LETO 1936
18. MARCA
ŠTEV. 12
O sušenju sad;a in sušilnicah
Morebiti se bo komu čudno zdelo, da pišemo o sušenju sadja in o sušilnicah sedaj, ko drevje niti ne brsti. Toda imamo iehtne razloge za to Kdor hoče jeseni sušiti, mora že sedaj misliti na to, zlasti pa na sušilnico, ako je še nima.
Zanimanje za izboljšanje domače sadne uporabe se je v zadnjih letih splošno zelo poživelo, zlasti kar se tiče sušenja sadja. Ze nekaj let, posebno pa odkar je med kmečkim ljudstvom tolika stiska, se prav z vnemo grade sušilnice in se suši razno sadje. Toda zanimanje narašča bolj in bolj Izmed 250 podružnic Sadjarskega in vrtnarskega društva jih je gotovo biizu polovico, ki so se na svojih zadnjih občnih zborih posvetovali kako bi zgradili skupno društveno sušilnico. Kljub temu, da je povsod trda za denar, bo prihodnjo jesen po naši banovini precej novih sušilnic, ki bodo na-sušile na stotine centov sadja.
No prvi pogled se čudimo, da so se ljudje tako zavzeli za sušenje, ko so v dobi 40—50 let nazaj pustili propasti skoro vse sušilnice. Vendar pa je ta povratek k najstarejšemu in najboljšemu ohranjevanju sadja kaj naraven pojav. Vedno večja stiska in pomanjkanje naganja, da sc ljudje vračajo k staremu načinu življenja, da zopet bolj cenijo preproste pridelke in domače izdelke. Nanovo je oživelo prepričanje, da je suho sadje izvrstno živilo, ki daje ob enem tudi izborno pijačo za žejo pri težkem poletnem delu. To prepričanje pa je še tembolj irdno, ker je dandanašnji izdelek, ki pride iz novodobnih, brezdimnih sušilnic, neprimerno boljši nego je bil v prejšnjih časih, ko so sadje »cvrli« in »pekli« v neposredni bližini ognja in vrhuiega še v dimu.
Pa še to moramo vpoštevati, da je sadja vedno več. V promet pa gre v najnovejšem času samo najlepše, izbrano, namizno sadje najboljših, žlahtnih sort Vse drugo pa ostane doma. Uveljavljati se ie začela počasi Pametna misel, da vendarle ne kaže, da bi ves sadni pridelek, ki ga ne moremo svežega prodati, predelali v sadjevec in žganje, ampak da bi bilo zelo potrebno, ko bi
se vsaj nekaj tega božjega daru obrnilo za živež in shranitev za slabe leiine.
Najsi pa bodo razlogi, ki so ljudi nagnili k sušenju kakršnihkoli, priznati moramo, da je ta preokret v domači sadni uporabi vse hvale vreden. Dolžnost poklicanih einiteljev pa je, da to dobro voljo podpirajo in pomagajo odstraniit neprilike, ki ovirajo, da se sušenje sadja ne more tako razvili kakor bi ljudje želeli in kakor bi bilo potrebno.
Najhujša ovira, ki zadenemo na njo prav povsod je vprašanje sušilnic. Imamo sicer mnogo na razne načine zgrajenih brezdimnih sušilnic, ki pa večinoma ne ustrezajo popolnoma vsem opravičenim zahtevam. Navadno uporabijo preveč kuriva, sušijo prepočasi neenakomerno," zahtevajo prevež strežbe itd. Vse so zgrajene pač na ta način, da toplota ki se tvori v peči izžareva naravnost v sušilni prostor in je v spodnjem delu sušilnice in ob ceveh navadno prehuda, , v zgornjem pa preslaba. Tudi vra-vnava prezračevanja je marsikje pomanjkljiva in neugodna.
Pa tudi v tem oziru smo prišli minulo leto velik korak naprej in je skoro gotovo, da je vprašanje dobre, na vse strani vsire-v.ajoče sušilnice rešeno. G. Wetzu, oskrbnika graščine Prebold pri Sv. Pavlu v Savinjski dolini v družbi s stavbenikom q. Podgoršekom se je posrečilo zgraditi sušilnico, ki nima nobene prej omenjenih napak in so vsestranske poskušnje pokazale, da suši hitro, pri najmanjši uporabi kuriva, brez kake posebne strežbe in da je izdelek v vsakem ožim prvovrsten.
Ta sušilnica — imenovali io bomo Wetz-Porgoršekova sušilnica — je tako zgrajena, da toplota iz peči razgreva najprej zrak, ki ga neprestano srka od zunaj vase; vroč zrak preveva sadje od vrha navzdol. Šele spodaj odhaiti z vlago nasičen skozi oddu-ške na piano. Zaradi take uredbe je v sušilnici skoro vedno enako ravno pravšna toplina in je popolnoma izključeno, da bi se moglo sadje kadarkoli kvariti V tej sušilnici se res v pravem pomenu besed suši, ne pa kuha ali peče, kakor v marsikateri
sušilnici starejšega sestava. Izdelki iz te sušilnice (jabolčni krhlji, hruške, češplje) so tako krasni da se v tej kakovosti težko dosežejo s kako drugo sušilnico. Kolikor se je dalo do sedaj dognati, je uporaba kuriva zelo majhna in gre sušenje nepričakovano hitro od rok. Sušilnica ima tudi zelo preprosto pa potrebno pripravo, s katero se dado dvigniti kvišku vse lese, da se dobi spodaj prostor za menjavanje les. Sveži jobolčni krhlji se vlagajo n. pr zgoraj in se pomikajo lese proti dnu, Češplje pa vlagamo od spodaj, kjer je najnižja toplina in jih pomikamo polagoma proti vrhu, kjer ima zrak do 80° C, topline.
Wetz-Podgoršekova sušilnica se bo izdelovala v 3 velikostih. Najmanjša bo imela
5 les (70X120 cm). Na vsako gre mernik sadja. Gradbeni stroški bodo znašali okoli Din 2500. Druga velikost bo obsegala 10 ravnotako velikih les in bo veljala okoli Din 5000. Tretja velikost bo pa imela 20 ravno takih les. Cena okoli Din 8000. Izum je zaščiten (patentiran) in imata pravico izdelave samo omenjena izumitelja, ki dajeta vsa potrebna pojasnila. Za vsako zgrajeno sušilnico bosta prevzela jamstvo za vse naštete vrline.
Sušilnica ima še to prednost, da se \ njej lahko hitro posuše razen sadja tudi vsakovrstni drugi kmetijski pridelki, ki jih je treba sušiti, preden jih spravimo, kakor n, pr. koruzo, fižol, žito, lan, hmelj itd. ti.
Skrbi oh spomladmi setvi
Prava koledarska spomlad še ni tu, in vendar imamo že dva meseca spomladansko vreme. To vreme ie sicer tu, vzlic temu pa še vedno ne moremo začeti s pravimi spomladanskimi deli. Čudno leto, res! S strahom in nezaupanjem zre kmet v bližnjo bodočnost, ne bo li ga zima s svojim repom pošteno udarila, potem, ko ga je dva meseca varala. V takem položaju smo danes. Vendar ni, do bi obupali, kajti zna se še vse obrniti na dobro. Kmet pa mora vedno tako delati, kakor da pričakuje najboljšo letino, zato nai pripravi vse za spomladansko setev, tako, da lahko začne ž njo že prihodnji teden.
Vsako delo je začeti po temeljitem preudarku, torej ga je že v naprej dobro pripraviti. Sicer ie bilo za to dovoli časa že dosedaj, vendar se lahko marsikaj pozabi, kar pride pozneje pri setvi novskriž.. Tu hočemo opozoriti na nekatere potrebne mere, na katere se gospodar morda ni spomnil. Tako naj še enkrat prouči svoj obdelovalni načrt, če ni v njem prezrl kake kulture. Zlasti mora pomislili na krmske rastline, da bo pridelal dovolj beljakovina-sie krme: detelje, lucernc, grašice, kajti ta mu nudi največ koristi. — Kaj pa s semenom? |e-li vse pripravljeno, da se ga lahko takoj seje? Ce ga ni doma, si ga treba pač nabaviti. Zlasti krompir treba večkrat menjati, če hočemo doseči ugodne pridelke: iz težkih zemlja na peščene, iz rahlih tal na fežke, iz nižav na višine, iz višjih leg v nižine. — Tudi orodje za spo-mladno setev mora biti v redu: plugi, brane, valji,rji, sej-.ilni stroji, motike in drugo.
Najbolj nerodno je, če med setvijo stroj zastane in treba klicati strojnika za popravilo.
Kdaj naj začne poljedelec sejati? — O
tem pa ne odločuje on, ampak vreme in zemlja. Ponekod že pridno sejejo, oves je že v zemlji in celo ječmen spravljajo v tla, kjer je zemlja rahla, peščena. Večina kra-rev pa še vedno čaka, kajti težka zemlja je še prepojena z. vodo, je mrzla in mrtva. V tako ni zarezah brazde, pa tudi ne jo rahljati, še manj ji zaupati seme.
Ko se bodo tla osušila in bo vreme ugodno tedaj pa pridno na delo, da jih pripravimo za poseiev. Tisti nemarni kmet, ki se ne da prepričati, da mora jeseni vso prazno zemljo preorati, bo moral pač sedaj obračati brazde. To ni samo zguba časa, ampak tudi zemlja ne postane več tako godna in pripravna za setev. Kdor ima pa njive preorane, temu lahko; saj zadostuje, da gre enkrat s kultivatorjem ali grobačem skozi in enkrat povleče z brano, pa so tla pripravljena. V splošnem naj se upošteva načelo, da takoj seiemo, ko je za fo podana možnost; čim prej, tem bolje. Zemlje Pa spomladi ne obračati, kajti tedaj io lahko pokvarimo.
Še na nekaj moramo opozoriti, kar naši kmetje večkrat zanemarajo; namreč: spo-mladno zatiranje plevela. Predno postane zemlja godna za setev, je že vsa ozelenela plevela. Tega moramo uničiti, če nočemo, da bo nam pozneje v nadlego. Najlažje ga zatremo sedaj, če gremo z lahko brano čez ozelenelo njivo ob sončnem, toplem dnevujpri tem izrujemo ali vsaj zrahljamo
v5e mlade plevelne rastline ki jih potem sonce do konca osuši in zatre. Noben način zatiranja plevela ni tako učinkovit kot (a. Ne čakajmo pa s tem delom tako dolgo, •ja se plevel globoko vkorenini, kajti tedaj e že prepozno. Tudi na posejani ozimini, zlasti pšenici, se da z brano omejiti rast plevelnih rastlin.
Potem sledi setev. Za njo skrbno pripravimo zemljo, da ne bo grud, ne praznih prostorov v notranjosti, kamor bi seme zdrknilo, ampak vsa tla naj imajo enakomerno grudičasti zlog. V tako pripravljeno pist bodemo lahko in enakomerno spravili vse zrnje, ki bo tudi enakomerno in istočasno vskalilo, kar je za razvoj vsake setve največje važnosti. Sejmo tudi povsod enako, ne pregosto, ne preredko; če le mogoče, poslužujmo se sejalnih strojev, ki nudijo izredne ugodnosti: ne samo, da si prihranimo najmanj eno lretjino semena, ampak ž njimi spravimo tudi vse seme enakomerno globoko in v vrsie, zato vse istočasno vskali in se krepko razvija že v mladosti. Pa tudi pozneje je razvoj cele setve enakomeren, kar se pri setvi z roko nikdar nc doseže.
Ko se je zemlja dovolj osušila, ne smemo pozabiti pobranati pšenice. S tem ne samo, da zairemo mnogo plevela, ampak razredčimo tudi morebitno pregosto strn ter zrahljamo zemljo, ki je po zimskem snegu in dežju zbita. Obenem pa preprečimo prehitro izhlapevanje vlage iz tal. Rži pa ni branati, ječmen pa tudi bolj previdno, kajti oboje žit je v tleh premalo trdno zasidranih. Da je staro lucerniščc potrebno spomladanskega brananja, mora biti jasno vsakemu poljedelcu.
Setev lucerne moramo odložiti tako dolgo, dokler se zemlja dodobra ne ugre-je. Sejemo jo le samo, nc med oves, kajti ta jo rad zaduši, ker jo preveč zasenči. Ce je pa redek, ga moramo pokositi takoj, ko gre v latjc, če ne nam lucerna ostane redka.
Za krompir ni sile, za peso še manj, kajti oboje potrebuje toplo zemljo. Večkrat že je
Gnojenje okopavin
Krmska pesa
11. Isiotako kakor pri krompirju se jc Dokazala potreba umetnih gnojil tudi pri krmski pesi.
Posestnik Peter Markič iz Strohinja pri Naklem je vso njivo ki io ic razdelil v tri enake parcele in kjer jc sadil peso, naj-
koncem maia posajen Krompn Dojje uspeval in dal večji pridelek, nego oni začetkom aprila. Če bi ga pa sadili že sedaj marca, se nam zna dogoditi, da ga pozna slana in mraz tako pokvarita, da bo ali popolnoma odpovedal, ali pa slabo odgnal.
Za ltoruzo in fižol bodemo morali letos tudi nekoliko počakali, kajti ne vemo, kaj aam prinese april. Saj bi bila škoda, če bi morali oboje še enkrat sejati. Zamujeno pa ni, če to zrnje spravimo nekoliko pozneje v zemljo.
Pa na travnike nc smemo pozabiti, sai se nam delo na njih bogato izplača. Brana-nje travišč spomladi je polovico gnojenja To si naj dobro zapomni vsak živinorejec. Travniška brana izruje mah, raztrga travniško rušo, razgrebe zemljo, poravna krtine in zmeša po potrebi tudi gnoj s prstjo. Vse to je neprecenljive vrednosti za razvoj trav in detelj. Branamo pa le ob suhem vremenu, ko se je zemlja dovolj osušila. Če navozimo potem še kaj gnojnicc na nje, tedaj smemo pričakovati bogato košnjo
Tako smo s tem opozorili kmeta na nekatera nujna opravila, ki ga čakajo ob spomladanski setvi in oskrbi rastlin, da na nje ne pozabi, dokler ie še čas jih izvršiti. Se eno pa mu moramo polagati na srce: na skupno fovariško delo s sosedi. To zaleže izredno mnogo. Tisti, ki je bolj izkušen, naj nasvetuje onemu, ki si izkušenj ni pridobil. Če si kdo sam ne more pomagati, priskoči mu na pomoč, da bo potrebna dela pravočasno izvršil. Nobeden stan ni tako potreben medsebojne pomoči, kakor kmetski, zato tu ne velja kapitalistično načelo: vsak sam zase, ampak zadružno načelo: vsi za enega, eden za vse. Le pod tem geslom bo slovenski kmet napredoval, le tako se bo ohranil na svoji zemlji, le tako prestal današnjo gospodarsko krizo. Čim hujši so časi, tem tesneje se morajo kmetje sirniti skupaj, tem složneje nastopati, tem trdneje držati plug v svojih rokah in zarezali brazdo svoje boljše gospodarske bodočnosti.	L.
prvo dobro pognojil s hlevskim gnojem in potem izvedel sledeči poskus:
Prva parcela 1000 m2 je ostala gnojena samo s hlevskim gnojem. Pridelal je 6730 kilogramov pese.
Druga parcela 1000 m- je poleg hlevskega gnoja dobila še 15 kg apnene sečni-
ne, 20 kg superfosfata in 30 kg 40% kalijeve soli. Pridelek je znašal na tej parceli 9340 kg pese
Tretja enako velika parcela pa ie dobilo isto količino apnene sečnine in suoer-fosfata kot druga parcela, ne pa kalijeve soli. Pridelal je radi tega samo 7050 kg pese.
Vzemimo vrednost pese po Din 20,— za 100 kg potem lahko vsak kmetovalec sam izračuna, kako dobičkonosna je uporaba umetnih gnojil, posebno pa uporaba 40% kalijeve soli pri gnojenju pese.
Prav toke poskuse z. enakimi in pa še boljšimi uspehi so izvedli lansko leto še sledeči posestniki:
Ivan Rozman iz Loga pri Sevnici Ta je pridelal na nepopolno gnojeni njivi na 1 ha samo 54.500 kg pese in na polno gnojeni s kalijevo soljo, apnenim dušikom in su-perfosfatom pa 85.900 kg pese. Ivan Pod-peskar iz Kokrice pri Kranju jc isto tako izvedel poskus zelo vzorno in z odličnim uspehom.
lernej lsienič v Gornjem Logatcu je imel tako izboren uspeh, da se je zelo čudil, da j t: mogoče pridelati toliko nese, čc se ii gnoii tudi z umetnimi gnojili
Ivan Košan v Družmirjih pri Šoštanju je
Spomladanski
VH najvažnejše čebelarske opravke vs : !eia spada brezdvotnno spomladanski rregled družin Čim vestnejši, izbirč-nriši in natančnejši jc pri tern delu čebelar, iem večji uspeh bo tisto lelo dosegel. Jeseni ko je čebele zazimljevai si jc postavil temelj za bodoče čebelarsko leto Določil je gotovo število družin, ki noj mu v prihodnjem letu prineso novo življenje Zima pa pusti vsako leto več ali manj občutne posledice pri posameznih družinah Dobro ali slabo piczimovanje je odvisno pred vsem od pravilnega zazimljenja in miru, na drugi strani pa tudi od zime same Cim enakomernejša je zimska temperatura (letos pač ni bila enakomerna!), tem ugodnejše je prezimovanje.
Spomladi čebelar nc posega v panje dokler se toplota zraka nekoliko ne ustali in dvigne vsaj na 10 stopinj C v scnci, razen če ugotovi poprej kaj posebnega (brez-mafičnost ali kako bolezen). Zc zadnjič smo dognali da je v tem času toplota v panju družinam krvavo potrebna Kadar ie du zrak dovolj gorak, se ugodni trenotek
na samo s hlevskim gnoiem gnoieni parceli pridelal samo 42.!":00 ky pese na ha. Na enostransko gnojeni, samo z apnenim dušikom in superfosfatom, pa tudi samo 49.200 kg pese. Na polno gnojeni paTceli pa, kjer je 1 ha pognoiil z 200 kg apnenega dušika 200 superfosfata in pa 300 kg 40% kalijeve soli je dobil ogromni pridelek pese, 64.500 kg na 1 ho
Pripomnimo, da jc bilo lansko leto zelo sušno, kljub iemu pa so bili izidi poskusov izredno dobri, to pa pred vsem zaradi tega, ker kali) zadržuje vlago in tako zmanjša potrebo vode
Taki hi navedeni uspehi so seveda odvisni še od drugih okolnosfi Zelo važno vlogo igra na pr pravi čas trošenja umetnih gnojil Prepozno trošena qnoj\la invjjo !e deloma uspeh Splošno velja pravilo, da je treba trositi umetna gnoiila čimbolj /oo-daj spomladi in jih takoj po uporabi dobro prevleči z brano ali pa plitko zaoraii -Mi lahko tudi s kultivatorjcm /mešati z. zemljo. Čim bolj zgodaj pred selvijo jih rabimo na njiv.- h tem boljše je 7aio kmetovalci ne odlašcite in preskrbite si pred vsem 40% kalijevo sol pravočasno, da ne bo zadrege, kakor je bilo to lansko M" "v-dni ic marec tu in setev oziroma saditev pred durmi
pregled cehe!
takoj izrabi in se družine temeljito pregledajo.
Najvažnejša je ugotovitev znsfran malice. Imeti jc treba v tem oziru bistro oko. Vse namreč, kar r-e tiče matice, nam pokaže zalega. Če je ni, ie panj osirotel, če je raztresena, jc matica slaba, če. je v če-bclnih celicah med navadno zalego pomešana grbasta (trotja), je matica zanič ali pa gospodarijo v družini že trotovke. Prvo in drugo je za družino usodno. Če je matica zanič, io je treba odstraniti in dodati drugo, ali pa družino pridružiti drugi bolj šibki, pa glede matice dobri družini. Pomnimo: dobre matice so pogoj z« čebelarski uspeh. Zato umen čebelar nikoli ne trpi v svojem čebelnjaku slabih ali cclo samo dvomljivih matic; bolje je imeti manj dru-žin z dobrimi maticami, kakor več s slabimi! Prav pogosto se pa spomladi pojavljajo trotovci. Matica je tekom /ime poginila, čebelar je to prezrl in čebele si v skrbi za zarod izbiro skrajno sredstvo. — Nekaj čebel iz svoje srede začno krmiti z matično hrano da se jim jajčniki toliko iz-
gode 10 morejo leči jarke, ki so po vsa troijti 'akti družino drvi neizogibni pogubi nasproti oko ji čebelar nt- pomaga vsaj toliko, kolikor pač more. Ne bomo in popisovali, kako se takemu panju pomaga. To nojdete v vsaki čebelarski knjigi, ali pa vam nasvetuie izkušen čebelar. Nam žal, manjka prostora!
Prevozno je spomladi tudi vprašanje zadostne hrane. Če naideš v marcu le še nekaj kopelj medu pri držini ji ie nujno treba takoj dati večjo količino medu, ali po vsaj sladkorja. Skopost in štedhivost v tem oziru se /clo kruio maščuje Tak čebelar je lahko ob \sc družine, če nastopi le količkaj neugodno vreme, kakršnega smo vajeni zlasti spomladi Sredi marca moro vsaka družina imeti*na zalogi vsaj 4 do. 5 kg medu, ako hočeš biti čisio Dre/ skrbi. Če ga je manj, pazi! Pozneje ti bo žal, če ne boš upošteva! tega nasveta.
Pri vsaki družini naj se spomladi ugotovi tudi njena moč z o/.irom na število čebel. Tudi ta opravek ima svoj pomen. — Kajii zgodaj spomladi si zelo šibke družine nikakor ne morejo pravočasno opomoči in v razvoju dohiteli močne družine Ostanejo dolgo šibke in zaradi maloštevilnosti iz-letnih čebel v najvažnejši dobi glavne spomladanske paše nikakor ne morejo popolnoma izkoristiti. Razvijejo se navadno šele med glavno pašo ali pa komaj po njej. Takrat ie panj poln živali, ko je giavne paše že zdavnaj konec! Da je to napak, ni treba utemeljevati, Zaio pameten čebelar
V
KUHINJA
Karfijohta juha s krompirjem in korenjem. Boli majhno karfijolo pripravim za juho tako, da io razdelim na posamezne rožice. Stebelca olupim in zrežem na kocke. Par peres mehkih listov zrežem na rezance. Vse skupaj pristavim z mrzlo vodo. Dva debela krompirja olupim, zrežem na kocke in pridenem karfijoli Ko se juha kuha, pride-nem še dva olupljena in /.ribana korenčka. Prčono korenčka zribam, jima odstranim se-menik to ie sredino. Ta sredina je spomladi irda in grenka. Ko sta krompir in koleraba napol kuhana, zabelim juho s prežganjem, katerega sem naredila iz polne žlice masti in žlice moke Ko je jed kuhana, lahko oki-sam po okusu, če hočem. Soliti seveda ne smem pozabiti
spomladi ne pušča slabičev v panjih, marveč po dva in dva združi, da dobi močne družine Ako si želi čebelarstvo pomnožiti, bo imel itak v rojilni dobi dovolj prilike, ne da bi donos kai prida oškodovat
Vsa navedena opravila je v modernih panjih lahko i/vesti, težje pa v starih z nepremičnim satovjem. Tamkaj je človek le bolj na svoie oko navezan )e pa oko starega, izkušenega čebelarja zaeuda bistro, tako, da mu skoraj ni treba nič pregledovati in brskati po panjih Mlajši in neizkušeni rod si pa mora pri kraniičih in drugih podobnih starih panjih pomagati, kakor si ve in zna Nekaterim prav dobro služi mejimo zrcalce, na tenki paličici poševno pritrjeno Z njim ugotove med satnimi ulicami stanje zalege in njeno kakovost, pa tudi količino medu To je glavno, ker moč družine vidi takoj že odzadaj. Resnici na ljubo je treba pa tudi potrditi, da je glede slabih matic pri kranjičih veliko manj nevarnosti, kei si jih pač s pogostim rojenjem po naravi obnavljajo Zato tudi tozadevno pregledovanje navadno ni potrebno; količina medu se pa ugotovi s težka-njem Točno pregledovanje je potrebno le pri onih panjih, ki so sumljivi Na vsak način pa mora vsak čebelar, ki želi napredovati. biii spomladi čisto na jasnem, da so vse njegove družine brez izjeme v redu glede malice, hrane in moči Ako ni v tem oziru nobenega dvoma, da je vse prav potem lahke mirno pričakuje prve paše in lepih uspehov.	L. P.
Polenovka s sardelami in krompirjem
Da je meso polenovke okusno, mora biti belo in dovolj namočeno. Kos namočene polenovke pristavim z mrzlo vodo. Osolim jo dobro. Ko zavre, jo potegnem na stran in pustim toliko časa stati, da se odloči od kosti. Potem jo stresem na rešeto, li poberem kosti in slečem kožo. V kožici razbeljm olja, zarumenim precej čebule in vlagam vrstoma polenovko in na rezine zrezan, malo boli kot napol kuhan krompir. Ko to dvoje porabim' polijem po mesu, ki naj bo na vrhu v olju prevrele, drobno sesekljane sar-dele, odišavljene s strtim česnom. Poten-postavim jed za pol ure v pečico. Na miz< dam s kislim zeljem
Parjene prešle. Preste zlomim na krm ke koščke. Potem jih denem v globok Ione in polijem ž vrelo vodo. Lonec pokrijem i: pustim toliko časa stati, da se preste namo
KRALJESTVU GOSPODINJE
čijo. Dovoli namočene koščke odcedim iti zabelim s surovim maslom. Ravno tako jih lahko poparim z vrelim mlekom. Isto lahko naredim s starimi žemljami ali z mlinci.
Kavina krema. Za kavino kremo rabim štiri žlicc vanilijinega sladkorja, štiri žlice mleka, četrt litra smetane, tri osminke močne črne kave in sedem rumenjakov. To množino stepam v kotliču. Kotlič postavim v posodo z vročo vodo. Ko se tekočina zgosti, potegnem na stran in še vedno stepam. Med stepanjom pridenem koščke surovega masla. Masla rabim sedem dkg. Ko je krema ohlajena, jo položim s kupom na krožnik in postavim za par ur na led. Na mizo jo dam olepšano s kakim drobnim pecivom.
Riž s pomarančnim sokom. Riž zberem in zbrišem. Potem ga kuham četrt ure na vodi, odišavljcni s sokom ene pomaranče in pol limone. Riž osladim s par koščki sladkorja, ki sem ga obribala na pomarančni lupini. Riž mora biti gost. V kožico denem cn in en četrt litra dobrega beiega vina, 40 dkg sladkorja in sok dveli pomaranč. Potem kuham riž toliko časa, da se zmehča. Obliko poplaknem z vinom, streseni fiž vanjo in denem za par ur na led. Za na mizo pretreseni riž na plitev krožnik in ozaljšam z odrezki pomarančne lupine, katere sem opražila s sladkorjem.
Perilo m pranje
Vsaka skrbna gospodinja smatra pranje za zelo važno gospodinjsko opravilo. Večja zaloga lepega, belega perila ima v gospodinjstvu že precejšnjo vrednost in pomeni majhen del premoženja. Zato je čisto ra-razumljivo, da skušamo premoženje, ki ga imamo v perilu, obdržati čim dalje časa. Četudi se vsak predmet, ki ga uporabljamo, počasi obrablja in enkrat odpove, vendar s pravilnim, pazljivim ravnanjem, obrabo perila zelo zmanjšamo in mu podaljšamo življenje.
Nikjer pa perilo ne trpi toliko, kakor pri praniu. V nemški državi so celo izračunali, da znaša škoda, ki se napravi v celi državi na perilu zaradi slabih pralnih sredstev in napačnega pranja 300 do 500 milijonov na leto To so neverjetno velike številke, ki nam pa jasno kažejo, da z različnim pranjem perila tudi pri nas utrpimo precejšnjo škodo, ki bi se dala omiliti.
Vprašanje, kako moremo perilo najbolje očistiti in ga pri tem najmanj oškodovati, dolgo ni bilo zadovoljivo rešeno. Ako smo se posvetovale glede tega pri sosedah ali
prijateljicah, smo dobile nešteto odgovorov, od katerih je bil vsak drugačen To pa ni nič čudnega, kajti mehaničnim potom ni mogoče nič točnega dognati; v tem oziru nas morejo zadovoljiti le znanstveni poizkusi, ki so združili po tisoče praktičnih in kemičnih poskusov v točna dognanja. Praktično in samo na oko marsičesa ni mogoče določiti (n. pr. točno stopnjo čistosti perila); to pa je napravila tehnika s posebnimi pripravami.
Navadno smatramo pri pranju namakanje perila in končno splakovanje za manj važna opravila, kakor pa mencanje, miljenje in kuhanie ki pravzaprav predstavljajo pravo pranje v ožjem pomenu besede. Vendar pa temu ni tako. Ravno uvodno namakanje in končno splakovanje je pri pranju najbolj važno in če tega ne upoštevamo, si pokvarimo lahko ves uspeli pri pranju.
Z namakanjem hočemo doseči, da se tkanina v vodi tako razmoči, da se nesnaga pozneje v lugu laže loči od nje ter se da laže odstraniti; obenem pa voda, v kateri perilo namakamo, nekaj nesnage že kar odplavi ali' jo vsaj raztopi. V ta namen pa je potrebno, da se peirlo namaka 18 ur v vodi, ki smo jo za to pripravili z dodatkom mila ali posebnih sredstev za namakanje Popolni uspeh pa dosežemo le, če perilo v vodi plava. Milo in soda vežeta kisline in raztopita dei maščobe, ki tvori nesnago. Delovanje sredstev za namakanje pospešuje topla voda. V vroči vodi pa nesnaga nekako zakrkne in se tako trdno zaje v tkanino, da perilo pozneje veliko težje očistimo. Namakanje je končano šele, ko smo perilo po 18—24 urah krepko izprali in ga ovili. To je nujno potrebno, sicer bi prišlo perilo napo-jeno z umazano vodo v svež lug, kar bi zelo zmanjšalo njegovo pralno zmožnost in bi porabili zaradi tega prav po nepotrebnem več mila in več časa za pranje.
Šele sedaj je perilo pripravljeno za na-daljno miljenje, mencanje in kuhanje. Š. H.
g Živinski sejem v Sv. Juriju ob j. žel. 12. marca. Zelo živahen je bil ta največji sejem v letu, na katerega je bilo prignanih blizu 700 glav živine. Zanimanje je bilo veliko, kajti vsi so pričakovali razvoj cen. Akcijski odbor okoliških občin je določil naslednje cene: voli I. vrste 4.50—5 Din, II. vrste 4-4.50 Din, 111. vrste 3.50-4 Dni, biki 4 Din, telice 4—4.50 Din, Krave debele 3.50 do 4 Din, krave klobasarice 2—2.50 Din, teleta 5—6 Din. Dosežene cene so sc prccej približale tem v naprej določenim iri tudi promet je bil precejšen.
GOSPODARSKE VESTI
DENAR
g Ljubljanska denarna borza. Devizni promet na ljubljanski borzi je prošli teden znaša! 6.596 milj. Din, v prejšnih tednih ga je bilo le okrog 5 mili. Naiveč so kupovali angleške funte in avstrijske šilinge. — V svobodnem kliringu so plačevali angleški funt povprečno po 250 Din, ameriški dolar 49.55 Din, nemško marko 14.04 Din, špansko pezeio 6.25 Din, italijansko liro 3.02 Din in grške bone po 32 par. — Uradni tečaji so pa beležili: angleški funt 215.08 Din, ameriški dolar 43.25 Din, holandski goldinar 29.74 Din, nemška marka 17.57 Din, Švicarski frank 14.28 Din, belgijski belga 7.38 Din, francoski frank 2.88 Din, češkoslov. krona 1.82 Din.
CENE
g Cene oljnatega senena. Dolgo časa se je vodila borba med kmelovalci in fvorni-čarji olja za cene oljnatih semen, dokler ni kmet. ministrstvo samo vzelo stvar v roke in sklicalo konferenco. Na tej so bile določene za prevzem oljnatih semen tele minimalne cene za 100 kg semena: repično seme 250 dinarjev, seme sončnic 160 Din, makovo seme 300 Din, bučno seme 220 Din, sezamovo seme 350 Din, ricinovo seme 300 Din in la-neno seme Z/5 Din. - Na te najnižje cene je pristalo vseh 7 tvornic, ki podelujejo ta semena, ne pa največja tvornica v državi, zagrebška »Tvornica ulja«. Zaloslno, je da hoče ta tvornica šc nadalje izkoriščati kmeta, sama si pa kopiči velike dobičke. Tu bi morala vlada že poseči vmes in poučiti te židovske industrijce, da niso samo za to iukaj. da izmozgajo kmeta.
g Indeks cen v februarju. Narodna banka je izdala indeks cen na debelo za februar, iz katerega posnamemo naslednje podatke, ki jim služijo kot podlaga oene v letu 1926 s številom 100. Primerjane so cene februarja 1935 in januarja 1936.
	II. 1935	1. 1936	II. 1936
/astlinski proizvodi	60.9	83.0	82.9
živina in proizvodi	57.1	56.7	53.8
mineralni proizvodi	78.8	81.1	81.1
industrijski proizvodi	66.0	70.2	69.9
skupni indeks	63.9	71.1	70.0
izvozni predmeti	60.7	67.7	65.5
Jvozni predmeti	67.8	71.9	71.6
Cene na debelo	so od	•januarja zopet	
nazadovale, zlasti pa	od decembra		lanske-
ga leta, ko je dosegel najvišje stenje z 71.6 Glavni vzrok je padec cen živine, ki so padle na izredno nizko stopnjo od 53.8. Samo lanskega julija in avgusta so bile nižje. Zaradi padca cen živine je padel tudi indeks cen izvoznih predmetov, ker živine še največ izvažamo. Nazadovale so tudi cerie industrijskih proizvodov, ki so pa itak še vedno dovolj visoke v primeri 7. živinskimi cenami.
g Cene kož divjačine. Na dražbi kož 9. marca, ki ga je priredilo društvo koža na Ljubljanskem velesejmu, so se za kože divjačine prvovrstno blago dosegle naslednje ccne: Lisice 140—170 Din posebno lepe 190 Din, konu zlatice 710—800 Din, najlepše po 900 Diri, kume belice 500 — 600 Din, dihurji 80—105 Din, veverice zimske 5.50 Din, divji zajci zimski 7.20 Din, Jesenski 1 Din, srne 10 Din, pazbeci 100-110 Din. - Za polhe, bele podlasicc divje mačke in vidre ni biio povpraševanja. — Letošnja mila zirna je slabo vplivala na kakovost krzna, zato tudi ta dražba ni bila preveč založena / blagom; pa fudi kupcev je bilo primeroma malo.
ŽIVINA
g Mariborski živinski sejem 10. marca.
Akcija za zvišanje cen živine se uspešno nadaljuje povsod. Tako je tudi na tem živinskem sejmu uspelo doseči precej ugodnejše cene nego pred štirinajstimi dnevi, zato navajamo tudi cene tega sejma v oklepajih. Za I kg žive teže so dosegli naslednje cene: debeli voli 2.75-4.25 Din (2.50-3). poldebeli voli 2.75 -3.75 Din (2-2.80), vprežni voli 2.75 — 3.25 (2.50 — 3), biki za klanje 2.50 - 3.25 Din (2-2.80), klavne krave debele 3.50-4 Din (2-2.90), plemenske krave 2.25-3 Din (1.80-1.25), krave za klobasarje 1.80-2.20 Din (1.25-1.75), molzne krave 3 do 3.75 Din (2.50 - 3.50), mlada živina 2.50 do 3.50 Din (2.75-3.60), teleta 4-5 Din (3 do 4). — Vidi se, da s skupnim nastopom vendar nekaj dosežemo. Ttiko so na tem sejmu živinski prekupci hoteli izkoristiti položaj višjih cen, kar se jim pa ni posrečilo. — Vedeti pa moramo, da ne bomo uspeli, dokler ne izločimo največje škodljivce našega kmeta, živinske prekupce. Če je že po obrtnem zakonu ta obrt dovoljena, naj se omeji na najnujnejše, izkoriščevalcem naj se obrtni lisi odvzame, novih pa ne izda. Kdoi se pa zasači brez obrtnega lista, na se najstrožje kaznuje
PRAVNI NASVETI
Vstop v orožniško službo. J. C. Če ste starejši od 30 let, ni upanja, da bi vas sprejeli k orožnikom Sicer pa je treba za sprejem v orožništvo, da je prosilec državljan kraljevine Jugoslavije, da je odslužil rok v stalnem kadru v glavnih vrstah orožja, vojske ali mornarice, da je telesno in duševno zdrav in najmanj 164 cm visok; da ie samski ali vdovec brez otrok ali sodnijsko ločen od žene brez oirčik; dn je neoporečnega vedenja in neomadeževane preteklosti; da je zmožen čitanja in pisanja in da ni starejši od 30 let
Nagla smrt. F. St. — Mož je umrl brez oporoke in zapustil iz prvega zakona tri polnoletne ciroke, ki jih je še za življenja izplačal in 4 otroke iz drugega zakona, ki so še nedoletni Ker se je tudi ženitno pismo izgubilo vprašate, če lahko otroci iz prvega zakona zahtevajo dolžne deleže od posestva, na katerem žive sedai vdova in nedoletni otroci. — Ce se je ženitno pismo izgubilo, potem naj gre vdova k onemu notarju oziroma njegovemu nasledniku, kjer je bilo ženitno pismo napravlieno in bo na svojo zahtevo dobila nov odpravek že-nitnega pisma Ker ie oče umrl brez oporoke, nastopi zakonito dedovanje otroci iz prvega in drugega zakona bodo skupaj dediči do treh četrtink zapuščine, vdova pa do ene četrtine Če trdijo otroci iz drugega zakona, da sj> otroci iz prvega zakona že bili odpravljeni in da nimaio več pravice do dedovanja, bodo morali to pač dokazati. Slvcr do-jovora med dediči bo, dn se sporazumno določi, kdo izmed dedičev bo prevzel posestvo v naravi in izplačal sodediče
Ograja na meji. V. 1. — .Sosed vam je prepovedal izrigolati parcelo dr mejnikov in trdi. da ste dolžni po postavi pustiti ob njegovi meji 60 cm širok rob zemlje. Vprašate, če smete izrigolati do mejnika ker.se s tem Sosedu ne dela nobena škoda in če smete ob meji napraviti ograjo in kako laleč od meje smejo biti stt-bri. — Po stava samo prepoveduje lastninsko pravico tako izvrševati, da bi se o tem drugim škodovalo. Svojo parcelo sinete rigo-lati do mejnikov. Ob meji smete postaviti ograjo in stebre zabiti do meje. Ograjo Mini sme mejaš prepovedati le tedaj, če !>i njemu mogla škoditi n. pr. s senco, in ker skozi "io let ni na tem mestu stala taka ograja ter si jo mejaš to pravico pri-posestvov al.
Prestavitev priposestvovant poti. L. K. L. — Če se z dosedanjimi upravičenci poti ne spo razumete. je vsaka preložitev poti tvegana stvar: lahko si s tem naprtite tožbe, za katerih izid vam nihče ne more prerokovati. Gotovo je le to da se pri takih pravdah mora razpravljati na licu
mesta, rla se more presoditi umestnost preložitve za služeče zemljišče uu. eni strani in zaterjevano otežkočanje izvršitve služnostne pravice z druge strani Če se sami ne morete sporazumeti, jc bo.jše potrpeti, kakor ste dosedaj. kot pa izzvati pravdo.
Stroški branitelja. S. T. — Sosed vas je obdolžil, da ste pokosili njegov travnik in ukradli seno. Ker ste pri tej stvari nedolžni, ste dali zadevo odvetniku čez. Ni pa bilo ne tožbe ne preklica. Po enem letu ste dobili račun. Mnenja ste. da ga je dolžan plačati obrekovalcc in ne vi. — Stroške kazenskega sodnega postopanja trpi stranka, ki zgubi tožbo, /.a stroške pravnega zastopnika v prvi vrsti odgovarja tisti, ki odvetnika za določeno zadevo najame. Stroške branitelja v kazenskih zadevah, kjer toži .Iržnvm tožilec, trpi vedno obdolženec, če bi bil prav oprošflen ali pa če bi bilo postopanje proti njemu ustavljeno. Vprašajte pri sodišču. kjer je zadeva tekla, pa vam bodo pojasnili utemeljenost računa. Najbrž je liil postopek zaradi tatvine proti vam ustavljen in morate plačati svojega branitelja.
Izredni čas priposestvovanja Ž. J. I).
Ko ste pred 32 leti kupili posestvo, vam je prednik pri obhodu meje pokazal tudi kos sveta, velik približno 230 m2, in rekel, da spada tudi k posestvu. Ta svet ste mirno uživali dosedaj ko so začeli trditi,, da spada ta svet k cerkvenemu nadar-hinskemu zemljišču, kar tudi ka/e občinska mapa. Mnenja ste. da ste ta svet s 30-letuim uživanjem že pnposcstvmali. -Za priposestvovan.je cerkveno nadarbin-skega sveta je potrebno 40-letno nemoteno uživanje. Če ste skupaj z vašim posestnim prednikom uživali sporni svet že 40 let. poleni ste ga priposestvov ali in sinete zahtevati od dosedanjega zemlje-kn.jižnega lastnika listino, s katero ga lahko prepišete na sebe.
Tudi vzajemna oporoka se more preklicati. \l. li. O. Ko ste ie poročili ste z možem napravili vzajemno oporoko-tako, da sta postavila drug drugega za dediča. Mož pa je svojo imovino zapravil in vas zapustil Vprašate, če kljub oporoki lahko razdedinite svojega moža. ki je pijanec in zapravljivec — l udi vzajemna pogodba se da preklicati Kai pojdite k notarju, kjer ste napravili oporok«. pa boste stvar uredi); To on velja le za oporoko, ne pa tudi -s dedno pogodbo. ki ste jo morda napravili, Ako sta pa sklenila dedno pogodbo ter bi radi dosegli, tla se razveljavi boste morali zahtevati pri sodišču (s tožbo) ločitev zakona. Ako bo sodišče izreklo ločitev zakona iz moževe krivde, boste, aliko zahtevali razveljavljen,je pogodbe