krško, 24. in 25. junija — Nogometna ekspedicija iz češkega mesta Holešov je gostovala v Posavju in odigrala dve tekmi na stadionu Matije Gub-ca. Sodelovanje med mestom Holešov in Krškim ali Senovim sega pet let nazaj, ko je takratni SOP Krško z ekipo monterjev izvajal dela v eni od hole-ševskih tovarn. Holešov je mesto na Moravskem, blizu bolj znanega Zlina, in ima okrog 30.000 prebivalcev. Poleg lesne industrije in tovarne čokolade (licenca Nestle) ima Holešov tudi nogometni klub, ki tekmuje v IV. češki ligi. Takratni SOP-ovi monterji s Senovega so prišli na misel, da bi pripravili nogometno srečanje med NK Rudar Senovo in TJ Holešov in sedaj nogometno, pa ne samo nogometno druženje poteka že četrto leto. Stroške bivanja vedno plačajo domačini. Tako so Se-novčani svoje nogometne prijatelje namestili v gostilno Potile v Brestanici in jim plačali polni penzion. Simpatični gostje iz Češke so si ogledali Po-savje. Najbolj so uživali v Ča-teških Topiicah. Ker NK Rudar Senovo nima lastne ekipe, so sestavili kombinirano ekipo Krško—Senovo—Brežice. Gre za nogometaše iz Posavja, ki so preteklo sezono nastopali v Krki Novo-term iz N. mesta, brežiški Svobodi, NK Krško in NK Rudar. Gostje iz Češke so na krškem stadionu pokazali, da so tudi dobri nogometaši. V prvi tekmi, ki je bila v petek, je bil rezultat 2:2. Domačini so dobro začeli, imeli nekaj dobrih priložnosti za zadetek, toda gostje so bili bolj učinkoviti. Z dvema lepima goloma so prvi polčas zaključili v svojo korist, 0:2. V nadaljevanju je vsa prizadevanja domačinov, da bi izenačili, rešil sodnik Soldat, ki je dosodil dve enajstme- trovki. Podvinski in Pire sta bila strelca, konci rezultat 2:2. Selekcija Senovo—Krško—Brežice je nastopila v sestavi: Budna, Šerbec, Harapin, Ga-brič, Omerzu, Stopar, Pire, Br-dik, Vešligaj, Savnik, Kodrič, Podvinski in Molan. Goste je okrepil domačin Voglar. Drugo tekmo, ki je bila v soboto, so Čehi dobili brez težav z 0:2. Jože Stopar, domačin, eden od začetnikov sodelovanja: »Tovrstna srečanja so v prid obema stranema. Gre za povezovanje dveh mest, ne samo športno. Razširiti bi ga morali tudi na mlajše kategorije nogometašev.« Povejmo še to, da si je prvo od obeh tekem z zanimanjem ogledal tudi Rade Matic, tre- ner novomeškega kluba Krka Novoterm. Ob ustanovitvi nove MNZ Novo mesto in ambici- jah, da Krčani letos spet aktivirajo člansko ekipo, ta obisk ni brez pomena. (Pilip) Mali nogomet Cofe Pole — poraz in zmaga Leskovec, Slovenske Konjice — V derbiju zadnjega, 9. kola v malono-gometni ligi celjske nogometne podzveze je Cafe Pole gostil ekipo državnih prvakov, Šport klub iz Velenja. V izredno zanimivem, borbenem, a športnem srečanju se je pokazalo, da so državni prvaki bolj izkušena ekipa in so zasluženo zmagali z izidom 5:2. Prvi polčas se je končal neodločeno, 1:1, in za odlično predstavo je potrebno pohvaliti tudi domačo ekipo, ki pa nima izkušenj za tekme s tako dobrim nasprotnikom. Zadetka za Leskovčane sta dosegla Godlar in Plankar. V prvi tekmi drugega dela tekmovanja pa so Leskovčani gostovali v Slovenskih konjicah in premagali domačo ekipo Galero s 4:5. Tri zadetke je dosegel Plankar, dva pa Petrič. V sredo ob 18.30 bo v športni dvorani v Leskovcu tekma z Aranžerji iz Velenja. (Jože Arh) a 1994 I NAS glas 18- M- junija 1994 MLMSKI SPORED 3REŽICE .VI. ob 20.30: THE DOORS, glasbeni. 30. VI. ob 18.30: THE DOORS, glasbeni. 0. VI. ob 20.30: GOLA PIŠTO-ILA 33 1 /3, komedija. 11. VII. ob 18.30: THE DOORS, glasbeni. 1. VII. ob 20.30: GOLA PIŠTOLA 33 1 /3, komedija. 2. VII. ob 18.30: THE DOORS, glasbeni. 2. VII. ob 20.30: GOLA PIŠTOLA 331 /3, komedija. 3. VII. ob 18.30: THE DOORS, glasbeni. 3. VII. ob 20.30: GOLA PIŠTOLA 33 1/3, komedija. MALI OGLASI HALI OGLASI RENAULT 4, I. 1986, modre barve, registriran do aprila 1995, prodam. Cena po dogovoru. Fanika Zaniuk, Dvorce | ,17, Brežice. Pokličete lahko vsak delovnik od 7. do 8. ure na tel. 61— 237. V KRŠKEM z okolico vzamem v najem kakršno koli stanovanje. Lahko je tudi opremljeno. Tel.: (0608) 33-322. POSLOVNE prostore v strogem centru Brežic oddam. Tel.: (0608) 63—074, popoldan. VINO, cviček, za praznike in druge slovesnosti, prodam po 100 SIT. Kličite zvečer: 0608/ 31-612. Nagrajenci križanke Meke Tri nagrade, ki jih podarja galerija Meke iz Brežic, je žreb razdelil takole: 1. nagrado v vrednosti 5.000 SIT prejme Elica Kolar, Cesta 4. julija 52 a, Krško; 2. nagrado v vrednosti 3.000 SIT dobi Alenka Kragl, Boštanj 78, in 3. nagrado v vrednosti 2.000 SIT Nada Hribar, Ul. Anke Salmičeve 75, Leskovec. Čestitamo! Obiščite galerijo Meke in izberite. Rešitev križanke galerije Meke — Gesla: keramika, galerija Meke, nakit, slike. Po vodoravnih vrstah: keramika, lega-tar, Izak, PA, KB, Ail, samovar, Iro, Krk, g, trs, SO, S, amoniti, tkivo, lemuri, Ivan, Ka, ego, iti— los, Dan, rarog, bora, Ilir, nakit, joker, runo, azala, S, imam, MA, vrelišče, evtanazija, nrt, Kelvin, Kajetan, Ero, kamera-list. Magic nagrajuje Mojca Dvornik, Brod 8, Pod-bočje; Majda Černelič, Cesta 4. julija 62, Krško; Živka Hicta-ler, Elektrarniška 1, Brestanica — to so imena in naslovi dobitnikov prejšnjega kroga igrice Magic nagrajuje. Niko Fric jih bo v svoji pizzeriji v Sevnici pogostil s pizzo. Servis hladilnih naprav Lapuh Anton tel.: (0608)21-086 Sp. Stari grad 65, Krško 68270 ivta^ fl /\^ Skupščinske delegatske informacije N/\» Vrf-^U Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško Naročam ..................izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih) na naslov: ................................................................................................................. (poln naslov in podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi) Telefon:............................................................................................. Kraj, datum: .............................................. (podpis naročnika in žig) Valantičevo17, 68000 Novo mesto Telefon:+386 68/23 174, 323 300 Telefax: +386 68/342 094 '°MHZ čas oddajanja: Ob sobotah oddajamo dokler nas boste klicali. Vsak dan oddajamo med 5.30 in 24.00 uro. SO Krško za Sklad stavbnih zemljišč občine Krško — komisijo za oddajo stavbnega zemljišča na podlagi 51. in 52. čl. zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. I. SRS, št. 18/84 in 33/89) in na podlagi odloka o pogojih, načinu in postopku oddajanja stavbnih zemljišč ter sklepa komisije za oddajo stavbnega zemljišča z dne 5. 4.1993 objavlja JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnega zemljišča v območju za gradnjo poslovno proizvodnega objekta in stanovanjskega objekta I. POSLOVNO-STANOVANJSKI OBJEKT Lokacija ob Kurirski ulici, gradbena parcela v izmeri 1090 m2, pare. št. 399/1, k.o. Stara vas: — zemljišče — komunalna oprema cena vrednost parcele 1.254,90 SIT/m2 1.705,00 SIT/m2 2.959,00 SIT/m2 3.225.310,00 SIT II. STANOVANJSKI OBJEKT Gradbena parcela na Senovem, pare. št. 479/12, k.o. Dovško, v izmeri 668 m2: — zemljišče 971,10 SIT/m2 — komunalna oprema 1.147,20 SIT/m2 cena 2.118,30 SIT/m2 vrednost parcele 1.415.024,40,SIT lil. POGOJI — Uspešen ponudnik mora pridobiti gradbeno dovoljenje v šestih mesecih po podpisu pogodbe. — Gradnja se mora pričeti šest mesecev po podpisu pogodbe in dokončati v dveh letih od izdaje gradbenega dovoljenja. Ponudniki za parcelo pod I morajo predložiti še: — program dejavnosti, ki vsebuje opis dejavnosti in število zaposlenih, — aproksimativni investicijski program s finančno konstrukcijo, — mnenje občinskega upravnega organa o primernosti dejavnosti na tej lokaciji. Vsaka ponudba pod točko II mora vsebovati podatke: — o stanovanjski površini na družinskega člana, — ali je ponudnik imetnik stanovanjske pravice, — ali je uporabnik oz. lastnik stanovanja v objektu, predvidenem za rušenje po prostorskem izvedbenem načrtu (število družinskih članov), — o neuspeli udeležbi pri že izvedenem javnem razpisu. Zemljišče iz točk I in II je komunalno urejeno, z možnostjo priključitve na elektro in vodovodno omrežje, plačana je sprememba namembnosti iz kmetijskega v stavbno zemljišče. Prodajalec se obvezuje, da bo pridobil lokacijsko dovoljenje za predvideno izgradnjo. Rok plačila cene stavbnega zemljišča ter priprave in opreme je 8 dni po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, vrednost gradbene parcele se revalorizira z indeksi podražitve ostale nizke gradnje (GZS — Združenje za gradbeništvo in IGM) na dan sklenitve pogodbe. Pogodbo o oddaji je potrebno skleniti v 10 dneh po sprejetju odločitve komisije za oddajo stavbnega zemljišča o izboru najugodnejšega ponudnika, če ni bil vložen ugovor zoper odločitev komisije. Komisija izbere najbolj ugodnega ponudnika v 8 dneh po končanem razpisu. Ponudnik, ki bo uspel na javnem razpisu, je dolžan plačati prometni davek v višini 2 % od pogodbene vrednosti in vse takse za overitev in vpis pogodbe v zemljiško knjigo pristojnega sodišča. Za parcelo pod tč. I je plačilo potrebno zavarovati s čekom ali akceptnim nalogom, dokazilo o zavarovanju plačila pa predložiti ob podpisu pogodbe. POGOJI SODELOVANJA NA JAVNEM NATEČAJU: 1. Na javnem natečaju lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju R Slovenije, in fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom, da so državljani R Slovenije. Pooblaščenci pravnih oseb morajo imeti pisno pooblastilo za sodelovanje na javnem natečaju. 2. Ponudbe morajo biti poslane v osmih dneh po objavi s priporočeno pošiljko v zapečatenih ovojnicah in z oznako JAVNI NATEČAJ na naslov: Občina Krško, Sklad stavbnih zemljišč občine Krško, CKŽ 14,68270 Krško. V ponudbi mora ponudnik navesti oznako gradbene parcele, za katero se prijavlja, ponudnik se lahko prijavi samo za eno gradbeno parcelo. 3. Do poteka javnega razpisa mora vsak ponudnik za par. št I vplačati varščino v višini 10 % vrednosti gradbene parcele na Ž.R. 51600-654-13042 ali sredstva deponirati pri blagajni občine Krško do zadnjega dne objave. 4. Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino. Drugim ponudnikom, ki na javnem razpisu ne bodo uspeli, bomo varščino vrnili v desetih dneh brez obresti, varščino, vplačano pri blagajni, pa takoj naslednji dan po odločitvi komisije za oddajo. Če uspešen ponudnik ne bo plačal kupnine v določenem roku, bomo prodajo razveljavili ter obdržali 10 % varščine. Prometni davek in vse druge javne dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec. Nepremičnina je naprodaj po sistemu videno—kupljeno. Podrobnejše informacije lahko interesenti dobijo od strokovnih služb Sklada stavbnih zemljišč občine Krško po tel. 0608/22-771, int. 296 ali 291. Komisija za oddajanje poslovnih prostorov v najem pri Izvršnem svetu SO Brežice objavlja v skladu s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Ur. list RS, št. 69/93) JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM 1. Poslovni prostor v stavbi Cesta prvih borcev 11, podstrešje, ki obsega 38,75 m2, dve pisarni. 2. Poslovni prostor v stavbi Zagrebška 2 a, Čatež ob Savi, površine 52,77 m2. 3. Poslovni prostor v stavbi Velika Dolina 8, klet, ki obsega 101,75 m.2, predviden za delavnico ali skladišče. 4. Poslovni prostor v stavbi Zdravstvenega doma Bi-zeljsko, I. nadstropje, ki obsega 15,00 m2, predviden za mirno storitveno dejavnost. 5. Poslovni prostor v stavbi Cesta prvih borcev 45, klet, ki obsega 26,00 m2. POGOJI NAJEMA: — Najemojemalec dobi v najem omenjeni poslovni prostor pod pogojem, da ga usposobi za potrebe svoje dejavnosti. Investicijski vložek najemojemalca se bo upošteval pri obračunu najemnine za najeti poslovni prostor. — Najemna pogodba se sklene v osmih dneh po prejetju obvestila o izbiri. — Najemnina bo določena v skladu z odlokom o določanju najemnin. Interesenti lahko dobijo informacije o poslovnih prostorih in ostalih pogojih najema v sekretariatu za urejanje prostora in varstvo okolja (soba št. 20) vsak delovni dan od 8. do 14. ure ali po telefonu št. (0608) 62—050. Pisne ponudbe oziroma vloge morajo prosilci poslati priporočeno po pošti z oznako »ZA JAVNI RAZPIS« v osmih dneh od dneva objave na naslov: Občina Brežice, komisija za oddajanje poslovnih prostorov v najem, Cesta prvih borcev 18, Brežice. Ponudbi je potrebno priložiti izpisek iz sodnega registra oziroma dokazilo o strokovni usposobljenosti za opravljanje dejavnosti prosilca, potrdilo o plačanih davkih in prispevkih, dokazilo o finančnem stanju prosilca in potrdilo o stalnem bivališču. O izbiri bomo kandidate obvestili v naslednjih 15 dneh. Komisija za oddajanje poslovnih prostorov v najem KER tlVLIENIE POTREBUIE VARNOST Q)l ¦HMJO Šil mmOi '*/nic* OBMOČNA ENOTA KRŠKO Spoštovani bralci Našega glasa! , V preteklih nekaj številkah smo vam predstavili »splošne pogoje za zdravstveno zavarovanje na potovanjih v tujino«. Opisali smo obveznosti zavarovalnice in izločitve iz zavarovalnega kritja, torej podroben opis jamstva naše zavarovalne hiše. Ker smo medtem prejeli tudi vprašanje, koliko stane tovrstno zavarovanje, velja spregovoriti tudi nekaj o tem. V prvi vrsti je premija odvisna od starosti oseb, kajti za osebe, mlajše od 60 let, velja druga stopnja kot za osebe, ki so stare nad 60 let. Naslednja neznanka je čas potovanja, ki je lahko od enega dneva dalje. Maksimalna zavarovalna vsota na osebo in potovanje je 30.000 USD (ameriških dolarjev) oziroma ustrezna tolarska protivrednost, od tega prevozni stroški maksimalno 7.000 USD (ameriških dolarjev) oz. ustrezna tolarska protivrednost. Maksimalno trajanje zavarovanja in potovanja je 90 dni. Potemtakem že lahko opredelimo osnovno ceno tega zavarovanja. Na primer: oseba, stara do 60 let, obišče ZDA. Obisk bo trajal manj kot 30 dni. Premija za zdravstveno zavarovanje na potovanju v tujini v tem primeru znaša 6.235 SIT. Zavarovalno kritje se začne ob 00.00 uri tistega dne, ki je v zavarovalni polici naveden kot dan začetka zavarovanja, če je do takrat plačana zavarovalna premija. Če zavarovalna premija do tedaj ni plačana, se začne zavarovalno kritje ob 00.00 uri naslednjega dne, ko je plačana. Nikakor pa se zavarovalno kritje ne začne pred prestopom državne meje Republike Slovenije. B zavarovalnica triglav d. 8 NAS GLAS 18. 29. junija 19 Nočna Libni i se dan obesi Libna — Za marsikaterega od obiskovalcev, ki so krško goro Libno v soboto zasedli v velikem številu, seje sobotni dan krepko obesil, kar do jutra nedeljskega dneva. Sobotni večer je bil prijeten, topel že sam po sebi, vino in pesem sta ogrela srca, kres je zagorel in iskre so bile prve kresnice, čari iz praprotnih in drugih semen so delovali že pred polnočjo, tako da so listki prinašali srečo v obliki majic, smuči, cevi za zalivanje ter drugih lepih ali pa koristnih dobitkov. Druga sreča potrebuje najprej ključ. To so bile svečke, ki jih je bilo treba kupiti, prižgati opolnoči, si nekaj zaželeti, na uresničitev želje pa nekateri morda čakajo še sedaj. Članom Planinskega društva Videm pa se je gotovo tisto noč že uresničila želja, namreč ta, da bi pripravili prisrčno, veselo družabno srečanje in rajanje za vse, ki jim ni bilo žal tistih nekaj ur, da so se povzpeli do cerkvice sv. Marjete in na kresno noč zaželeli srečo ne le sebi, ampak tudi naši mladi državi. TUNIZIJA — DEŽELA SONCA, PEŠČENIH SIPI1 IN VEČTISOČLETNE KULTURE pod avto Istrina črpalka v Brežicah je že pozimi prestala pregled strokovnjakov in začela poslovati. Napake, ki so jih okoli nje opazili kasneje, so te dni odpravili, ena pa je še ostala. Pločnik, ki je sicer izven območja gradnje črpalke, vodi pešce tako, da bi z njega morali stopati naravnost pred vozeče avtomobile. Prestavitev pločnika je mogoča le na zasebno zemljišče, zato bi bilo najprej treba urediti lastništvo. Če se to ne bo dalo kmalu opraviti, cestnemu inšpektorju ne bo preostalo nič drugega, kot da pločnik zapre. V cerkljanski galeriji ob dnevu državnosti »Vojna in demokracija« Antona Plemlja Cerklje ob Krki — V galeriji cerkljanske vojašnice je na ogled triintrideset olj slovenskega likovnega samorastnika, nekdanjega oficirja JLA Antona Plemlja z Brezja pri Bledu. Razstavo, ki je posvečena dnevu slovenske državnosti, je 22. junija odprl predsednik Skupščine občine Brežice Teodor Oršanič. Plemljevo samorastniško slikarstvo seje že zgodaj pokazalo za nekaj posebnega in tako je ta nekdanji čevljar kmalu dobil mesto v tuji in domači enciklopediji, že v šestdesetih letih postal član Društva slovenskih likovnih umetnikov in Društva naivnih likovnih umetnikov Hrvaške. Njegove slike so prikazali že številni muzeji in galerije, pot pa so našle tudi v marsikatero zasebno zbirko. Ciklus, ki je razstavljen v Cerkljah, je nastal večinoma v letih 1991 in 1992 in je po besedah umetnostne zgodovinarke Maruše Avguštin, ki je Plemlja predstavila na otvoritvi, »angažiran slikarjev likovni odgovor na prvi dve leti političnega vrenja v Sloveniji. Nekoč, na začetku svoje slikarske poti, je Plemelj z barvo in čopičem obračunaval z nacističnim okupatorjem, vse dokler se ni osvobodil vojnih travm. Sedaj je bila slikarska snov zopet vojna, sovražnik pa nekdaj njegova in naša JLA.« Razstavo, ki so jo skupaj pripravili Vojašnica Cerklje ob Krki, Skupščina občine Brežice in Kulturno-športno društvo Cerklje ob Krki, si lahko do 15. julija ogledate vsak dan med 13. uro in 15.30. Srečanje nekdanjih učencev BREŽIŠKI VAJENCI LETNIKA 1955/58 Brežice — D» tudi desetletja stari spomini na šolske dni še živijo, bodo v soboto, 2. julija, pokazali nekdanji učenci brežiške vajeniške šole iz generacije 1955/58, ki se bodo ponovno srečali ob 10. uri v brežiški trgovski šoli. Najprej se bodo drug drugemu predstavili, si priklicali ter izmenjali spomine na dogodivščine iz šolskih dni. Nato si bodo ogledali Posavski muzej in snidenje zaključili z družabnim srečanjem ter klepetom pri Kmečkem turizmu na Rucman vrhu. Vsako tovrstno srečanje ima tudi t. i. krivca. Tokrat je to krojač Oskar Gerjevič, ki je na srečanje gojencev brežiške vajeniške šole povabil preko trideset članov omenjene generacije. Nekateri izmed njih danes živijo tudi v drugih evropskih državah ali so raztreseni po vsem svetu. Gerjevič želi le, da bi srečanje uspelo, zato vabi tudi tiste, ki jih je morda zgrešil, naj se oglasijo, da bo razredna skupnost izpred več kot treh desetletij celotna. (H. H.) 2. del: Potovanje na jug proti peščeni puščavi Tunizijska pokrajina mi je postajala vedno bolj zanimiva in privlačna. Tamkajšnji domačini, mesta z vrtovi jasmina in hibiskusa ter arabske vasi pa so me navdihnili, da sem si želel vedno novih doživetij. S spremljevalko sva želela natančneje spoznati tudi južnejši del države, zato sva krenila iz nepozabnega Nabeula proti turističnemu mestu Ham-mamet. Ker je od Nabeula oddaljen le kakih 12 km, sva si privoščila kar udoben taksi. Uživala sva ob pogledu na dolge peščene plaže, modro-zeleno morje, na sodobne hotele z urejenimi vrtovi in bazeni, ki se čudovito prelivajo z orientalskim čarom starih ulic in utrdb. Čeprav sva se počasi že privadila na vroče sonce, nama je osvežitev v morju dobro dela. Večer so nama popestrili ulični prodajalci dišečih jasminovih šopkov. Po tridnevnem potepanju po Hammametu sva nadaljevala pot ob obali, tokrat z vlakom. Na srečo sva kupila vozovnico za klimatiziran vagon, saj je bila na vlaku precejšnja gneča. Pozornost sem usmeril na nekaj mladih, zagorelih tu-nizijskih fantov, ki so bili kljub vročini prešerno razpoloženi. Nekaj časa so s svojimi velikimi črnimi očmi opazovali mojo spremljevalko, nato pa so začeli peti veselo pesem. Seveda v domačem jeziku, tako nisva ničesar razumela. Ritem so poudarjali kar z udarjanjem na usnjen sedež. Izstopila sva v 80 km oddaljenem Najstniški sleng Štrumfeta in dvobrzinc imata oba po dve nogi Brežice — Prvošolci (1. b) Gimnazije Brežice so v okviru pouka slovenskega jezika pri obravnavanju socialnih zvrsti povprašali vrstnike, stare 15—16 let, o slengu in besedah, ki jih uporabljajo. Anketa je obsegala pet vprašanj: 1. Katere kletvice uporabljaš? 2. Katera je tvoja najljubša beseda? 3. Kako izražaš svoje navdušenje? 4. Kaj misliš o jeziku doma in v šoli? 5. Katere knjige si prebral(a) od julija do decembra 1993? Odgovori na prvo vprašanje so pokazali, da so kletvice, ki jih uporabljajo dijaki, najpogosteje prevzete iz angleškega in hrvaškega jezika. Učenci 1. b so ugotovili, da fantje več kolnejo in da so njihove kletvice bolj vulgarne. To naj bi bila posledica potrebe fantov po dokazovanju v družbi, med prijatelji... Dekleta uporabljajo bolj mile kletvice, nekatere dopustne tudi v zbornem jeziku. Med najbolj »sprejemljive«, ki se velikokrat uporabljajo, Iz slovarčka besed, kijih dijaki najpogosteje uporabljajo: BAT nezadostna ocena BLUZ/TI sitnariti CEPNITI ne napraviti popravnega izpita ČUBAJK tisti, ki se grdo drži ČUPA dolgi lasje DAHOUC, DVOBRZINC piščanec DENSATplesati GREBA TOR odličen učenec JODLAR tisti, ki neprestano govori KOJ neroden sošolec KROTA učenec, ki se napihuje; drugo ime: grebator MATKA mama, matematika MEGA veliko, dobro, največ MRKEN premakni se PAJS grižljaj PAJZL zanikrn prostor SLAPI copate ŠPICA vodilni, na vrhu SPON, STOP, ŠUS, ŠUTenka, nezadostna ocena ŠTRUMFETA dekle SUHI čevlji ZAŠTRUMFA TI nekaj narobe napraviti ŽIVINA splošen izraz za dijake sodijo: butl, idiot, krava, tele, nore, svinja, kilave, glupan, šit, osel itd. Najbolj priljubljene besede med dijaki so: žur, ful, kul, malo sutra, julija pozim, sobota, diskač, milo za žajfo, čevap. Navdušenje dijaki izražajo z: grejt, jes, kul, ful, mega, žur, su-per, špica. Kot vidimo, večina besed izhaja iz angleščine. Dijaki menijo, da se jezik doma razlikuje od tistega v šoli. Doma, v družini, se pogovarjajo v splošno pogovornem jeziku, v šoli med sabo v slengu in s profesorji velika večina v zbornem slovenskem jeziku. Žal je anketa pokazala tudi, da dijaki premalo berejo. V petih mesecih jih večina ni prebrala nobene knjige ali pa samo tiste obvezne, predpisane za domače branje. Romani, kijih berejo po svoji izbiri, so dela H. Konsalika in V. Holt. Vidimo torej, da v naš jezik tudi z dijaško govorico prihaja povsem specifično besedje. Upajmo le, da slovenščina, tako »obogatena« s slengom današnje generacije, ne trpi preveč, čeprav se vplivi poznajo. (Bojana Balon) DAVID IMPERL POTRDIL VISOKO KAKOVOST V članku pod tem naslovom se nam je v prejšnji številki prikradla napaka, ki jo sedaj popravljamo. David Imperl, član Rokometnega kluba Inte-rier Krško, je namreč doma iz Leskovca, in ne iz Dobove, kot je bilo pomotoma napisano. Za neljubo napako se opravičujemo. — Uredništvo. industrijskem in turističnem mestu Sousse. Ob ogledu tega mesta sva ugotovila, da na cestah sploh nimajo veliko prometnih znakov niti prehodov za pešce, zato ljudje prečkajo cesto kjerkoli. Nadaljevala sva pot proti jugu. S preprostega avtobusa sva izstopila v lepem turističnem kraju, ki se imenuje Mo-nastir. Ima veliko urejenih hotelov, ki jih ob obali krasijo palme in urejene plaže. Središče mesta je zelo zanimivo, bližnje letališče pa je polno radovednih turistov. Namestila sva se v enem izmed hotelov srednje kategorije. Moja spremljevalka si je močno zaželela špagetov. Ko jih je natakar prinesel zvrhan krožnik, se je zelo razveselila. Toda že ob prvem grižljaju se ji je obraz spačil in začela je pihati ter prositi za vodo. špagetom je bila namreč dodana pekoča paprika, ki je njihova priljubljena začimba. Seveda sva se oba nasmejala do solz. In potem so šli v slast tudi »pekoči špageti«. Najina želja, da bi videla čim več, naju je vodila od Sfaxa do El Jema, kjer sva občudovala znameniti amfiteater, pa vse do primorskega mesta na jugu — Gabeza, kjer je močno pri- sotna še zelo stara kultur; Temperatura seje tam dvigni la še višje (okrog 37—40 stt pinj). Med potjo po zelo ravj cesti sva opazovala suho pc krajino, ki je že bistveno dri gačna kot na severu držav Le tu in tam sva videla kal snega oslička, ki se je pas na suhi travi, v glavnem pas tam le nasadi oljk. Dokaj utn jena sva poiskala hotel in kiju topli noči zelo hitro zaspal Naslednji dan sva se želel osvežiti v morju, toda kristalu čista voda s kristalnim p< skom nama je bila pretopi saj je imela kakšnih 34 stopir (Kot pri nas v zdraviliščih). N plaži so prevladovali domač ni, tujih turistov je bilo preo manj. Presenečena sva opi zovala domačinke, ki so kopale kar oblečene, saj tai ne smejo razkazovati svoji teles. Ko sva se naposled tui midva odločila za kopanje, s naju zelo čudno gledali, sva bila v kopalkah. Po »topli« osvežitvi v morj sva začela kovati načrte, kak bi prišla do težko pričakovani puščave Sahare, ki si je vs košček želi ogledati skoraj vsak turist, ki pride v Tunizijo; Roman Pleten Ob zaključku šolskega leta Srečanje učencev, učiteljev in staršev na Bianci Blanca, junija — Vodstvo Osnovne šole Blanca je skupaj; učenci pripravilo prisrčno srečanje za starše, potekalo pa je na šolskem dvorišču v lepem, sicer pa vročem popoldnevu. PredJ stavili so se nam vsi, od malošolarjev, ki so predvsem prepevali in deklamirali, učencev prvega razreda in tja do osmega. Za uspešno zaključeno šolsko leto, kjerjenašoli kar šestdeset od J ličnjakov, trije pa so nezadostni, je bilo popoldne »odprtih vral šole«, kot bi temu lahko rekli, predvsem dan zabave, iger in ve-1 selja. Dvomesečno slovo učencev in učiteljev pomeni počitek,! vendar že tudi nova razmišljanja o dopolnitvi in popestritvi pote-j ka dela v šoli, saj naj bi šolske programe čimbolj približali učencem, obveznemu delu pa dodali sprostitvene, predvsem bolj| zanimive in enostavne vzgojno-poučne teme. (D.K.) Obletnici invalidskih društev Premagati je treba ovire v Kranj, Sevnica — V Kranju je bila 18. junija proslava 25-letnice Zveze društev invalidov Slovenije. Zbralo se je več kot 3.000 aktivistov društev in članov slovenskih društev invalidov. Pozdravila sta jih minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč in predsednik Zveze društev invalidov Viljem Medved. Namenila sta nekaj besed populaciji invalidnih, ki jih je v svetu 500 milijonov, v Sloveniji preko 150.000, število pa nenehno narašča zaradi nesreč pri delu, bolezni, prometnih nesreč, vojn, terorizma in onesnaževanja okolja. Svojo obletnico, 20-letnico delovanja, je zaznamovalo tudi Društvo invalidov Sevnica, ki šteje 1200 članov iz cele občine. Tudi tu se invalidi srečujejo z odklonilnimi stališči kot osrednjo oviro za učinkovitejše reševanje problematike invalidov. Pojav, ki je značilen za marsikatero okolje, izvira iz nepoznavanja invalidske problematike, pomanjkanja socialnih izkušenj ostalih ljudi v skupnem življenju z invalidi in iz predsodkov do invalidnosti. gi avi Društvo invalidov Sevnica] nudi vključevanje v rekreativne dejavnosti, letovanja, klimatska in topliška zdravljenja Letos, ob 20-letnici, krije druš-l tvo 20 odstotkov vrednosti ta-j kih storitev članom. Društvi* želi pomagati predvsem težje prizadetim pri odpravljanju ar-l hitektonskih ovir, napeljavi elek-1 trike in vodovoda, adaptaciji] kopalnic in sanitarij in pri odpravljanju ostalih ovir. Sevniško društvo bo svojo I obletnico proslavilo jeseni, kol bo v Sevnici zgrajena nova I športna dvorana in bo dovolj prostora, da se bodo lahko in-' validi zbrali v velikem številu. Izdali bodo glasilo Utrip, dol sedaj pa so izdali že 31 številk j društvenih informacij. V Kranju so na proslavi j obletnice Dl Slovenije podelili dvanajst zlatih znakov. Enega od njih je prejel Franc Žveglič, predsednik Dl Sevnica. Romanu Novšaku je dodeljen srebrni znak in Dominiku Ko-letu bronasti. Dodajmo, da je dobitnik srebrnega znaka iz Posavja še Anton Bukovinski iz Dl Brežice. (Janko Blas)