AKTUALNO VPRAŠANJ:. Predvolilna dejavnost jo trenutno brez dvoma nad najaktualnejši nctra-nje-politični dogodek, ki je mobiliziral veliko večino prebivalstva. Je pa fio eno vprašanje, ki jo pritegnilo vso pozornost predvsem naših gospodarstvenikov. To je predlog novega zakona o celotni delitvi dohodka. Na Gorenjskem jo razprava o tem razmeroma šo v povojih, čeprav je pred dnevi Klub gospodarstvenikov Gorenjske organiziral za svoje člane debatni večer. Na tem sestanku smo lahko ugotovili, da razprava šo ni prešla dovolj med neposredno proizvajalce in jo za sedaj vodijo So vse preveč »na najvišjem nivoju« vodilnega gospodarskega kadra. Večina udeležencev omenjenega debatnega večera niti ni bila seznanjena z novim osnutkom, saj ga nekateri sploh šo niti videli niso... Gospodarstveniki Gorenjske so pozdravili novi osnutek o delitvi dohodka in ga ocenili kol zelo vzpodbudnega in naprednega. Bili so sicer še posamezni primeri, ko se hoče- na podlagi financ, izračunov, ki so tu in tam seveda neugodni za posamezno podjetje, obiiti bistvo novega zakona o delitvi dohodka. Zato bo brez dvoma So nadalje naloga vseh množičnih organizacij v •podjetjih in prav tako organov delavskega samoupravljanja, da bodo razpravo o tem pomembnem gospodarskem vprašanju no k» bolj razširili med kolektive, marveč ifrudi razpravljali v prvi vrsti o bistvenih momentih, ki jih vsebujo novi zakonski predlog. ■ I. A. AKTUALNO VPRAŠANJE PREDVOLILNA DEJAVNOST G O REN J C E V ■■■i■mu ■■iiiiiiiim i ■ iiiiibicm......—maBi«' mirnim«......mimiiib—■ Naši kandidati v številkah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO liETO X. — ST. 78 — CENA DIN 10.— Kranj, 7. oktobra 1957 Skupni podatki o sedanjih kandidatih šo niso zbrani, kajti kandidaturo za zbore proizvajalcev šo niso dokončne. Podatki o kandidatih za občinske zbore, ki pa so žo zbrani, pokazuje.! o marsikatero značilnosti iz posameznih krajev. Največ izbiro na volitvah bodo imeli volivci v blejski občini, kjer so za 22 mest v občinskem zboru postavili na kandidatno listo kar 67 kandidatov. To so pravi, da jih bo dve tretjini odpadlo. V vseh občinah so povprečno kandidirali več kol šo toliko kandidatov kot bo izvoljenih odbornikov, kar j* pravilno. Najmanj kandidatov na izbiro bodo imeli le v cerkljanski občini, kjer so za 21 odbornikov predlagali \ lo 41 kandidatov, kar pa jo še vedno zadovoljivo. Po starosti jo največ kandidatov za občinske zbore med 31. in 35. letom, in sicer 127 od vseh 631, kolikor jih je kandidiralo. Največ mladih kandidatov, in sicer do 25 let starosti so izbrali v občinah Kranj in Cerklje (po sedem), medtem ko Plenum Okrajnega odbora SZDL Kranj v občinah Tržič, Jesenice, Železniki in Zireh kandidira za občinski zbor samo en kandidat v starosti izpod 25 let. Po poklicih pa so predloženi kandidati: od 631 skupnih kandidatov jo 269 delavcev, ki tako zasedajo prvo mesto, kar je za kranjski okraj povsem razumljivo. Drugo mesto med kandidati po njihovi zaposlitvi zavzemajo uslužbenci (192). z~. tem kmetje (157) in upokojenci (13). In žepe? O tem še ni končnih Številk, kolikor pa so, kažejo, da so volivci izbirali največ žena na Jesenicah, kjer jih je za občinski zbor 11 %, v Tržiču 13 odstotkov itd. Prvi podatki, ki vključujejo tudi zbore proizvajalcev, pr, kažejo, da so v oba zbora kandidirali volivci v Kranju skupno 62 žena (16 •/•) in v Tržiču 17 žena — V občinah Jesenice, Radovljica in Skofja. Loka pr. jo v primerjavi s celotnim številom kandidatov 9 % žena, a v občini Železniki lo 2 '/• (1 sama), v Bohinju 3 %, v Gorenji vasi 5 odstotkov itd. Medtem ko kažejo 'številke, d) so volivci kandidirali veliko število ljudi ia proizvodnje, pa jo med kandidati lo premalo žena in tudi mladine. Vprašanje jo seveda, kaj bodo pokarala samo volitve, čo bodo namreč vsaj predlagano žene in mladinci tudi izvoljeni. O tem bodo svobodno odločali sami volivci, ki gotovo dobro poznalo sposobnost in zaslužnost vsakega posameznika. Ne gre le za deklaracijo o ženskih pravicah - Žene so le redko na vodilnih mestih Mladina se pripravlja Kranj, 5. oktobra. — Danes jo "bil tu Plenum Okr. ©diborn SZDL Kranj, kjei- »o razpravljali o problemih zaposleno ženo v industriji. Plenuma se Jo udeležila tudi organizacijski sekretar CK ZKS Vida Tomšičeva. Referat s te, plenum je pripravila članica ple-huma OO SZDL Danila Grilova. »Zarei pomemben dogodek, da je OO SZDL sklical plenum o problemih fcapcslen-! žene,« jo mod drugim dejal) tov. Tomšičeva. Plenum je bil še toliko večjega polena, ker jo ravno V času pred volitvami, v ca.su ko tud; žen i kandidirajo v občinsko odbora in zboro proizvajalcev. Dosedanji podatki kažejo, da »o so ženf) boljo uveljavilo V družbenem upravljanju, kje.' dela 1273 že-fta, medtem ko dela v organih delavskega upravljanja lo 377 žena cd 1787 članov, v svetih in komisijah pri občinskih in okrajnem ljudskem odiboru Pa jo od 1377 članov 153 žena. Vsekakor :! temi številkami no moremo biti zadovoljni, čo upoštevamo, da je od, vseh zaposlenih v kranjskem okraju 34% ižena. Kje so vzroki za tako stanje? Prav Gotovo ni edini in osamljeni vzrok nesposobnost žena. V kolikor sploh lahka govorimo o nesposobnost1, jo to 1« posledica prezaposlenosti in preobremenjenosti žena. Naša žena-mati, &>spod inja, m najde potrebnega časa, ki bi ga lahko posvet la svojemu Izpopolnjevanju. Po 8-urni zaposlitvi jo čakajo običajn-o šo vsa gospodinjska dela, zato ni čudno, da so žene mno-So prejo izčrpajo. Podatki kažejO, da jo bilo leta 1956 ^a območju OLG Kranj zaposlenih 17.084 žena ali 30%, letos pa je bilo v prvi polovici leta zaposlenih 17.213 žena. Največ žena jo zaposlenih v tekstilni in elektro - industriji, pogosto pa najdemo ženo tudi na takih delovnih mestih, ki no ustrezajo njihovim telesnim in duševnim lastnostim, kol; jo n. pr. v usnjarski industrija, gradbeništvu, komunalni dejavnost; in tako dalje. Izkušnje so pokazale, da so za ženo najbolj primerna tista delovna mesta in da ženo dosežejo največjo produkti vnos; tam, kjer zahteva delo pazljivost, (potrpljenje, natančnost, spretnost, urnost itd. Čeprav j« od skupnega števila zaposlenih več ko'; tretjina žena, so no moremo pohvaliti, da imajo žene eaakopraven položaj v proizvodnji s svojimi sodelavci. Poudarja so načelo plačevanja po učinku, kjer naj bi torej žena dobila lahko toliko kolikor moški, ven- dar, jo to načelo uveljavljeno v glavnem lo pri nekvalificiranih poklicih, kjer pa žena zaradi telesno šibkosti ne moro biti enakovredna moškemu. Na vodilnih položajih pa ženo zasledimo lo redko. Na območju kranjskega okraja jo od 13.161 žena delavk lo 31 visokokvalificiranih, '3820 kvalificiranih, 4257 polkvalificiranih, 4813 nekvalificiranih delavk. Prav tako je od 3923 uslužbenk 2007 žena z nižjo strokovno izobrazbo. Vsekakor smo do sedaj za strokovno usposabljanj o žena šo vso premalo napravili. Zene same so sicer zainteresirane, da bi si izpo-popolnjevalo svojo znanje, da bi se usposobilo . za vodilna delovna mesta, vendar jim V večini primerov to one-mogočfi njihova preobremenjenost. — Razno servisno službe, ceneno in urejeno šolsko kuhinje, otroška igrišča in Še vedno premalo mladine Kranj, G. oktobra — Na Okrajnem komiteju IjMS v Kranju je bilo danes posvetovanj o vseh predsednikov občinskih komitejev LMS. Razpravljali so o volitvah in kandidiranju mladih ljudi v zboro proizvajalcev in občinske odbore. Kljub besedam, ki so bile izrečem na odgovornih forumih, da je treba kandidirati več mladih ljudi, kaže, da je ostalo le pri besedah, ki pa jih niso skušali uresničiti. Ker je precej (mladih ljudi, ki so sposobni in željni delati, ki niso uspeli kand;di-rati, je mladina sklenila, da bo s svojima člani pomladila višaj sveto pri občinskih in okrajnem odboru. Da bodo prišli na volitve čimbolj pripravljeni bo okrajni komite organiziral sestanke z mladimi volivci, ki prvič volijo, sestanek s kandidati, predavanja o komunalnem sistemu, Na posvetovanju so razpravljali tudi o problemih šolske mladine, 15 - letnici U SOJ, volitvah v osnovne organizacije LMS, ideološko političnem delu itd. tako daljo bi ženo razbremenile telesno in duševno, da bi lahko učinkov!-tejo delalo nr. svojem delovnem mestu. Prav to, kako zagotoviti družini čim ugodnejšo življenjske razmere je ena osrednjih nalog stanovanjskih skupnosti. Sedanjo razmere, ki so razvidne iz raznih anket, ki so bile razpisano med zaposlenima ženami, kažejo stvari, ob katerih so velja zamisliti. Treba bo rešiti vprašanje prehrane, oskrbo otrok zaposlenih žena, pomoči pri gospodinjskih delih zaposlenim ženam itd. Vse, šo vedno nerešeno stvari, slabo vplivajo no samo na zaposleno ženo, temveč na vso družino in predvsem na produktivnost dela. Rešitev teh vprašanj pa terja od vseh nas, prav tako tudi od žena, da se s še večjo vztrajnostjo .in prizadetostjo lotimo dela, da bodo stanovanjsko skupnosti čimprej zaživele. Zene bodo doseglo svoj cilj lo s smotrnim delom na gospodarskem in političnem področju. Mehanizacija gospodinjstva bo le odraz vsega tega dela. Razbremenitev žena naj bo torej ena osrednjih nalof; vseh organizacij in. društev — tako Zvezo ženskih društev ko' socialistično zveze, delavskih svetov, sindikalnih organizacij itd. — Kajti tu no gro lo za nekakšno deklaracijo ženskih pravic, temveč za rešitev problemov, ki so povezani z izboljšanjem življenjskega standarda naših družin. Lj. Vso mladinsko organizacije na Gorenjskem so poživele svojo dejavnost v zvezi s predstoječi-mi volitvami. Mnogi mladinci bodo letos prvič volili, nekateri so izbrani za' kandidate in se živahno zanimajo za delo ljudskih odborov, za komunalna in druga vprašanja v svojuh krajih in podobno. S tem so volitve zainteresiralo mladinske organizacije v celoti. Koliko mladincev jo kandidirano v nove odbore še ni znano, kajti podatki o kandidatih za zboro proizvaie.kev šo n-so dokončni. V te zbore pa kandidira največ mladincev. Da bi so pripravili za bodoče naloge se bodo (prihodnji teden sestali na posebno posvetovanje vsi mladinci kandidati iz okraja. Veliko zanimanje mladine pa je za posebno sestanke v osnovnih organizacijah, na katere so povabili sedanje odbornike in tudi poslance. Mirno teh sestankov pa "skoraj tvse organizacije mladine pripravljajo v sedanji predvolilni dobi tudi posebna predavanja na" katere vabijo ekonomiste, člane odborov in druge, da bi jim pojasnjevali razvoj ljudske oblasti, vlogo sedanjih zborov proizvajalcev v občinah, kot nov korak na tem področju, in druga tekoča in ekonomska vprašanja. (J) sliki In besedi KRANJ SS OLEPSUJE Dom JNA bodo »pre-oblckli«. Tako bo s tem post&l tr. del Kranja prav gotovo vsem meščanom v ponos (levo). I 1 I ■ I ga i In tečaj za gospodinjske pomočnice -MENE PA NE« Le zakaj? Morda se boji dvojne nesreče? Prv:' 80 ne moro več izogniti, saj se je že poročil. Dru-R' Pr. tudi »Glas Gorenjske« ni prizanescl. Spo- & Štovani bralci, kar dobro si oglejte srečna zakone Drago Ramo smo našli na glavni pešti v Kranju, kjer jo zaposlena. Kot kandidatu za nov občinski zbor pri sedanjih volitvah in kot ženo, ki se mnogo ukvarja z gospodinjskimi težavami in jih dobro pozna, smo ji postavili nekoliko vprašanj, to pot o gospodinjskem biroju v Kranju In o željah in potrebah žena. »Gospodinjski biro v Kranju je zelo razširil svojo dejavnost,« jo dejala na začetku. »Zeno so tu organiziralo konfekcijo, pranjo perila, krpanjo in podobno, kar jo v Kranjii zelo potrebno.« »Kakšna pa jo zmogljivost to dejavnosti?« »Zelo mala. Pravzaprav jo to vse v začetku. Primanjkuj o zlasti prostorov. V glavnem dajejo ženam na dom, da tam perejo in krpajo. Zelo bi bila potrebna zlasti pralnica. Seveda jo zato potreben ustrezajoč prostor, oprema in podobno. Zene smo na tem zelo zainteresirane.« ■ . »Kako pa jo z uslugami na domu?« »To je žo tudi urejeno. Seveda v manjšem obsegu. Potrebno pa bi bilo zlasti usposobiti ta de- kleta oziroma žene, ki jih pošiljajo na dom za opravljanje raznih del. V Kranju jo namreč več tečajev n. pr. za šivanje, kuhanjo itd. Tečaja, kjer bi se vadile gospodinjsko pomočnice, so pravi, kjer bi se učile vseh gospodinjskih del, tega ni, a bi bil zelo potreben.« »Kakšni so izgledi za bodočo izboljševanje oz. razširitev to dejavnosti?« »Veliko pričakujemo od stanovanjskih skupnosti. Skoraj vso nove hišo imajo danes za vsako stopnišče posebno pralnico. To je zelo dobro. Mislim Pa, da bi bilo mnogo boljše, če bi za celo hišo ali za skupino hiš uredili eno pralnico. To seveda tudi opremljeno s potrebnimi stroja, sušilnico in podobno. Tu bi lahko pralo samo zainteresirano 'ženo ali pa bi oddalo perilo v pranje brez nadaljnjo skrbi, odvisno od zmogljivosti pralnico oziroma cd obsega okoliša. O tem bodo moralo stanovanjsko skupnosti skrbeti za svoje okoljo zlasti, kjer imamo strnjene predele hiš kot n. pr. na Zlatem polju, pri vodovodnem stolpu itd.« 7911 A V soboto je predsednik repnbllke Josip Bros Tito sprejel' na Brda pri Kranju novo imenovanega izrednega in opolnomočenega veleposlanika ZSSR Ivana Konstantinoviča Zamčcvskega, ki mu je ia-ročil akreditivna pisma. Na Bleda pa je predsednik Tito sprejel udeležence 14. mednarodnega kongresa vojne medicine in farmacije. Udeleženci so se vrnili iz seminarja, ki je bil te dni zaključen ▼ Beograda. A Kanton, 5. oktobra — Davi jo odpotovala nafia parlamentarna delegacija, ki jo vodi predsednik Zvezne ljudske skupščine Peter Stambollč, Iz Kitajske. Na kantonski železniški postaji ji je želel srečno poft predstavnik pokrajinskega in mestnega odbor?, iz ^Kantona. Peter Stambollč se je toplo zahvalil ka lep in prisrčen sprejem, ki ga je bila deležna naša delegacija povsod, kjer se je ustavila. Vodjr, našo delegacijo je ob odhodu dejal, da so delovni ljudje Kitajske napravili na delegacijo globok vtis, ker se r, vsemi silami borijo, da bi iz svojo domovino napravili čimprej napredno In razvito deželo. A Varšava, G. oktobra — Studentske demonstracije so vznemirile vso poljsko -javnost. Intervenirati jo morala milica in uporabljati solzivec, prišlo pr. jo tudi do težjih poškodb na eni in drugi strani. Povod za te demonstracije je bila prepoved izhajanja študentskega lista »Po Prosta«, k.', bi po počitnicah spet moraj začeti izhajati. Vodstvo partijo jo imelo več razgovorov z redakcijo listi*, t namenom, da bi list spremenil politično linijo, ker sedanja oblika škoduje oktoberskemu programu in demokratizaciji družbenega življenja na Poljskem. A Moskva, 6. oktobra — Ves svet z zanimanjem spremljr. kroženjo umetnega satelita, ki so ga v petek, kot sporočajo iz Moskve, izpustili v atmosfero. Satelit je opremljen z radijskima oddajnima aparatoma, ki nenehoma oddajata signale na 2C.005 in 40.002 megaherca — na 14 in 17,5 metrov valovno dolžine. Aparati so dovolj močni, da je mogoč dober sprejem na mnogih amaterskih radijskih sprejemnikih. Znanstvene postaje v raznih delih Sovjetske zveze opazujejo satelit in sproti računajo clcmenlo njegove poti. Ta dogajanja spremlja tudi ves svetovni tisk. V Franciji so vsi listi objavili poročila o »rojstvu malega meseca« z največjimi naslovi na prvih straneh. »Monde« piše, dr. bo 4. oktober šel v zgodovino človeštva kot izredno pomemben datum novo epohe. In dalje: »Za sedaj jo zmaga sovjetskih učenjakov Izključno znanstvenega značaja in ni razloga za politično vznemirjenje.« Tudi predstavnik Bele hiše James Kagertv v Združenih državah jo izjavil, da je ta dogodek velikegr, pomenr. za znanost. Radijske postaje neprestano spremljajo satelit. Tudi ljubljanska radijska postaja je v soboto zvečer po poročilih posredovala poslušalcem signale sovjetskega umetnega satelita, ki so jih ujeli in posneli na magnetofonski trak v inštitutu »Jožef Štefan« v soboto okoli 20. ure. .--i- LJUOJE. IN DOGODKI NOVA KRIZA 23. povojna francoska vlada je padla. »Začela se je najbolj nevarna, najhujša in verjetno najdaljša politična kriza vlade,« je zapisal francoski časopis »Franc Tireur«. »Počitniška vlada« Bo-urges-Maunourvja je tako doživela usodo, ki so jI jo namenili že junija, ko so ji zaupali državno krmilo. 2e tedaj so govorili, da bo ta vlada samo med poletnimi počitnicami, le toliko, da si parlament oddahne, predvsem desnica. Vzlic temu, da so rojenice že ob rojstvu Bourges-Maunouryjevi vladi prerokovale kratko življenje, pa je sedanji padec le izzval precejšnje presenečenje. Ne zato, ker bi kdorkoli verjel v trdnost tal pod vla-dinimi nogami, marveč zato, ker je prevladovalo prepričanje, da bi bilo zelo nespametno rušiti vlado tik pred alžirsko razpravo v Združenih narodih. Vlada je postavila vprašanje zaupnice ob predloženem »okvirnem zakonu« za Alžir. Potrebo po njem ni tolikanj narekoval pereč položaj v Alžiru, kolikor nevarnost, da bi Francijo znova postavili na »zatožno klop« pred svetovno organizacijo. O Alžiru je Generalna skupščina OZN razpravljala že lani In je le z največjo obzirnostjo dala Franciji še leto dni časa za rešitev alžirske krize. Ta dragoceni čas pa je Francija lahkomiselno zapravila z jalovimi prerekanji med posameznimi političnimi strujami In z neuspešnimi poskusi nasilnega dušenja upora arabskega prebivalstva v Alžiru. Predloženi »okvirni zakon« naj bi dal francoskim diplomatom v ZN potreben dokaz o francoski »dobri volji« pri reševanju alžirskega vprašanja. Toda še preden je načrt zakona prišel na glasovanje, je bilo o njem slišati toliko nasprotujočih si mnenj, toliko spreminjevalnih in kompromisnih predlogov, da je vsa prepričevalnost tega na- videznega dokaza splahnela v nič. Tako se je od vsega začetka pokazalo, da novi okvirni zakon pravzaprav nikogar ne zadovoljuje. Levica mu je očitala, da je premalo korenit, desnica, GUY MOLL'ET da daje preveč koncesij, sredina Jo speimela svojo pripombe, za Alžirce — čeprav jih nihče ni vprašal za mnenje — pa so bile skoraj vse določbe zakona nesprejemljive: od začetne določbe, ki govori, da je Alžir ne-razdružljivi del Francije, pa do sleherne točke, ki še vedno uza-konjuje neenakopravnost alžirskega prebivalstva. Toda če je bilo pričakovati negativno glasovanje levice, se pravi N Komunistične partije Francije, so vendar opazovalci menili, da bo vsaj desnica našla neko skupno platformo In izglasovala predloženi okvirni zakon. Toda za desnico je bilo, kot vse kaže, tudi nekaj meglenih formulacij o alžirski lokalni samoupravi preveč. Zbali so se, da bi to pripeljalo do pogajanj in sporazumevanja z alžirskim osvobodilnim gibanjem; dasi je to za vsakega realista edina možna pot, ki lahko privede do mirne rešitve alžirskega problema. Desnica je tako sklenila strmoglaviti vlado. Prav takšno nerazumno stališče je privedlo do težkega go-soodarskega stanja v Franciji, do krvavega in brezizglcdnega obračunavanja v Alžiru, do čedalje večjega upadanja francoskega mednarodnega ugleda ... Dokler pa bodo takšne besede še našle odmev med stenami francoskega parlamenta, je jasno, da ni še moč pričakovati miroljubne?* razpleta krvave alžirske drame. Padec Bourges-Maunourvjeve vlade, ki ga je organizirala in tudi izvedla desnica, pa je hkrati tudi resno svarilo. Očitno Je, da desnica meni, da je zdaj napočil njen čas. Izkoriščala je Bourges-Maunourvja, dokler ji je lahko služil, nato pa je tako enega kot drugega zavrgla kot izžeto limono. Zdaj pa se bo bržkone desnica skušala sama spraviti za francosko krmilo. Že dosedanja bilanca obeh dosedanjih francoskih premierov« in njunih vlad, v katero sodi tragična sueška pustolovščina, nenehno drsenje v hudo gospodarsko krizo in čedalje bolj brezupni boj v Alžiru, je prinesla dovolj škode resničnim koristim Francije, pr. čeprav sta obe vladi, vsaj po imenu In sestavu sodili bolj na levo kot na desno stran. Ce pa bo zdaj popolnoma zagospodarila desnica, bo njena vladavina lahko zapeljala Francijo le še globlje v slepo ulico. MARTIN TOMA2IC IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO IN TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNTK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-K3-1-2-136 / IZHAJA OB PONLDEIJ-KIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA 50 DINARJEV v-i..H VREMENSKA NAPOVED za čas od 7. oktobra do 13. oktobra. — V prvi polovici tedna lepo in sončno vreme. Od srede tedna naprej se bo pooblačilo. KRAJEVNI PRAZNIK V PREDDVORU Preddvor, 6. oktobra — Danes so prebivalci bivše občine Preddvor zaključili s praznovanjem krajevnega praznika. V počastitev tega praznika so včeraj množične organizacije izvedlo veliko svečano komemoracijo pri spomeniku padlih borcev v Preddvoru Ra>zen ostalih prireditev pa je bil danes še prijateljski strelski dvoboj med domačimi strelci in strelci iz. Predoselj za prehodni pokal Krajevnega odbora ZB Preddvor. Pokal so že drugič osvo- jili strelci iz Predoselj s 341 pred preddvorskimi, ki so dosegli 315 krogov. 13-ietmi Jože Lombar je z goče mal-co slabše, kot večina njenih prijateljic, od katerih nobene ne poznam; pod roko je prenašala zarjavelo cev za štedilnik z zveriženim kolenom na zgornjem koncu. Mogoče jo je kje prav poceni kupila, pa je hotela postaviti v svojo sobo gašperček, ali pa — navsezadnje, kaj jaz vem, kaj je nameravala s tisto zarjavelo cevjo, saj niti no vem, kakšno sobo ima in ali jo vanjo sploh mogočo postaviti gašperček. Jaz sem bil v tisti, no ravno najboljši, a še vedno skoraj novi obleki, ki jo nosim v petek in svetek; imel sem tudi lepo zlikano srajco in ime- perica. Zdaj se 'že dolgo pripravljam, da bi ji vse povedal. Enkrat ji gotovo bom. PETER STRUNA tO J prave posvetil bodočemu delu občinskih gasilskih zvez, delu društev, vključevanju in delu žena. mladine in pionirjev v ga-sikike vrste. Ob zaključku so sprejeli šo več sklepov za bodoče delo. -an tvd Črnomelj : mladost 6:0 (4:C) Stražišče, 6. oktobra — Popoldne so rokometašice »Mladosti igralo prvenstveno tekmo z žensko ekipo TVD Črnomelj. Oslabljena ekipa Kranjčank se ruti-niranejšim nasprotnicam ni mogla uspešno upirati. Vendar moramo povedati, da Stražiško tekmovalko prvič tekmujejo v slovenski ligi. Pa zborih volivcev n Bledu Po končanih zborih volivcev Jo bilo na Blediu posvetovanje aiktiva komunistov pri občinskem komiteju. Udeležba volivcev, ikot so ugotovili, je bila na zborih zadovoljiva. Zlasti so bili dobro obiskani in tudi živahni tbori volivcev v 2elečah, na Selu in v Podnomu. Nekaj manjšo udeležbo so zabeležili na zborih v Zgornjih Gorjah, v Višel-n!ci. GrabČem. v m^^kužah, v Zasipu, Krnici in drugod. Volivci na BLedu sl» veliko govorili o potrebi za gradnjo nove šole. Precej so govorili tudi o gostinsko-turističnd dejavnosti, ki predstavlja na Bledu važno gospodarsko mesto. Na zborih volivcev so poudarjali tudi važnost cepljenja otrok preiti po-liomelitiisu in o pripravah za Teden otroka ter menili, da bi se skrb za najmlajše ne smela omejiti zgolj na to dni- Se živahnejši fo bi'ii zbori proizvajalcev v podjetjih. V nekaterih primerih pa se je pokazalo, da volivci — delavci 5e vse premalo vedo kaj pomeni zbor proizvajalcev v občini. Aktiv Zvezo komunistov je tto pomanjkljdvost samokritično pripisal svojim osnovnim organizacijam in sindikalnim aktivom v podjetjih.. Posledica tega je bila, da so delavci marsikje izbirali kandidate z neeadostno odgovornostjo in kritičnostjo. V nekaterih volilnih enotah je prav zato prišlo med kandidate premalo mladih delavcev in hkrati preveč uslužbencev. jb ENQTN\ ORGANIZACIJA SZDL V KAMN?KU V Kamniku je bila doslej organizacija SZDL razcepljena na manJŠA terenske organizacije, ki 60 bile prešibke, da bi mogle uspešno opravljati svoje naloge. Tudi občinski ljudski odbor si jo želel kropkejše ■pomoči s strani SZDL pri delu za napredek mo ta. V četrtek je bila v sejni dvorani, ob veliki udeležbi zastopnikov vseh terenskih odborov SZDL kakor tudi zastopnikov gospodarskih in družbenih organizacij konferenca, na kateri so u tanovili enotno mestno organizacijo za ožji del mesta in predmestij. Istočasno so seveda pi enehalo z delosaj terensko organizacije. Živahna razprava po referatu, ki ga jo poda! tov. Stane Simšič, jo bila dokaz, da Kamninam mnogo pričakujejo cd »nove« organizae'j >.. REORGANIZACIJA KRANji SKIH KOMUNALNIH PODJETIJ Na četrtkovi seji Občinskega ljudskega odbora v Kranju, so odborniki razpravljali in potrdili zaključni račun ObLO za lansko leto in potrdili nekatere spremembe letošnjega proračuna. Ob koncu so še razpravljali o predlogu Sveta za komunalne in gradbene zadeve, da bi posebna komisija proučila vse pogoje glede ponovne združitve komunalnih podjetij -Komunala-« ter -Ceste in kanalizacija«. Po reorganizaciji podjetja -Komunala« v tri samostoj- . na komunalna podjetja — v začetku leta — je bilo namreč mišljeno, da bodo ta podjetja opravljala delo na področju celotne komune, vendar se to ni uresničilo. Zato so sedaj ponovno sklenili razpravljati o njuni spojitvi. DEBATA O NOVEM ZAKONU O DELITVI DOHODKA Klub gospodarstvenikov za Gorenjsko je organiziral v petek sestanek svojih članov, na katerem je podal uvodne misli o novem predlogu zakona o delitvi dohodka direktor Zavoda za planiranje OLO Jože Dolenc. V razmeroma živahni razpravi je sodelovalo precej ljudi. — Razpravi je prisostvoval tudi sekretar za delo IS LRS dr. Marijan Dular. ZA NAŠE OTROKE NA STENJAKU Na posvetovanju s predsedniki občinskih svetov za socialno varstvo in varstvo družine, ki je bilo v Kranju, so govorili tudi o ureditvi doma na otoku Stenjak pri Puli. Letos je bilo poslano iz kranjskega okraja na letovanja več kot 700 zdravstveno ogroženih otrok. Največ jih je bilo na Stenjaku. Za prihodnje leto, kot je bilo rečeno na posvetovanju, pa je v tem domu potrebno izboljšati in preurediti sanitarno-higienske naprave in izboljšati pogoje otrokom, ki bodo tja poslani. Z OBČNEGA ZBORA DPD »SVOBODA« KRANJ Kranj, 5. oktobra — Danse ob 19. uri je bil v zgornji dvorani Sindikalnega doma v Kranju občni zbor DPD -Svoboda« Kranj, medtem ko so bili občni zbori posameznih sekcij že pred tem. — Zbora se je udeležilo nekaj nad polovico vsega članstva in pa gostje — Zvezni ljudski poslanec Boris Ziherl, dalje predsednik Republiškega odbora Zveze Svobod in prosvetnih društev Ivan Regent, predsednik ObLO Kranj, Vinko Hafner in drugi. Poročilu predsednika Svobode Milana Stoka je sledila razprava, ki je sicer obravnavala razne pereče probleme, ki tarejo društvo, vendar pa je biLo slišati vse premalo pobud, za nove oblike vzgojno izobraževalnega dela, kot je dejal tudi tovariš Regent, ki bi postavile prizadevanja Svobode pred nove, pravilne smotre, ki jih narekuje poslanstvo delavskih prosvetnih društev. Z ozirom na nedavno reorganizacijo Prešernovega gledališča v Kranju pa je tovariš Ziherl poudaril, da je Svoboda postavljena pred težko nalogo: s pravilno politiko je namreč treba nuditi občinstvu zelo pogost in pester program kulturnega razvedrila. Kraaj, 7. oktobra 1957 Glas Gorenjske 3 §§§ S SODIŠČA V soboto je bil Milovan Djilas pred sodiščem v Sremski Mitrovici obsojen na 7 let strogega zapora, ker je storil kaznivo dejanje sovražno propagande proti socialističnim temeljem državne in družbene ureditve, proti obrambni moči in proti zunanjepolitičnim koristim Jugoslavije. Ker je bil Djilas leta 15)56 že obsojen na 3 leta strogega zapora, ga je senat obsodil na skupno 9 let zapora, ker je eno leto žo odsedel, z omejitvijo državljanskih pravic za 5 let, in mu odvzel vsa odlikovanja. Milovan Djilas je na obravnavi priznal, da je leta 1955-56 napisal knjigo »Novi razrede in da je rokopis preko svojih prijateljev poslal v New York, kjer naj bi knjigo natiskali in razpečali. Obtožencev a knjiga vsebuje nešteto napadev na gospodarske temelje naše države, obtoženi tudi ni priza-nesel naši vojski itd. Obtoženec je to na glavni razpravi sam priznal. Sodišče jo ugotovilo, da se je Djilas zavedal, da bo imela vsebina knjige »Novi razred« v naši deželi in tujini škodljive posledice, kar se je tudi zgodilo, kajti v tujini se je začela široka gonja proti Jugoslaviji. Slab Košarka BIVŠI SS-OVEC J02E VAVPOTlC OBSOJEN ZA UBOJ INTERNIHANCA - FRANCOZA Ko sta obujala aktivista iz ljubljansko okolice spomine na osvobodilno borbo in na strahoto gestapovskih taborišč, ki sta jih prestajala, sta v pogovoru prišla tudi na ime Jožeta Vav-potoča, ki jo doma iz Lukovcev pri Murski Soboti. Le-ta se je udinjal SS-ovccm ter služil v letu 1941- nekaj časa tudi v zloglasnem taborišču političnih in-ternirancev na Ljubelju. Aktivist, ki je bil sam na Ljubelju, je vedel povedati, da je Vavpo-tič poleti 1944 kot SS-ovec stražar ubil s strelom iz puške in-terniranoa Francoza, ne da bi imel povod za to. Ime Vavpotič je drugega takoj pretreslo, saj ga jo poznal iz svojega terena. Tudi zunanji opis ga je prepričal, da jo to SS-ovec, ki ga je opisal njegov tovariš. Tako je bil odkrit po tolikih letih okupe ter jev sodelavec, ki je zagrešil vojno zločinstvo nad nedolžnem internirancem iz francoska Lorene. Vavpotič je nekaj časa trdovratno tajil vsako krivdo. Šele, ko so spregovorile priče, ljudje, ki so bili tedaj zaposleni na Ljubelju pri gradbenih delih in od katerih je nekdo sam videl kako je Vavpotič streljal na in-terniranca, se je vdal in priznal svojo dejanje. Zagovarjal se je le, da je hotel interniranec pobegniti. Tcda tudi ta zagovor ni obveljal, saj je priča — očividec — izpovedala, da so je pojavil interniranec blizu stranišča in da je streljal Vavpotič brez povoda. Nesrečnik, ki ga je Vavpotič »vzel na muho«, je po prvem strelu pokleknil in prosil naj ne strelja več, okrutnež pa ga je zapodil nazaj ter nato izstrelil nanj še tri ali štiri strele, dokler ga ni smrtno zadel. Šele proti koncu je Vavpotič spoznal, da okupatorju tudi vsa zverinska nasilja ne bodo pomagala do zmage. Skušal je popraviti kar jo zagrešil ter je partizanom oskrbel celo nekaj municije. To dejstvo in okolnost, da je bil v času, ko so je udinjal okupatorju, star šele dobrih 20 let, je upoštevalo sodišče pri odmeri kazni in mu naložilo za zločin, ki je sicer vse obsodbe vreden, 10 let strogesa zapora ter omejitev državljanskih pravic za 3 leta. jf POSTOJNA : TRIGLAV 69:65 (27 : 31) V zadnjem kolu slovenske košarskarske lige se je včeraj kranjski Triglav v Postojni pomeril z domačim moštvom in tekmo zgubil z rezultatom 65:69 (31:27). V prvem polčasu so bili Kranjčani precej boljši in so ga odločili v svojo korist. Tako je bilo do srede drugega polčasa, ko je Postojna z nekaj protinapadi prišla v vodstvo in ga obdržala do konca tekme. Igralci Triglava so se zelo trudili, da bi vsaj Izenačili, toda precejšnja mera smole, razen tega pa veter in betonsko igrišče so jim preprečili doseči ugodnejši rezultat. Med Kranjčani, ki tokrat niso nastopili kompletni, je bil zelo dober Marko Petrič, pri Postojni pa Skrjanc in Tavčar. Triglav: Drago Petrič 23, Čolnar 19, Marko Petrič 16, Struž-nik 4, Lozar 2, Klavora 1, Brinovec in Belehar. Postojna: Skrjanc 27, Tavčar 25, Baje 7, Vižin 5, Garzavski 3, Manarovič. S. Z novim poletom v prihodnost TVD »Partizan«, Ljubno je čamo, da se pridružujemo izja- imelo pred kratkim širši šesta- vam tov. Ribičiča, katere smo nek, kateremu so prisostvovali sprejeli z veseljem in izražamo predsednik Občinskega komiteja željo, da bi še naprej uspešno ZK Radovljica, tajnik Okrajne vodil »Partizan« po poti novih zveze »Partizan« Kranj in pred- nazorov. Tako bomo uspeli vzgo- sednik Občinskega komiteja LM jiti našo mladino v zdrave mla- Radovljica. Prav tako so se se- de športnike, ki bodo polni živ- ljenjskih sil, sposobni graditi sebi svojo bodočnost v naši socialistični domovini. Z. F. Zadnji športni rezultati 6:0 stanka udeležili tudi funkcionarji vseh množičnih organizacij in nad 70 mladincev in mladink. Iz izčrpnega poročila predsednika društva je bilo razvidno, da je društveno življenje zopet oživelo. Sestanek je bil zelo ko- Zvezna lr'ga risten in istočasno pomeni pre- SPLIT : DINAMO 1:0 lomnico med dosedanjimi ne- VOJVODINA : BUDUĆNOST uspehi in uspehi. Ob koncu se- PARTIZAN : BSK 1:1 stanka so vsi prisotni z velikim VARDAR : HAJDUK 2:2 odobravanjem odposlali tova- RADNIČKI ; VELE2 6:1 rišu Ribičiču in Republiški zve- ŽELEZNIČAR : CRVENA zi »Partizan« pismo z nasled- ZVEZDA 2:1 njo vsebino: S I. delovnega sestanka TVD »Partizan«, Ljubno na Gorenjskem, z dne 25. IX., ob prisotnosti predstavnikov množičnih organizacij in zastopnikov kulturnega in političnega življenja in članov društva, Vam sporo- ZAGREB : ŠPARTAK 0:2 Dvoboj atletov Jesenic in Kranja L conska liga LJUBLJANA : ULJANIK 7:0 BRANIK : ŠIBENIK 1:1 ODRED : ELEKTROSTROJ 1:2 REKA : LOKOMOTIVA 2:2 TREŠNJEVKA : ORIENT 2:1 JADRAN : SEGESTICA 1:0 TEKSTILAC : METALAC 6:0 Ljubljansko-primorska liga; GRAFIČAR : IZOLA 2:4 Kranj, 6. oktobra — V organi- 1500 m — Florjančič (T) 4:30.09. RUDAR : NOVA GORICA 3:1 zaciji atletskega kluba »Triglav« Skok v daljino — Sodja (J) 5,79 ILIRIJA : SLOVAN (odložena) vratar in slab napad TRIGLAV : KRIM 1:2 (1:1)' Ljubljana, 6. oktobra — Tekma Ljubljansko primorske lige — Igrišče Krima. Vreme in teren ugodna za igro — Strelci: Mihelčič v 2. minuti za Triglav in Kastelic v 43. minuti ter Marjanovič v 46. minuti za »Krim«. — Sodnik Božičev iz Maribora. »Triglav«: Brezar III., Cesenj, Rozman, Pogačnik, Bajželj, Sra-kar, Kiš, Toni, Mihelčič, Krašo-vec, Stular. »Krim«: Mozetič, Hočevar, Er-zar, Razbornik, Gabrovšek, Ber-gelj, Hočevar J, Slapničar, Kastelic, Marjanovič. Na igrišču Krima se je danes zbralo precej gledalcev, ki so bili priče borbi dveh trunutno najmočnejših moštev v Ljubljansko primorski ligi. Enajsto-rica »Triglava« je imela že v prvem polčasu priložnost, da bi odločila igro v svojo korist, vendar tega ni znala storiti in je dopustila, da so Krimovci dve minuti pred koncem celo izenačili. Domačini so v drugem polčasu z lahkoto osvajali teren in se nevarno približevali vratom gostov. 2e v tretji minuti je ruti-nirani Marjanovič preigral edinega branilca »Triglava«, in dosegel vodeči gol. Priložnosti za gol je bilo tudi kasneje še dovolj in to na obeh straneh, vendar jih predvsem pri »Triglavu« napadalci niso znali izkoristiti. Pri »Triglavu« je bil še posebno slab vratar, ki v veliki meri nosi krivdo za poraz. Sodnik Božičev je sodil v glavnem dobro. M. je bil danes dopoldan na igrišču Triglava medmestni dvoboj med atleti in atletinjami Kranja in Jesenic. Borbe so bile zanimive, posebno še tekmovanje moških, saj se do zadnje discipline ni vedelo kdo si bo nabral več točk. Vendar so atleti »Triglava« zmagali. Pri ženskah pa Kranjčanke niso imele resne ovire za dosego prvega mesta. Rezultati — moški: 100 m — Jenko (J) 12,4, Strahovnik (T) 12,4. 200 m — Jenko (J) 25,8 800 m — Hafnar (T) 2:27.7, Dne 1. oktobra, sem od Vačna do Mubija v Predosljah izgubil gonilko za kolo (kurbl). Najditelja prosim, naj jo proti nagradi vr,ne Nograšek Alojzu, Predoslje 70. NA TEHNIŠKI FAKULTETI — ODDELEK ZA RUDARSTVO IN METALURGIJO UNIVERZE V LJUBLJANI JE DIPLOMIRAL ZA INŽENIRJA RUDARSTVA LUDVIK WAHL. — ČESTITAMO! Ugodno prodam 2-letnega psa — nemškega volčjaka. Rangus Blaž, zlatar, Kranj. V bližini Kranja prodam vse-Ijivo novo stanovanjsko hišo z vrtom, primerno za obrt. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam gozdno in travniške Parcele. — Gorice 15. Prodam njive. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam okrogel vzidi j i v bakren kotel. — Bizjak, Cankarjeva 5. Prodam zasajeno stavbno parcelo v Preddvoru. Poizve le v klavnici Preddvor. Gospodinjsko pomočnico, po možnosti z znanjem kuhe, išče odrasla tričlanska družina v Radovljici. Pogoji ugodni. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »poštena in čista«. 16-letni fant išče sobo v Kranju ali gre za sostanovalca. Naslov v oglasnem oddelku pod »nujno«. Podjetje »Elektro - Kranj« sprejme v službo delavca /a skladiščna dela, ki se spozna ha material. Službo lahko nastopi 1. 11. 1957 tokasanta za rajon Medvode. — Kogoji: nižja srednja šola. Nastop službe takoj. Plača za oba Po tarifnem pravilniku. Proglašam za neveljavno avtobusno vozovnico Kranj—Tr-boje za oktober. — Ster Franc, Trboje. Preklicujem izjavo, ki sem jo ^la o Zorent Mariji in s katero Sem povzročila razdor v njeni družini kar obžalujem. — Jane Ivanka. Preklicujem št. bi. 32360 izdanega v Komisijski trgovini Kranj, dne 23. novembra 1956. Od Jezerske ceste do Savskega mostu sem 5. oktobra izgubil aktovko z novimi rujavimi čevlji. Najditelja prosim, naj jih proti dobri nagradi — 2000 din vrne na naslov v oglasnem oddelku. V Prešernovem gaju sem izgubil očala. Poštenega najditelja naprošam, da jih odda na naslov Pečnik Peter, Tomšičeva 12, Kranj. »STORZlC« KRANJ: 7. oktobra premiera franc. filma »BREZPOMEMBNI LJUDJE«. Od 8. do 10. oktobra amer. barvni cinemaseope film na stereo-fonski zvok »DEŽELA FARAONOV« ob 16., 18. in 20. uri. ♦TRIGLAV« PRIMSKOVO, 8. oktobra franc. film »BREZPOMEMBNI LJUDJE« ob 19. uri. SVOBODA STRAZiSCE«, dne 9. oktobra franc. film »BREZPOMEMBNI LJUDJE« ob 19. uri. RADIO JESENICE«: dne 7. in 8. oktobra mehiški film »MLADI JUAREZ« ob 18. in 20. uri. 9 .in 10. oktobra premiera amer. barvnega filma »CAS OBRAČUNA« ob 18. in 20. uri. »PLAVŽ« JESENICE: 8. oktobra jug. film »POD SUMNJO« ob 18. in 20. uri. 10. oktobra mehiški film »MLADI JUAREZ« ob 18. in 20. uri. DOVJE MOJSTRANA, 7. oktobra ruski film »OD CARJA DO LENINA« ob 16. uri. 9. oktobra jug. film »POD SUMNJO« ob 20. uri. KOROŠKA BELA: 7. oktobra jug. film »POD SUMNJO« ob 19. uri. ŽIROVNICA: 9, oktobra jugosl. film »POD SUMNJO« ob 20. uri. BLED: 7. oktobra amer. barvni kavbolski film »ČLOVEK S PUŠKO«. Od 8. do 104 oktobra mehiški pustolovski film »RDEČA KONGA«. Predstave v ponedeljek, torek in četrtek ob 20. uri terv v sredo ob 17. in 20. uri. RADOVLJICA: 8. in 9. oktobra amer. film »OBSOJENI«. V torek ob 20. uri. V sredo ob 17.30. in 20. uri. GLEDALIŠČI MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE V torek 8. oktobra in v sredo 9. oktobra ob 15. uri P. Golia »TRIGLAVSKA BAJKA«. Obe šolski predstavi sta v okviru »Tedna otroka«. m, skok v višino — Koren (T) 155 cm disk — Ažman (T) 34,05 m, kopja — Legat (J) 43,12 m, krogla — Hafnar (T) 12,52 m, štafeta 4X100 — 1. Triglav 50, 2, Jesenice 51,8. Ženske: 60 m — Jevšnik (T) 8,9, 400 m — Koder (T) 1:13.7, daljina — Jevšnik (T) 403 cm, višna — Kodrič (J) 127 cm, disk — Koder (T) 24,76 m, krogla — Marinč'č (J) £.51 m. Moški ekipno: Triglav 8952, Jesenice 8933. Ženske ekipno: Triglav 4781, Jesenice 3942. Skupno: Triglav 13733, Jesenice 12875. F. Na Golniku je živahno Turnir v malem rokometu Stražlšče, 6. oktobra — V po- Sodniki so svojo nalogo opravili počastitev 15-letnice USO.I je bil dobro, čeprav so pretežno za-danes na igrišču »Mladosti« v četniki. Stražišču turnir v malem rokometu, ki sta organizirala RK Mladost in RK Iskra (IKŠ). Nastopilo je osem gorenjskih klubov (Mladost A, Mladost B, Planika, »Storžič« — Golnik, »Partizan« Tržič, Sava, KAD, IKŠ Iskra), ki so tekmovali po izločilnem sistemu. Turnir je pokazal precejšnjo množičnost, medtem ko kvaliteta ni bila povsem zadovoljiva. Tekmovanje je motilo večkratno ugovarjanje sodniku in groba igra nekaterih Rezultati: Cetrtfinale — KAD: Iskra 11:4, Planika :Storžič 8:2, Mladost A:Sava 8:3, Mladost B: Partizan 5:1. Polfinale — Pla-nika:Mladost A 7:5, KAD:Mla-dost B 7:3. Finale — KAD:Pla-nika 6:5. F. Strelstvo PONEKOD ŠE VEDNO SAMO ŽIVOTARJENJE Na svoji zadnji seji Okrajne- Ze prejšnjo nedeljo je bil na moštev. V posebno slabi luči so ga strelskega odbora Krani Golniku III. okrajni turnir v namiznem tenisu za ženske, mladinke in pionirke. Turnirja so se udeležile igralke »Jesenic«, »Triglava«, »Mladosti« in domačega »Storžiča«. se pokazali rokometaši Planike, govorili o najvažnejših proble-ki so igrali zelo nešportno. Fi- mih in nalogah strelstva na Go-nalno tekmovanje med Planiko, renjskem. Analizirali so delo REZULTATI Ženske ekipno: Jesenice Storžič Triglav Mladost 5. Storžič II 11 9 8 9 0 in KAD je moral sodnik 7 min. pred koncem igre zaključiti pri rezultatu v korist KAD. Zaradi zelo grobe igre Planike tekme ni bilo mogoče regularno zaključiti. Tako so prvo mesto zasluženo osvojili rokometaši KAD, ki so pokazali zelo lepo igro. TEČAJ ZA VADITELJE V ŠKOFJI LOKI Okrajna zveza društev Parti- Mladinke ekipno — finale: Storžič : Triglav 3:2. Ženske posamezno — finale: Sterle (Jesenice) : Ivica Dolen (Golnik) 21:19, 17:21, 21:17. Mladinke posamezno — finale: f°^nJlligl^Vl '• Cad6Ž (Mla" j7JLoki.~~Ob 'zrkiručk^Y tečaja aost) 21:16, 21:17. bodo teCaj,nriki opravili še prak- Mladinke dvojice: Cop, Slo- tlčno in teoretične izpite, kan (Triglav). Ženske dvojice: Avgusti, Ca- ODBOJKA dež (Mladost). Kamnik je v prvenstveni tek- Med tednom je bilo odigranih mi drugo republiško odboj kar- tudi nekaj namiznoteniških dvo- ske lige na svojem terenu iz strelskih družin in hkrati, kritizirali nedelavnost nekaterih družin. Občinski strelski odbori bi kot organizacijski organi morali nuditi strelskim družinam večjo pomoč. Kjer pa so nekateri člani odbora slabo delali so tudi družino le životarile. Nekatere družine — v Poljanski, Selški in Gornjesavski dolini — pa še vedno nimajo zadostnih denarnih sredstev za uspešno delo. Razpravljali so tudi o bodočih zana je pretekli četrtek pričela nalogah. Vse strelske družine na z 10-dnevnim tečajem za vadi- Gorenjskem so razdelili v con-teljo in vaditeljice iz društev ske lige in hkrati sprejeli pro-Partizana na Gorenjskem. Te- gram tekmovanj za leto 1956. čaj jo v domu Partizana v Škof- _an NESREČE .bojev — Moški : Golnik : Križe 7:2, Golnik Preddvor 5:0, Golnik B : Preddvor 0:5. Grbec OTROŠKA NEPREVIDNOST IN PRISEBNOST ŠOFERJA V petek 4. oktobra je pripe-guibil proti Vrhniki s 2:3, potem IJal P° Titovi cesti v Kranj voz-ko je v zadnjem setu že vodil mk osebnega avtomobila Fiat 7JI. KINO »STORZIC« — KRANJ V torek, dne 8. oktobra ob 16., 18. in 20. uri PREMIERA ameriškega cinemaseopo barvnega filma s stereofonskim zvokom DEŽELA FARAONOV Režija: Howard Howcks V glavnih vlogah: Jack Howk.ns, Dewed Martin, Joan Collins. Alexis Minotiss. V filmu nastopa preko 3C.00O 'statistov Pionirji so tekmovali v mnogoboju Kranj, 6. oktobra — V telovadnici in na telovadišču Osemletke »Franceta Prešerna« v 600 S-2828 Ferdinand Kobal iz Tržiča. Iz leve strani pločnika je tedaj skočil 4 do 5 letni Edo Grmšek iz Kranja. Priča ve povedati, da je avtb pripeljal zelo počasi, da pa je otrok hitro sko-Kranju jo bilo danes okrajno čil preko ceste in se oziral nazaj tekmovanje v pionirskem mno- Ko je pritekel na drugo stran goboju pionirjev in pionirk go- ceste ga je avto z desno stranjo TRZlC : JESENICE 3:3 (3:1) Tržič% 6. oktobra--V malem Gorenjskem derbiju sta si oba predstavnika pred približno 900 gledalci razdelila točki. Ko so domači v 24 minuti vodili z dvema goloma, so hoteli gostje irezultat znižati, kar jim jo po krivdi domačega vratarja uspelo. Tik pred koncem prvega polčasa je bil ponovno uspešen Dornik. Drugi polčas je pripadal gostom, ki so z lahkoto prihajali pred gol Tržičanov. Tako so si Tržičani le s , težavo osvojili točko, čeprav so vodili z dvema goloma. Gole so dali za Tržič: Dornrik 2, Rustja 1; za Jesenice pa: Valentar, Hribar, Medja. S. renjskih društev »Partizan? za prehodni memorial Darinke Ku-marjeve v počastitev Tedna otroka. Na tekmovanju je nastopilo 12 vrst pionirjev in pio- oplazil in zbil na cesto. Prvo kolo je šlo otroku preko noge, na kar je avto hitro ustavil, tako, da je otrok ležal med obema kolesoma. Voznik je otroka hi- nirk iz Jesenic, Škofje Loke, tro naložil na avto in ga odpe- Kranja, Bleda, Stražišča in Go-rij. Skupaj je nastopilo 91 pionirjev in pTonirk. Prehodni memorial sta osvojili vrsti pionirjev in pionirk »Partizana« z Bleda s 482,8 pred Jesenicami s 483,4 točkami. S tem so jeseniški pionirji izgubili memorial, ki so ga osvojili na prvem mnogoboju letos pozimi. Kot posamezniki pa so bili nnjboljš;.: Marjan Kodrič (Stra-žišče), Jože Pokkikar (Gorje), ljal v Zdravstveni dom. Ugotovili so zlom noge nad kolenom. Vsa sreča, da je bil voznik toliko priseben in da je vozil tako previdno, sicer bi lahko prišlo do težje nesreče. KAJ PA ŽAROMETI? Nemški državljan Peter Mul-ler se je 3. oktobra peljal s kolesom s Hrušice na Jesenica Proti njemu jo pripeljal avto, ker ni utrnil žarometov, so Jože Pogačar (Bled); pri pionir- močne Bojfti oslepile kolesna, ki kah pa Dani Špracaj (Jesenice), je padel in se poškodoval po Berta Potočnik~(Bled), Vera Cu- obrazu in rokah in leži v bolniš- far (Jesenice). -an niči. XA XI . V Gašperinovi hiši je nastalo po kovaški nedelji napeto vzdušje, ki je obetalo skorajšnjo nevihto. Ana je molče postavljala sklede na mizo, niti med jedjo niso govorili. Strica Miklavža že od nedelje ni bilo in Ano je skrbelo, da je morebiti v pijanosti kam zašel, utonil, ali da se mu je zgodilo kaj drugega. Potem pa je prišel nekdo povedat, da so ga videli v Podbrezjah, ko se je ravno selil iz podtaborske gostilne v bistriško. V podtaborski so ga postavili pod kap. To se je zdelo Ani dobro znamenje, gotovo so ga vrgli skozi vrata, ker so zavohali, da nima več denarja. Najbrž tudi na Bistrici ne bo dolgo popival in se bo kmalu vrnil domov. Dominik je tekal okrog in iskal tesarjev, ki bi mu popravili kolesa. Bil je besen, delo v spodnjem vigencu je moralo počivati. Trgovci, ki so mu dali denarja na račun, so ga spominjali naj jim pošlje blago, on pa je samo breiz-močno klel po vigencu. Ana je v njegovem imenu pisala trgovcem pisma in jim obetala, da bo blago poslal, samo malo naj še potrpijo. Pod ta pisma, pisana z nežno žensko pisavo, lično kot vezenina, je postavljal Dominik svoj robati podpis. Vse skupaj ga je tako jezilo, nad kom naj bi se znesel. Bil je napol prepričan, da nagajivost ni Aleševo maslo. Fant je za kaj takega premlad in preneumen in čeprav sovraži Dominika, je le toliko pošten, da bi si sam tega nikdar ne izmislil. Dominik je slutil, da tiči zadaj Špan. Izvedel je, da so fantje pri Španu plesali in potem so mu šli podžagovat kolesa. „Trdo ga bom prijel," si je rekel. „Povedati mora, kdo je to storil in potem bom vse skupaj izročil žandarjem." Aleš je nosil glavo pokonci in nikomur, niti Ani, ni povedal kje je staknil brazgotino, ki se mu je vlekla čez čelo prav od las do levega očesa. To je nekoliko kazilo njegov lepi obraz. Dominika ni pogledal, kljub temu pa je v kovačnici pridno delal. Ker ni bilo strica, je delal skupaj s starim Fuldo. Koncem tedna se je nevihta sprostila. Bilo je tisti dan, ko so tesarji vstavili novo kolo pri spodnjem vigencu in se lotili, da popravijo še zgornje. Dominik je pri kosilu glasno in izzivalno rekel, da bo zadevo iziročil sodišču. Obrnil se je k Alešu in pristavil: »Svetujem ti, da poveš, kdo je podžagoval! Ti nisi, preveč si bil pijan. Tudi nočem, da bi z drugima vred sedel v kaši. Končno sva si bratranca, čeprav me ne moreš trpeti." Alešu je roka z žlico sredi poti zastala. Toda samo za trenutek je bil v zadregi, potem je Dominika spregledal. Vedel je, da ga hoče zastrašiti. Tudi tisto, da sva si bratranca, je rekel samo zaradi. Ane! „Kar sam si jih poišči," je odvrnil mirno. Dominik je stisnil pest, žile na sencih so se mu vozličasto napele, z belimi zobmi si je grizel brke. Komaj je še zadrževal besnost, toda premagal se je in rekel: »Povedal boš, rad ali nerad! Če nočeš menii, boš povedal na sodišču! Boš pa z onimi vred sedel." 1 Hlapec in dekla sta se pomenljivo spogledala, pa takoj povesila oči in zajemala ričet, kakor bi Jima prepir ne bil nič mar. Ana je to opazila in zardela, jezna je bila na Dominika. Lahko bi govoril z Alešem na samem, ne pa pred posloma! Ljudje že tako dovolj govorijo o zdrahi med sorodniki, kaj je treba še tega povrh! Begala je z očmi od brata k Dominiku in od tega spet nazaj k Alešu, toda nobeden ni opazil njene neme prošnje. Bolščala sta preko mize drug v drugega kakor dva jezna risa. Alešu so začele drgetati ustnice in obrvi, nazadnje je vrgel žlico po mizi, buši'1 pokonci in zavpil: „Podžagali smo ti jih, da! In če ne veš zakaj smo jih, ti bom povedal! Zato, ker vsi pošteni ljudje pravijo, da si prasec, ki žre iz tujih korit, m to tudi si! Zdaj si slišal!" Gorenjska anekdota IMA RAZUMEVANJE ZA »2ENSKA« VPRAŠANJA Sejna dvorana Občinskega ljudskega odbora v Kranju. — Vzdušje popolnoma resno. Pred začetkom seje so bile na dnevnem redu peticije posameznih odbornikov. Franc Cvenkelj, odbornik ObLO iz Podbrezij se je v časovno kratkem razdobju dvakrat oglasil: »•Zastopnice žena so me napro-•ile, naj sprožim pri občinskem ljudskem odboru .. .« 1 Odbornikovo zavzemanje za probleme žena, je vzbudilo rahel nasmeh pri večini odbornikov. V odmoru pa so nekateri zlobni jeziki šušljali, od kod nenadoma taka vnema odbornika Cvenklja za probleme žena, ko so ga pa doslej poznali kot izredno »resnega«i človeka ... Zr. »antilopo« smo krstili avtomobil ki arijskih gasilcev, s katerim smo večkrat obiskovali gorenjske kraje in prirejali novirarsko večere. Tudi v okviru 10-letnice »Glasu« in v pripravah na volitve občinskih ljudskih odborov, bodo novinarji našega lista ob tkali nekaj gorenjskih krajev, šo v tem tednu jih pričakujte v Cerkljah, Kropi, Gorenji va^i in morda še kje. Hit Zii 8MEH ... da ima tudi krompir spomenik? Spomenik krompiirju so postavili v nemškem Oberhairzu. Na podstavku z dvema stopnicama je velika granitna skala z napisom: »V tej okolici so leta 1748 prvič za poskušnijo sadili krompir.« — Krompir so sicer pripeljali v Nemčijo že leta 1588, vendar so ga sadili le kot botanično posebnost iz Novega sveta in ne kot tako pomembno hranilno sredstvo za ljudi in živali, kakor ga sadimo danes. Ali že veste? Spet novo orožje NAJSTAREJŠI KAMNICAN Najstarejši Kamničan je zdaj Janez Repanšek, ki je te dr praznoval 90-letnico v krog * otrok in vnukov. Nad 30 let j - ^' kol prevoznik vozil špecerijo iz Ljubljane za kamniške trgovce, več lei; pa je tudi prevažal pošto <9 kolodvora v mesto. Visoko starost jo doživel čil in zdrav. Želimo nvu še mnogo zdravih let! Z, »No, draga, kaj ti je povedal zdravnik?« NOVI RADAR Pred nedavnim so začeli v ameriških letalih preizkušati novi radar, s katerim lahko pilot med poletom določi višino poleta brez pomoči postaj na zemlji. NAJBOLJ POČASNO LETALO "v neki sovjetski tovarni sestavljajo prototip zelo majhnega letada, ka. sc mu dali ime »Čebela« in bo ostalo v zraku, četudi bo zmanjšalo hitrost na 50 km. »Čebela« bo zmogla do 230 km na uro, uporabljali pa jo bodo za prevoz potnikov ter zn reševalne akcije in fotografiranja iz zraka. 1» t"* a.-1 Q 0 0 i t A »BLOODHOUND« JE NAJNOVEJŠA BRITANSKA BALISTICNA PROTILETALSKA RAKETA. NA SLIKI JE PRIPRAVLJENA ZA IZSTRELITEV! Brca komentarja o Ilucfc jo nekaj časa. strmel v skrivnostno znamenje, potem pr. jo dejal s tresočim glasom: »Tom, zbeživ". raje!« — »Da bi zbežala? In zaklad? Naj ga pustiva?« —• »Pustiva ga!« — Hucka ie postalo strah. Tudi Tom so jo žo bil rbml toda nenadoma gr. jo obšla druga misel. Na vsak način jo hotel priti d"» zaklada. Prvi je stopal po ilovnati rebri, navzdol in delal stopnice. Huck ni mogel kaj, da mu ne bi sledil. Štirjo hodniki so se odcepili od velike jame. Dečka sta pregledala tri rove, toda bren uspeha. Nato sta našla majhno razpoko tik korena skalo in v njej slam-njačo ter nekaj razgrnjenih odej, nadalje staro naramnice, nekaj ostankov slanine in oglodane kosti dveh ali treh piščancev. Todr. skrinjico 2 denarjem ni bilo. Dečka str, iskala in iskala, toda zaman. Vse sta preiskala, nato sta se brez upanja sesedla. Huck sploh nI imel nobenega predloga. Končno jo Tom lo dejal: »Sem poglej, Huck! Stopinjo in nakapani vosek vidim na ilovici samo na eni strani skale, na drugi pa ne! Zakaj? — Mislim, da je denar pod skalo. Tole ilovico bom odkop al!« — »To ni napačna misel, Tom!« jo menil navdušeni Huck. — Tom ni kopal niti dvajset centimetrov globoko, ko je žo naletel na les. »Hej, Hnck, ali slišiš?« — Huck je postal pozoren. Tudi on jo začel kopati in odmetavati ilovico. Kmalu sta odkrila in odstranila nekaj desk. Zakrivalo so naravno režo, ki je vodila pod skalo. Tom je zlezel vanjo in pomolil svečo kolikor so jo dalo daleč pod njo. Toda konca razpoke ni mogel zagledati. Zato jo predlagal Hucku, da jo preiščeta. Splazil so jo vanjo in plezal dalje. Ozkj prostor so jo polagoma spuščal. Sledil jo njegovim zavojem najprej na desno, potem na levo. Huck mu je sledil. Tom je naredil še nekaj korakov in zaklical: »Huck, sem poglej!...«