SLOVENSKI CIST
Izhaja vsak ponedeljek zjutraj
Uredništvo: Kopitarjeva ul. At. 6/111 Telefon Ai. 3487. Inlerurban 3487 Rokopisi se ne vračajo
Posamezna št. 1 Vin, mesečno, če se spre/emu Ust v upravi, naročnina 4 Din, na dom in po **ošti dostavljen list 5 Vin. Celoletna naročnina 5O J)in, polletna 2£ D n, četrtletna 13 Vin. Inseratl po dogovoru
Uprava: Kopltar/eva ulica At. ti/11 PoAtnl čeh. račun. Ljubljana 13.179 lelejon Alev. 2349
Velika bitka ob reki Nonni
Kitajski generali se prepirajo med seboj - Rusko stališče k dogodkom v
Mandžuriji - V Parizu se zbirajo državniki
Pariš, 15. uov. tg. Člani Sveta zveze narodov drug za drugim prihajajo v Pariš. Tako je že davi prišel italijanski delegat Scialoja, zvečer pa pričakujejo sira Johna Simonsa in španskega zunanjega ministra Lerrouxa. Vsi ostali bodo prišli tekom jutrišnjega dne.
Dopisnik >Petit Parisiena: v Šanghaju l>oroča, da je položaj ob reki Nonni neizpre-menjen. 2e teden dni se bijejo le majhne praske, od katerih jo bila le v sredo resnejša in so Japonci izgubili 1 častnika in 1 vojaka. Obe vojski si stojita le par kilometrov narazen. Kitajske čete so po številu močnejše, japonske pa so bolj pripravljene. Japonski general Honjo je poskusil začeti pogajanja, ki so prinesla majhno olajšavo, vsak najmanjši incident pa še vedno lahko sproži nove boje.
London, 15. nov. tg. Boji ob reki Nonni se ▼ršijo z nezmanjšano srditostjo dalje. Japonci so sedaj zopet zasedli most. Japonski general Honjo je zasedel Anganči in prodira dalje proti Cicikarju, katerega brani kitajski general Ma. Čete genarala Maja so utrdile svoje položaje ob železniški progi, ojačene so pa s konjenico in kitajskimi četami iz Harbina. Dalje se doznava, da so se med kitajskimi voditelji začeli prepiri in da je kitajski general Čang napadel zapadno krilo Majeve vojske zapadno od Tasinga.
Japonska vlada je naročila generalu Honjo, da začne pogajanja s kitajskimi poveljniki za ustavitev sovražnosti. — Honjo pa je baje prekoračil instrukcije in generalu Maju poslal ultimatum z zahtevo, da zapusti Cicikar.
Na dan pred sejo Sveta Zveze narodov pišejo angleški nedeljski listi v uvodnikih o mandžurskem konfliktu. Njihove simpatije sc soglasno nagibajo k Japonski.
Pariz, 15. nov. AA. Iz Harbina poročajo, da so se čete kitajskega generala Mašašanga utrdile ob vzhodni kitajski železniški progi. Čete, ki se nahajajo v Harbinu in ki jih je nekaj tisoč, bodo poslane vzdolž te železniške proge, da ojačijo postojanke.
Pariz, 15. nov. AA. Iz Pekinga poročajo, da so tam dobili brzojavko kitajskega generala Mašašanga. General javlja, da je dobil od japonskih vojnih oblasti v Mandžuriji sporo-
1'red cesarstvom na Kitajskem? Bivši kitajski cesar Ilsiang TunR se nahaja, kakor pravijo poročila z Daljnega Vzhoda, na poti v Mukdeu, da pripravi vse potrebno za obnovitev cesarstva na Kitajskem.
čilo, naj se do danes opoldne odloči, kakšno stališče hoče zavzeti nasproti japonskih zahtevam. Obenem so ga Japonci opozorili, da bodo japonske čete korakale do Cicikara.
Ženeva, 15. novembra. A A. Kitajski zastopnik v DN dr. Sze je danes obvestil Svet DN o noti, ki jo je japonski zunanji minister preko japonskega poslanika v Nankingu poslal kitajski vladi radi dogodkov v Tientsinu. Dr. Sze je naglasil, da ima japonska nota značaj ultimata.
Berlin, 15. nov. tg. Državni tajnik Btilow se je danes odpeljal v Pariz na sejo Sveta Zveze narodov. Bivanje v Parizu hoče porabiti tudi za to, da se udeleži pariških pred-pogajanj o reparacijskem problemu in vprašanju dolgov. Ta pogajanja so sedaj neposredno pred zaključkom. Nemška vlada bo vložila najbrže v torek ali v sredo svoj predlog, da se skliče v Youugovem načrtu predvideni posebni odbor pri mednarodni repara-cijski banki za proučitev nemške plačilne nezmožnosti.
Moskva, 15. nov. tg. Sovjetska vlada je sedaj tudi oficielno zavzela svoje stališče k
dogodkom v Mandžuriji. Litvinov, ki se je šele nedavno vrnil iz Turčije, je povabil k sebi japonskega poslanika Hirota in mu podal uradno izjavo, da jo pošlje dalje japonski vladi. Litvinov je izjavil, da sovjetska vlada ponovno zavrača obdolžitve, da sovjetska vlada podpira kitajske generale proti Japonski. Potem pa opozarja lliroto na svojo prejšnjo noto, s katero Rusija izjavlja, da dogodki v Mandžuriji do sedaj niso kršili interesov Sovjetske Unije. Sedaj pa ima vlada poročila, da hoče komanda japonske vojske kontrolirati vzhoduo-kitajsko železnico pri Cicikarju. Z otežkočenjem prometa na tej železnici pa bi sovjetska vlada trpela materijelno škodo. Sovjetska vlada pričakuje, da bodo obljube japonske vlade ostale v veljavi.
Razburjenje v Moskvi
Moskva, 15. nov. j. Agencija Tass poroča: Moskovsko časopisje priobčuje naslednje poročilo iz Pekinga: V Peking prihajajo neprestano vesti o »provokaterskem delovanju japonskih vojaških oblasti« v Mandžuriji. Kitajske oblasti so na postaji Mandžuli aretirale belega gardista Ušakova, ki je prišel iz Harbina. Na podlagi tega, kar je izpovedal, in dokumentov, ki so jih našli pri njem, so jasno razvidni novi dokazi za provokatersko delo, ki ga opravljajo japonske vojaške oblasti in beli gardisti proti Sovjetski Uniji. Pri Ušako-vu so našli tudi pismo japonske vojaške emisije na japonskega vojaškega atašeja v Man-dehuliju. — Ušakov je izpovedal, da jc član »Harbinske aktivne skupine amurskih koza-kov«, ki je v zvezi z japonsko vojaško misijo v Harbinu. To vodita v Harbinu živeča belogardista Kijukanov in Belkov. Ta skupina je poslala svoje ljudi proti Cicikarju, Hajlarju in Mandžuliju, da bi sabotirali obrat na vzhodno-kitajski železnici in ustvarili zvezo med Mongoli in roparskimi četami ter tako po natančnem načrtu izzvali upor pod geslom »gibanje za neodvisnost«. Vest, da so aretirali Ušako-vega, je v tukajšnjih krogih učinkovala kakor senzacija. Tukaj pričakujejo uradno objavo Ušakovih izpovedi in dokumentov, ki so jih našli pri njem Kitajci.
Nova konKnaciia v Gorici
Ignacij Križman, upokojeni nadučitelj in posestnik v Gorici ter ravnatelj odvetniške pisarne dr. Medveščka, je bil pretekli teden aretiran in takoj stavljen pred konfinacijsko komisijo. Doslej šo ni znano, ali je bil gospod Križman že konfiniran, ali ne. — Nahaja se še vedno v zaporu. — Vzrok konfinacije še ni povsem znan.
Hiša se je podrta
4 osebe mrtve, 13 težko ranjenih.
Rim, 15. nov. ž. Iz Napolja poročajo, da se je v mestu Ponte della Maddalena zrušilo štirinadstropno poslopje. Najprej so se porušila tla v četrtem nadstropju ter so padajoče grede porušile še ostala nadstropja. V četrtem nadstropju se je nahajala šola usmiljenih sester, kjer je bilo pri pouku okrog 40 otrok. 4 osebe so mrtve, ined njimi 2 otroka, 13 pa jc težko ranjenih.
Italijanska trgovinska
bilanca pasivna
Rim, 15. nov. ž. Po službenih poročilih je stanje italijanske trgovinske bilance za prvih deset mesecev: Uvoz jo znašal 9.894,019.499, izvoz pa je dosegel 8.236,493.549 lir. Trgovinska bilanca je torej pasivna za 1.657,623.950 lir. —
Velik požar v IBrust*u
Bruselj, 15. nov. s. V neki pekariji v notranjosti mesta je včeraj ponoči ob 11.45 izbruhnil velik požar. Dve ženi, ki jima so plameni zaprli pot na prošlo, sta skočili iz drugega nadstropja ua cesto. Vsega skupaj so prepeljali v bolnišnico pet oseb, od katerih sta dve že umrli. Gasilci so se vso noč trudili, da so zadušili ogenj.
Nov polet v stratosfero
Augsburg, 15. nov. s. "Neue Augsburger Zeitung« objavlja podrobna poročila profesorja Piccarda o novem poletu v stratosfero. Profesor Piccard upa, da l>odo do prihodnje pomladi končane vse priprave za polet, katerega sam organizira, vedar pa se niti on niti njegov sodelavec Kipfer ne bosta dvignila. Balon bo topol napolnjen samo z 2000 m3 vodikovega plina in bo lahko dosegel višino 16.500 metrov. Piccardov učenec Cosyns je izjavil, da se bo dvignil z balonom.
Romunski prestolni govor
Bukarešt, 15. nov. tg. Ministrski predsednik Jorga je danes opoldne s prestolnim nagovorom otvoril zasedanje obeh zbornic. Pred prečitanjem prestolnega govora je sporočil pismo kralja, ki obžaluje, da se radi bolezni ne more udeležiti otvoritve parlamenta.
Prestolni govor sam je skoro izključno gospodarskega značaja, Kralj naglasa, da so vse neugodne posledice na gospodarskem polju nastale radi dejanskih razmer in da je potrebna pomoč vseh političnih faktorjev. Državni proračun za leto 1932 se je znižal z varčevanjem in znižanjem plač. Kralj apelira na narod k varčevanju in če treba tudi žrtvovanju. Nato našteva celo vrsto načrtov za gospodarske zakone v svrho pospeševanja produkcije. Med drugimi predlaga tudi načrt zakona za konvertiranje kmečkih dolgov, ki naj se izpremenijo v dolgoročna posojila z nizkim obrestovanjem. Kar se tiče vojske, bo vlada posebno pazila na udarno silo vojske in sposobnost romunske vojne industrije. V zunanjepolitičnem pogledu prestolni govor nič ne omenja Zveze narodov, tudi ne navaja nobenih podrobnosti o romunski zunanji politiki. Naglasa se samo, da bo Romunija v zunanji politiki	rve®ta svii-n dnspdnnittn
lom. Zveze z zavezniškimi in drugimi prijateljskimi državami se bodo ohranile. Vlada želi gojiti dobro razmerje z vsemi bližnjimi in daljnimi narodi, da se bo delo za mir pospešilo na oni podlagi, kakor jo zahteva ves svet. V prestolnem govoru ni govora o sodelovanju tujega kapitala z romunskim in o manjšinskem vprašanju.
Ruski dolgovi
Belgrad, 15. nov. 1. Belgrajska »Politika« priobčuje dopis iz Berlina, v katerem podaja Ksjunjin natančno statistiko o zadolžitvi Sovjetske Rusije v inozemstvu. Rdečih sovjetskih menic kroži po svetu več kot za pol milijarde rubljev. Največ teh menic kroži v Nemčiji, v Angliji za 200 milijonov rubljev, v Združenih državah za 160 milijonov rubljev, v Poljski za 60 milijonov rubljev, v Italiji za 35 milijonov rubljev, na Norveškem za 10 milijonov rubljev, na Japonskem za 30 milijonov rubljev in v ostalih državah za 50 milijonov zlatih rubljev, kar daje skupno vsoto 'iol miliinrde zlntih ruhliev M 5 milivml Din).
IDucn piiBUMtuju paradi tankov. ()t> priliki rojstnega dno kralja bmanuela so se vršile po vsej Italiji vojaške parade. Naša slika kaže Mussolinijn, ki si ogleduje nove tanke italijansko armade.
Bolgarski časnikar
Antonov v Belgradu
Belgrad, 15. nov. I. Znameniti bolgarski časnikar Antonov je prispel v Belgrad. kjer bo ostal nekoliko dni, nakar namerava potovati dalje proti severu. Antonov spada med najboljše bolgarske publiciste sedanje dobe ter uživa tudi v inozemstvu neprikrito priznanje. Radi njegovega velikega znanja in njegovega objekti vnega opisovanja dogodktjv ga je londonski list Times imenoval tudi za svojega dopisnika. Članki, ki so izšli pod njegovim imenom o raznih velikih vprašanjih v Tiines-, veljajo za najmerodajnejše in najboljše razpravo o evropskem jugovzhodu ler so kot taki vzbudili vedno največjo svetovno pozornost. Belgrad je tega odličnega Bolgara sprejel zelo prisrčno. Antonov jo imel daljše razgovore z, našim zunanjim ministrom dr. Mariukovičem, nakar se mu je nudila prilika, da obišče Šu-tnadijo. Snoči mu šel Centralnega preshiroja dr. Marjanovič priredil svečani večer pri Knezu Mihajlu , katerega so se udeležili poleg odličnih osebnosti tudi zastopniki jugoslovanskega tiska. Antonov je tekom večerje v razgovoru z drugim izdal, da potuje i/. Jugoslavije naravnost v Prago, kamor bo najbrže že v kratkem času poslan za bolgarskega poslanika. V tukajšnjih krogih se jc lop sprejem, ki je bil prirejen Antonovu, komentiral zelo ugodno in bo brezdvoma koristen za razvoj odnošajev med Bolgarijo in našo državo.
Jugostovantiho-nemšho
društvo
Belgrad, 15. nov. 1. Tukaj se je ustanovilo jugoslovansko-nemško društvo, ki si je postavilo za nalogo, delovati na tem, da se Nemčija in Jugoslavija kolikor mogoče približata druga drugi. Imena osebnosti, ki so bile izvoljene v odbor, pričajo, da predstavlja jugoslovansko-nemško društvo močno gibanje, ki bo imelo svojo zaslombo v političnih, gospodarskih in kulturnih krogih. Društvu pripadajo n. pr. šet Centralnega preshiroja Marjanovič, rektor univerzo dr. Mitrovič, vseučiliški profesorji doktor Milojevič, dr. Trivunac, dr. Stanojevič, založnik Geza Kolin, književnik Krklec. gospodarstveniki dr. Ivan Kit man, dr. Radosavljevie. tajnik borze, brigadni general Petrovič in še mnogi drugi. Društvo si je nadelo kot najnujnejšo nalogo, da razproslre svoje delovanje po vsej državi. Z nekaterimi večjimi mesti v državi so že vodijo pogajanja. Tajnik društva je izjavil, da jo našel neobičajno mnogo razumevanja za nalogo, katero si je stavila ta nova organizacija za svoj cilj v vseli krajih naše kraljevine. Društvo je izrecno izjavilo, da ima samo kulturno obeležje, zato lx> seveda delovalo samo na kulturnem zbližan ju med obema narodoma.
»Vremen pristavlja še v svojem komentarju o tem društvu, da se bodo organizirali kurzi srbskega jezika v Nemčiji in kurzi za učenje nemškega jezika v Jugoslaviji. Vprašanje je le — tako se domneva tukaj v gotovih krogih —, kako bo sprejeta ideja intenzivnega kulturnega sodelovanja med nemškim narodom in ined nami v najsevernejših krajih naše države, kjer je potreba po jugoslovansko-nemškem kulturnem sodelovanju manj aktualna in zaenkrat ne odgovarja nobeni stvarni potrebi. Društvo je pa mnenja, da bo tudi vse morebitne začetne težkoče premagalo.
Lepo uspel
otroški koncert
Ljubljana, 15. novembra.
Danes dopoldne je nastopil v veliki union-ski koncertni dvorani otroški pevski zbor iz Trbovelj-Vod, ki šteje nad sto otrok. Dvorana je bila polna občinstva, zlasti mladino. Zbor je vodil učitelj g. Avgust Šuligoj. Otroci so pogumno peli svoj izbrani program in jim je občinstvo navdušeno ploskalo. Več o koncertu priobči 3 Slovenec«.
Požar v Zagrebu
Zagreb, 15. nov. ž. Danes ob 0 dopoldne je izbruhnil požar v tovarni testenin v Prera-dovičevi ulici št. 34. Požar je bil zelo nevaren za sosedna poslopja, ker so tovarna nahaja v neposredni bližini istih. Po velikem naporu se je posrečilo gasilcem, da so /. energično intervencijo požar lokalizirali in pozneje popolnoma pogasili.
100 dijakinj zastrupljenih
Bukarešt, 15. nov. tg. »Cuvcntul- poroča, da jc včeraj zvečer v Kluju nenadoma obolelo 100 študentk na vseučilišču, ko so uživale večerjo v dijaškem domu. 16 študentk so morali v nevarnem stanju prepeljati v bolnišnico. Natančnega vzroka zastrupljenja do sedaj šc niso mogli dognati.
Dunajska vremenska napoved: Sedanje vremo se nc bo mnogo spremenila
V Nemčiji ni nevarnosti za prevrat
Praski notranji minister Severing o političnem položaja Nemčije
Berlin, 15. nov. j. Pruski notranji minister Severing je te dni dal časnikarjem sledečo izjavo o političnem položaju Nemčije in o izgledih za zimo. Med drugim je izjavil:
Napačno bi bilo tolmačiti prepoved zborovanj pod milim nebom in političnih demonstracij kot znamenje neposredne nevarnosti za državo.
Nasprotno sem jaz mnenja, da bomo zimo prestati brez večjih motenj. Moči države so prej okrepljene nego oslabljene in povsem dorastle vsakemu poskusu, ki bi stremel za prevratom. V inozemstvu in v Nemčiji sami preveč precenjujejo grožnje o prevratu, ki jih lansirajo radikalne politične organizacije. Naraščajoče milijonsko število pristašev, ki so jih izkazale radikalne stranke pri zadnjih volitvah, ne pomenijo še, da se bodo vsi ti milijoni strinjali z radikalnimi cilji in nasilnimi bojnimi metodami ekstremnih strank. So sicer tako pri komunistih kakor pri narodnih socialistih skupine, ki mislijo na nasilen prevrat in ga več ali manj javno propagirajo ali celo pripravljajo. Toda jaz sem mnenja, da so si te skupine na jasnem, da ne bodo milijoni volivcev sledili takim poskusom. Kajti ti volivci niso oddali svojega glasu za komunistični ali narodno-socialistični program, ampak v upanju, da bodo pripomogli k rešitvi gospodarske krize.
Četudi ne obstoja za državno varnost nobena neposredna nevarnost, so vendar dogodki zadnjih mesecev pokazali, da moramo računati še z marsikaterimi poboji med političnimi strankami.
Pruska policija je povsem zvesta sedanji
ustavi in zanesljiva. Zato ne more biti nobenega govora o tem, da policija ne izpolnjuje vseh naredb vlade. Čisto iz trte zvito pa je hamigavanjc, da so tu in tam policijski uradniki delali roko v roki z radikalnimi elementi.
Še enkrat bi naglasil, da prav nič ne verjamem v to, da bo v bodočih mesecih prišlo do velikopoteznih poskusov spremeniti ustavo in današnjo državno obliko. V inozemstvu kakor tudi doma preveč podcenjujemo nesoglasje, ki obstoja med radikalno donečimi govori in resničnimi močmi, s katerimi razpolagajo komunisti in narodni socialisti. Morda se jim bo tu pa tam posrečilo, da bodo nahuj-skali množico, toda policija bo gotovo udušila vse nemire. Za prevratne poskuse v večjem slogu po mojem mnenju ne obstoja niti možnost niti namen. Če bodo v bodočnosti nastali laki načrti, katere bodo skušali njih pristaši uresničiti, bo oborožežna sila države dovolj močna, da bo napravila red.
Prepoved uniform za vsoNemčijo
Prepoved uniiorm za vso Nemčijo.
Berlin, 15. nov. j. Glede bližnje konference vseh notranjih ministrov nemških držav, ki se bo vršila v torek, se v tukajšnjem tisku pojavljajo najrazličnejše kombinacije. Že pred nekaj dnevi se je namigavalo, da je pričakovati prepoved nemške komunistične stranke. Sedaj pa vedo nekateri listi povedati, da se bodo notranji ministri resno bavili s prepovedjo uniform za vso Nemčijo, s čimer ne nameravajo zadeti samo desničarskih strank, ampak tudi levičarske, predvsem Reichsban-nerje in komuniste.
Doktorski naslov za 20.000 Din
Tovarna akademskih diplom
Dunaj, to. nov. j. Dunajska policija je razkrinkala dva moža, in sicer 37 letnega Karla HOtterja in 46 letnega dr. Noaha Pohorillesa, ki sta preskrbovala akademske diplome in doktorske naslove proti gotovi vsoti denarja. Moža .-la prodajala akademske naslove samo takih inozemskih zavodov, ki niso priznani v javnosti iu seveda zahtevala visoke takse. Goljufa seveda nista obvestila svojih kandidatov . da so od njiju kupljeni naslovi brez vsake vrednosti.
Goljufa sta imela na Dunaju samostojno doktorsko agenturo in sta postopala takole: V nemških, poljskih iu španskih listih sta objavljala oglase, kjer sla ponujala doktorske naslove. Seveda je kar deževalo vprašanj. Na vprašanja sta odgovorila, da je potrebno malu-ritetno izpričevalo, dalje več absolviranih let univerzitetnega študija in izdelava disertacije. Zraven pa sta tudi pristavila, da se za višjo takso preskrbi ludi disertacija. Nista seveda pozabila pristaviti ludi takse. Ponudbe so bite res zapeljive kljub ne ravno nizkim taksam. Precej častihlepnih ljudi jima je šlo na lima-nice. Da je agentura dobro uspevala, je dokaz, da si je Hiitter v začetku tega lela privoščil zabavno potovanje po Kitajskem in Japonskem. V času njegove odsotnosti je Pohorilles sam vodil agenturo. Policija je pri preiskavi našla mnogo pisem, ki jili je Hiitter pisat svojemu družabniku iz Vzhodne Azije in v katerih mu je dajal dobre nasvete. Opominjal ga je, naj bo previden, ker imajo v poštev prihajajoči zavodi (to sla bili predvsem Universite Philotechnirjue v Bruslju in Universite Nou-velle v Parizu) interes na tem, dn ne pride do kakšnega škandala. V nekem pismu, ki ga je odposlal iz Yokohame, mu piše, naj v slučaju, i-e ima kandidat premalo predizobrazbe, skrbi predvsem za to, da bo finančna stran prvovrstna.
Klijenti firme so se rekrutirali iz skoro vseh plasti prebivalstva, iz zasebnikov, trgovcev, obrtnikov. Pa tudi narodnostna slika častihlepnih klijentov je bila pestra; celo iz Jave iu Daljnega Vzhoda so se javljali kupci doktor-
skih naslovov. Firma pa ni prodajala samo doktorskih naslovov, ampak tudi profesorske in inženjerske diplome. Najnižja taksa je znašala nekaj manj kakor 20.000 dinarjev, pri dobro situiranih kupcih pa sta podjetna družabnika takso primerno zvišala. Zavodi, katerih naslovi so se na ta način prodajali, so se zadovoljili navadno s polovico omenjene vsote, ostala polovica pa je bil čisti dobiček agenturo.
Obenem z diplomo sta Hiittler in Pohorilles poslala vsakokratnemu novopečenemu doktorju, inženjerju ali profesorju tudi pravne predpise, kako naj se izvajajo v inozemstvu pridobljene akademske časti, pri čemer sta po potrebi tekst izpreminjala. Zamolčala sta seveda, da pripravlja belgijska vlada zakon, ki lio pridržal podelitev akademskih časti samo državnim zavodom in šolam, s čemer bi seveda postali vsi kupljeni naslovi neveljavni, ko že itak niso imeli nobenega pomena. Moža sta na ta način zaslužila ogromne vsote. Pri zaslišanju je Hiitter priznal, da je zaslužil letno 150.000 do 200.000 dinarjev. Preiskava je nadalje izkazala, da ima Hiitter v inozemstvu naložen v vrednostnih papirjih cel milijon dinarjev. Kako se je in se še bo podaljšal obraz njihovim klijentom, še ni znano.
Nikdar se zobje ne pokvarijo, če jih negujete redno z dobro zobno pasto in pripravno ščetko. Usedline, ki se tvorijo iz sline in ustnih sokov (zobni kamen, obloženi zobje, vsled tobaka, kave, čaja) in še bolj take, ki nastanejo vsled kemičnih tvorb ajnalgamovih vložkov, ki vsebujejo živo srebro — spremene pogosto in temeljito lepo belino zobnih vrst. — Le temeljito in redno snaženje z Odol-zobno pasto obvaruje Vaše zobe pred neprijetnimi spremembami. Odol - zobna pasta odstrani s silno srkavno močjo, ker vsebuje zelo mnogo coloidalnih sestavin — vso nesnago, neprijetno sapo in barvila, ki se lahko primejo zob.
Zasilne odredbe
na Češkem
Praga, 15. nov. tg. Kakor poročajo češki listi, je ministrski predsednik Udržal poklical v četrtek k sebi voditelje koaliranih strank in jim pojasnil nameravane zasilne odredbe vlade. Vlada namerava uvesti zvišanje dohodnine, ki bo znašala pri dohodkih nad 25.000 Kč 6% in potem progresivno dosegla pri dohodkih nad 100.000 Kč 30%. Davek na tantijeme se bo povišal na 100%. Plača predsednika republike se bo znižala za 25%, ministrskega predsednika za 19%, ostalih ministrov za 12%, poslancev in senatorjev pa za 10%.
Praga, ir>. nov. ž. Predsednik republike Masaryk jc poslal predsedniku vlade Udržalu pismo, v katerem ga prosi, da mu vlada zniža plačo.
Madjarski gospodarstveniki v stiski
Budimpešta, 15. nov, 1. V gospodarskih krogih je zavladala velika poparjenost, ko se ie zvedelo za vsebino nemške note madjarski vladi, v kateri nemški državni kancler javlja, da trgovinska pogodba, katero sta obe držažvi sklenili in katera je vsebovala tudi preferen-cialne ugodnosti za madjarsko žito, ne more stopiti v veljavo, ker so južnoameriške države odbile vprašanje nemške vlade, naj se vse carinske ugodnosti smatrajo za izvzetne. Seda je položaj tak, da bodo tudi imenovane države uživale za uvoz svojega žita v Nemčijo iste ugodnosti kakor Madjarska. Trgovinska pogodba torej ne more veljati. Zato se bodo v kratkem začela nova pogajanja tako i Madjarsko kakor tudi z Romunijo, češ da se zadeva uredi, kakor to zahteva novo nastali
položaj. Madjarski gospodarstveniki se bojijo, da sedaj ne bodo mogli prodati tistega žita, za katero so z gotovostjo računali, da ga bodo prodali.
MonarhisVčen komplot v Španiji
Madrid, 15. nov. tg. Na Španskem so odkrili monarhističen komplot, ki je hotel, z majhnimi četami po 10 mož zanetiti v državi zarote. Dva generala, ki sta bila zapletena v zaroto, sta bila na podlagi zakona o zaščiti republike takoj prevedena v rezervo. Poleg tega je bila aretirana cela vrsta udeležencev.
Revolverski napad v vlaku
Pariz, 15. nov. s. V brzovlaku Pariz—Diep-pe je bil včeraj zvečer izvršen drzen napad. Na progi med Pontoise in Gisors je neki mlad človek v oddelku I. razreda večkrat ustrelil na svojega sopotnika, nekega Angleža in ga težko ranil. Potniki so potegnili za zasilno zavoro, toda preden se je vlak ustavil, je zločinec skočil iz vlaka in pobegnil.
Nepremočtjive nogavice
London, 15. nov. 1. Neka tukajšnja trgovina je dala v razprodajo ženske svilene nogavice, ki so nepremočljive. Naval ženskega sveta je velikanski in trgovina ni utegnila ustreči vsem zahtevam nakupovalk, ki so se hotele na licu mesta prepričati o nepremočlji-vosti nogavic. V trgovinskih krogih trdijo, da bo iznajdba povzročila popolno revolucijo v industriji z nogavicami, pozneje pa tudi pri prodaji ostalih oblačil.
Nemčija in Francija
Pariz, 15. nov. j. Kakor poroča »Journal«, je nemški poslanik von Hoesch predvčerajšnjim obiskal ministrskega predsednika Lavala in mu izročil pismen predlog Nemčije o repa-racijskem vprašanju in o vseh drugih vprašanjih, ki se tičejo tega vprašanja. Kakor trdi »Journal«, se Nemci in Francozi razlikujejo v svojem pojmovanju tega vprašanja v dveh točkah:
1.	Glede pooblastil, ki naj se podelijo posvetovalnemu odboru za Youngov načrt zaradi nemškega trgovinskega dolga, na katerega naj se odbor ozira in kako naj ga uvažuje, ko bo odmerjal reparacijska plačila.
2.	Dočim francoska vlada vztraja na tem, naj se predsloječa ureditev omeji samo na čas gospodarske depresije, nakar naj bi Youn-gov načrt stopil v veljavo v prvotni obliki, stoji nemška vlada na stališču, naj bi nova ureditev imela definitiven značaj. Zelo mnogo upajo, da se bosta ti dve stališči zbližali s predstoječim prihodom državnega tajnika Biilowa, ki bo poleg tega, da se bo udeležil izredne Seje Zveze narodov tudi razpravljal o tem problemu z ministrskim predsednikom Lavalom.
Nove poštne in brzojavne pristojbine
Belgrad, 15. nov. 1. Danes sta se peljala skozi Beigrad v Sofijo bolgarski kralj Boris in krajjica Giovanmu
Belgrad, 15. nov. AA. Na podlagi člena 3 zakona o pošti, brzojavu in telefonu je prometni minister v sporazumu s finančnim ministrom in s soglasjem predsednika ministrskega sveta sklenil, da se spodaj navedene poštne in brzojavne pristojbine takole izpre-menc:
. I.
V TUZEMSKEM PROMETU.
1. pisma. A) V lokalnem (krajevnem) prometu do 20 gr Din 1, nad 20 gr kakor v medkrajevnem prometu. B) V medkrajevnem prometu do 20 gr Din 1.50, nad 20 do 50 gr Din 2, nad 50 do 250 gr Din 3.50, nad 250 do 500 gr Din 5, nad 500 do 1000 gr Din 10.
2.	Dopisnice, odprte, komad 75 par.
3.	Priporočene pošiljke. A) Pristojbina za priporočenje v lokalnem prometu Din 2. — B) Pristojbine za priporočenje v medkrajevnem prometu Din 3.
4.	Pisma z označeno vrednostjo. A) Po teži (kakor za priporočena pisma). B) Po vrednosti, dosedanje pristojbine.
5.	Zavoji (paketi). A) Po teži, do enega kg Din 3, nad 1 kg do 5 kg Din 8, nad 5 kg do 10 kg: prvi pas do 100 km 10 Din, drugi pas do 300 km 15 Din, tretji pas nad 300 km 20 Din. Nad 10 kg do 15 kg: prvi pas 15 Din, drugi pas 22 Din, tretji pas 36 Din. Nad 15 kg do 20 kg: prvi pas 30 Din, drugi pas 35 Din, tretji pas 40 Din. B) Po vrednosti: iste pristojbine kakor za pisma z označeno vrednostjo.
6.	Nakaznice. A) Pristojbina za nakaznice znaša: do 50 Din 2 Din, do 100 Din 3 Din. do 300 Din 4 Din, do 500 Din 5 Din, do 1000 Din 6 Din, do 2000 Din 8 in, do 3000 Din 9 Din, do 4000 Din 10 Din, do 5000 Din 12 Din. V tej pristojbini je vsebovana tudi pristojbina za izplačilo nakaznice na domu. — B) Pristojbina za izplačilo na domu, ki se bo pobirala od prejemnika samo za nakaznice iz inozemstva in za čekovne nakaznice, znaša: do 50 Din Din 0.50, do 100 Din 1 Din, do 500 Din 2 Din.
7.	Čekovne nakaznice. A) Do 500 Din
0.50 Din, nad 500 Din 1 Din. Državne ustanove, ki so oproščene pristojbine za poštne nakaznice, so oproščene tudi te pristojbine, tako kakor pri poštnih nakaznicah. Prav tako
Posvečenje nove cerkve v Sabotici
Subotica, 15. nov. ž. Danes dopoldne so bile v Subolici velike svečanosti. Posvečena je bila nova rimsko-katoliška cerkev na Dona-čičevem putu v Subotici. Meščani tega novega dela mesta so prispevali iz svojih skromnih materijalnih sredstev precejšnje zneske, da se zgradi ta cerkev. Na vabilo škofa Buda-noviča se je dopoldne zbralo ob 9 pred zaprto cerkvijo veliko število vernikov, ki so pričakovali začetek svečanosti. Po 9 so prišle procesije iz raznih cerkva. Na čelu prve procesije je šel Popovič, na čelu druge pa škofijski tajnik Andrej Muljon. Oba sta imela pred cerkvijo pridigo v hrvatskem in madjar-skem jeziku. Sv. maša se je pričela točno ob 10 dopoldne. Maše se je udeležilo številno duhovništvo. Škof Budanovič je šel skozi špalir 200 ljudi ter jim podelil blagoslov. Nato je izvršil blagoslovitev nove cerkve najprej zunaj in nato znotraj ob številni asistenci du-hovništva.
Preprečen zločin
Ajdovec, 14. novembra.
Te dni je prišel v Srednji Lipovec neki lopov in spraševal o župnišču in župniku. V Zaletelovi hiši je vdrl okence in vzel dva noža, enega velikega in drugega manjšega. Žena je hitela v župnišče povedat, da neki lopov išče župnika, da bi ga umoril. Še pravočasno so služkinje zaklenile obojna vrata v župnišču. Lopov je res prišel in tolkel po vratih. Ta čas pa je g. župnik skoz okno poklical na pomoč sosede, ki so res prihiteli. Lopov je skušal zbežati, pa so ga sosedje ujeli in zvezali. Strašno je preklinjal in žugal. Zvečer so prišli orožniki iz Dobrniča in ga močno ukle-njenega na vozu odpeljali v žužemberške zapore. Lopov je mnogim grozil, da bo kmalu zopet prišel in da ima še druge »brate«, katere bo s seboj pripeljal. Najbrž je izvršil že več zločinov, ker je govoril, da je verig že vajen. Pravil je tudi, da nima nobene vere.
Pred več leti se je pri nas oglasil znani
so oproščene čekovne pristojbine v prometu z nakaznicami, ki ga vrši Poštna hranilnica. B) Pristojbina za sporočila na hrbtu nakaznice se ukine.
8.	Odkupne pošiljke. Pristojbina za dostavo 1 Din.
9.	Poštni nalogi. Pristojbina za dostavo 2 Din.
10.	Naročnina za poštni predal. Za predal brez ključa mesečno 15 Din, s ključem 20 Din.
11.	Zaprte torbe. Mesečna pristojbina 15 Din.
12.	Obvestila o nenaročenih zavojih. —
Plača pošiljatelj Din 1.50
13.	Poste restante. Pristojbina za hranitev pisem itd pri pošti Din 0.50.
14.	Dostava vrednostnih pisem in zavojev na dom. A) Za pisma z. označeno vrednostjo Din 1. B) Za zavoje do 5 kg Din 2, nad 5 kg Din 5.
15.	Pooblastila. A) Če velja pooblastilo za en primer, znaša pristojbina Din 1. B) Za pooblastila od 15 dni do enega leta Din 5.
16.	Brzojavna služba. A) Pristojbina za besedo Din 0.60. B) Pristojbina za potrdilo 2 Din. Najnižja pristojbina je tista, ki velja za brzojavko z 10 besedami.
II.
V MEDNARODNEM PROMETU. v'j
17.	Priporočena pisma. Pristojbina za priporočenje v mednarodnem prometu znaša 4 Din. Sedanje pristojbine ostanejo še nadalje v veljavi, v kolikor niso izpremembe navedene. Plačevanje pristojbin se bo vršilo kakor dozdaj. Novo uvedene pristojbine za čekovne nakaznice bo plačal pošiljalec v gotovini in se bo zabeležila v čekovnem dnevniku. Pristojbino 50 par za pisma in dopisnice poste restante v tuzemskem prometu bo plačal pošiljalec in se bo v tarifnih znamkah nalepila na pošiljko. Te pristojbine za pisma in dopisnice iz tuzemstva bo plačal prejemnik in se bodo v obliki portovnih znamk nalepile na pošiljko.
Vse nove pristojbine stopijo v veljavo dne 1. decembra 1931, razen pristojbin za zavoje nad 5 kg, ki stopijo v veljavo 1. marca j 1932; do tega časa bo uprava pošte izdelala vse potrebno za določevanje pasov.
Zupet in pobral precej denarja in župnikov samokres. Poleg ciganov nas vsaki dan nadlegujejo razni »vandrovci«, ki pa so zelo predrzni; nekateri groze celo z nožem, če jim ne daš, kolikor zahtevajo. Posebno se zanimajo za župnišče. Vedo, da je orožniška postaja daleč.
Človek, proti kateremu je pričalo 556 prič, oproščen
Banjaluka, 14. novembra.
Danes se je pred tukajšnjim malim senatom zaključila zanimiva razprava, ki je trajala več dni. Zagovarjal se je bivši šef državnih posestev v Bos. Gradiški, Branko Mandič, ki je bil obtožen, da je z raznimi malverzaci-jami oškodoval privatnike za okrog pol milijona dinarjev in državo za okrog 50.000 Din, Zanimanje za razpravo je bilo tem večje, ker je proti Mandiču pričalo vsega skupaj 556 prič, od katerih pa je okrog sto že pomrlo, ker se je proces vlekel dolga leta. Kljub tolikemu številu prič pa je senat Mandiča oprostil, ker se je izkazalo, da ni kriv.
fjiusiracija" štev. li
je pravkar izšla z vsebino: V jeseni. — Jesen (J. Likovič). — Akrobati naših streh (J. Hafner). — Perpetuum mobile. — Iz ljubljanskih gledališč. — Izlet v vsemirje (Dr. Tihame Toth). — Grad Brdo pri Kranju. — Boj starosti (Fr. Strube). — Poklic nam zvije in skrivi telo. — Družabni ples v letošnji sezoni (A. Jenko). — Ž;enitev Yussufa Khana. Roman (F. Heller). — Naši otroci. — Moderni slaščičarski izdelki. — Fotoamater: Fotografiranje živali v naravi (J. Herfort). — Film: V kraljestvu Zlato, roga-: (B. Orel). — Iz novih filmov. — Moda za jesen in zimo (pariško modno pismo). — Kosme tika: Umivanje obraza. — Sodobna žena (Ruša Zi-dar). — Prvenstvene tekme (V. Vodišek). — la vsega sveta. — Nove knjige. — Luigi Kasimir (Dr. Fr. Štele). — Naslovna slika na ovitku: M. Bambič-Listje odpada (akvarel). — Posamezne številke po 10 Din v vseh trafikah in knjigarnah. — Tlorava v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6/1.
Sava vpada - Ljubljanica narašča
ir-	Ljubljana, 15. nov.
Dočim je včeraj Sava še naraščala in je grozila nižje ležečim krajem vzhodno od Ljubljane povodenj, je danes nastala v tem ugodua sprememba in je Sava danes pričela upadati, tako da zaenkrat ne povzroča nobene nevarnosti. Sava je sedaj sicer še vedno nad normalo, vendar v krajih nad Ljubljano ne sili več iz struge.
Drugo pa je z Ljubljanico. Čez noč je ponehalo deževati, proti jutru in dopoldne pa je zopet deževalo, zlasti v hribih in po Notranjskem. Tako je dopoldne v Ljubljani Ljubljanica nekoliko popuščala, popoldne pa je zopet naraščala, prav tako tudi vsi njeni pritoki z Ljubljanskega barja.
Ljubljanica je povzročila okoli Zaloga precejšnjo povodenj. Vso noč so bili vevški orožniki v Zalogu na straži za v sate slučaj. Ljudje so mogli s kolodvora le čez. železniški most. Orožniki so spremljali vsakega potnika čez nevarna mesta. V soboto je peljal neki voznik iz Podgrada proti Zalogu voz s tremi sodi vina. Sredi poti pa ni mogel dalje, tako je bila cesta vsa preplavljena. Moral je iz-preči konje in pustiti voz z vinom sredi preplavljene ceste. Voz z vinom stoji še sedaj tam. —
Od Zaloga pa do Gostincev je vse polje preplavljeno iu je nemogoč vsak promet. Voda se je razlila približno 900 m na vsako stran struge do vasi Dolsko in enako tudi na drugo stran. V Zalog voda še ni prodrla, pač pa se je razlila na široko na obe strani mostu, ki je nekoliko vzvišen nad cesto. Voda je zavzela skoraj ves propust pod mostom in teče samo kakšnih pet centimetrov pod notranjim obokom mostu, tako, da komaj še teče skozi. Voda pa je prodrla do Dimnikove gostilne in se že razlila po dvorišču ter je udrla celo v hlev.
Na Fužinah je bila Ljubljanica včeraj 1.50 m nad normalo, danes pa je še nekoliko višja. Ljudje so si zapomnili razne znake, kdaj je bila voda najvišja in so ugotovili, da je Ljubljanica dosegla najvišjo višino 1.1923, ko je biia znana velika povodenj. Ako pa bo Ljubljanica še naraščala, bo kmalu dosegla tudi to, do sedaj najvišje navodnostanje tudi to, do sedaj najvišje vodno stanje v Vevčah.
Proti večeru je pričelo zopet močno deževati. Ker je struga Ljubljanice že do sedaj bila polna do vrha obrežnih zidov, se je bati najhujšega v krajih nižje Ljubljane in tudi na Barju.
Mariborska nedelja
Blagoslovitev in otvoritev Karlinove dvorane - Tatvine, vlomi,
nezgode
25. pobinkoštna nedelja: čmerna jesenska in deževna nedelja. Zunaj so znana in pa upoštevana mariborska nedeljska pribežališča kakor izumrla. Do nadaljnjega in do pri-četka zimsko-sportne sezone se bo mariborsko nedeljsko življenje bržčas osrodotočalo po številnih družabnih shajališčih. V gledališču je bila včeraj premijera Cankarjevega >Kralja ua Betajnovi«; uprizoritev, kakršno smo videli to pot, je v čast mariborskemu odru. Več o predstavi v 2Slovencu«. Danes popoldne je bilo dvoje iepih prireditev in sicer je Katoliška oinladina uprizorila znano šaloigro Navihauecc, v dijaškem semenišču v Koroščevi ulici pa je bila prisrčna slovesnost blagoslovitve in otvoritve Karlinove dvorane, združena z akademijo vrlih dijakov-semeniščanov. Blagoslovitvene obrede krasne dvorane je na svoj 75. letni rojstni dan opravil prevzvišeni vladika msgr. dr. Andrej Kar-lin. V okvirju programa akademije, ki je obsegal zlasti glasbene točke in pa slavnostni govor, je bila tudi predstava H. Gheonove štiridejanke Troje modrosti starega Vanga«, ki so jo naštudirali dijaki-semeniščani z ljubeznijo in toplim smislom. O celotni prireditvi prinese obširno poročilo jutrišnji Slovenec«, Navzoči odlični gostje so sprejeli vsa izvajanja z nedeljenim ter prisrčnim priznanjem.
V javnih registrih je bilo poznati, da je zima na pohodu. V pretežni meri so vsebovali razne tatvine površnikov, pulovrov in drugih stvari, ki so priporočljive kot obrambno sredstvo proti mrazu. Pri tem sta bila zlasti prizadeta Ivan Robek, točaj na Glavnem kolodvoru, ter slikar Franc Stiglic iz Radvanja, ki imata krivca sicer na sumu in so mu varnostne oblasti že na sledu. Zunaj v Sokolski ulici pa so neznani ponočni grešniki vdrli v stanovanje delavca Andreja Senšeka, razbili nekaj šip ter iz utice poleg hiše odpeljali dvoje moških koles v skupni vrednosti preko 3000 dinarjev. Odvetniku dr. Danilu Komav-
liju so ukradli iz njegovega osebnega avtomobila razne stvari. Zdi se, da gre za ene ter iste tatune. Stari tihotapec Pepček B., ki je že večkrat predkaznovan, je pa zopet imel smolo. Menil je, da bo lahko utihotapil na naša tla razne vžigalnike in druge zadev-ščine, pa je čuječnost obmejnih organov preprečila njegove nakane. V Ključavničarsko 2 so se preselili Otmar L. in Gabrijel 1). radi razgrajanja ter Filipek M. radi krošnjarstva.
Mariborski reševalci so bili danes precej zaposleni. 53 letna posestnica Magdalena I.ampreht je padla na stopnicah pri nekem vhodu v Tvorniški ulici ter dobila poškodbe v desnem kolenu. 37 letni zasebnik Anton Pilih se je radi epileptičnega napada zrušil nn Državnem mostu na tla; v trenutku se je zbrala okoli reveža množica ljudi; prišli so mariborski reševalci ter ga prepeljali na njegov dom. Težka nesreča je doletela posestnico Marijo Baumanovo iz Malne pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Šla je na podstrešje po perilo; pri tem je po nesreči padla kakšnih šest metrov globoko ter dobila nevarne poškodbe na levi roki, v boku ter ramenih. Po-nesrečenko je prepeljal šentlenarski zdravnik dr. Kramherger v mariborsko splošno bolnišnico. Tudi so prepeljali danes v tukajšnjo bolnišnico 29 letnega poljskega delavca Franca Pignerja iz Gradiške pri Spodnji Kungoti; na paši mu je krava prizadejala občutne poškodbe na desni nogi, tako da so ga morali izročiti bolnišničnemu zdravljenju.
Ciril Debevec iu Emil Kralj, člana Narodnega gledališča v Ljubljani, nastopita v torek 17. t. m. kot gosta v mariborskem Narodnem gledališču in sicer v vlogah Stanhopea (Debevec) in Osbornea (Kralj) v Sherriffovi drami »Konec poti«. Obe vlogi spadata med naj-uspelejše kreacije obeh igralcev, zato vabimo j občinstvo, da redke prilike ne zamudi in si I pravočasno nabavi vstopnice.
Zagreb, 14. nov.
Zagrebška kriminalna kronika je danes zabeležila dogodek, ki že povsem spominja na senzacionelne zgodbe o ameriških bandi-tih. 63 letna Selima Eppstein je zjutraj ob osmih odprla svojo trgovino na Maksimirski cesti št. 60. Takoj za tem je stopil za njo neznanec in si pustil predložiti rokavice. Takoj nato pa je dejal starki, naj mu pokaže pletene jopice, češ, da si jo bo izbral. Toda ni se zadovoljil samo s tem. Dejal je starki, naj mu pokaže še blago, ki je ležalo v zvitkih na poliri. Starka se je takoj pripravila, da mu postreže. Toda, ko mu je obrnila hrbet, Je ta nenadoma planil k njej, jo zgrabil za vrat in jo pričel daviti. Nato je odprl vrala v sosedni prostor in jo porinil noter. Do smrti prestrašena starka je poskušala klicati na pomoč, toda roparjevi prsti so so vedno tesneje oklepali njenega vratu in njegova roka ji je stisnila usta.
Medtem pa je skočil s ceste drugi ropar, odprl predal, v katerem je bila blagajna, in pobral iz njega ves denar, okrog 7000 Din.
Martinova nedelja
' •'	Ljubljana, 15. nov.
Danes so Ljubljančani slavili Martinovo nedeljo. Včasih je bilo to nedeljo po vseh ljubljanskih krčmah vse živo, povsod muzika, ples in pečena gos, ali časi so se zresnili in zelo se je skrčilo danes število tistih gostiln, ki so še obdržale staro tradicijo, ki se je dostikrat spremenila v razvado. Gosi so bile letos res cenejše, kakor druga leta, zato pa je bilo letos manj družin, ki so si jo mogle privoščiti. Prav lepa in dostojna zabava se je vršila nocoj v Rokodelskem domu, kjer so nastopili pod vodstvom prof. Bajuka pevci, za njimi pa so igrali igralci šaljive prizore.
Danes ie bila zaključena v Jakopičevem paviljonu ftoršetova razstava. Tudi
ZOBNA PASTA
Fin prah,kot najfinejša
moka se predelava, v OD O L-zobno pasto. OD OL-^obna pasta čisti dobro in varuje Vaše zobe.
Spori
Po zaključenih tekmah v lige smo v »Slovencu« že večkrat pisali, da ie rešitev za naš nogomet v tem, ali bodo klubi igrali vso zimo. Z včerajšnjo nedeljo pa sta naša vodilna kluba zapravila že četrti ugoden termin. Ne moremo reči za včerajšnjo nedeljo, da bi bila za športne prireditve ugodna, vendar, če so igrali tekme drugorazredni klubi, bi mogla tudi naša vodilna kluba odigrati že večkrat napovedano prijateljsko tekmo. Občinstvo je treba zgodaj navaditi na tekme v slabem vremenu, ako hočeta kluba imeti gledalce tudi pozimi. Te vrste smo zapisali v nadi, da nc bo izgubljen v bndče noben termin. Igrati in zopet igrati je treba, ako se hočemo drugo leto boljše odrezati v državnem prvenstvu. Jadiko-vati pozneje, je prepozno! Prej je treba pokazati, kaj znamot
LNP je izvedel vse napovedane tekme, kar je gotov znak, da bi lahko igrali tudi drugi. Tudi gledalcev je bilo z ozirom na značaj tekme dosti. Drugorazredne tekme še nikoli niso privabile velikega števila gledalcev. Na igrišču Primorje je bilo pa vseeno okoli 200 gledalcev, priitašev klubov, ki so nastopali. Prva sla nastopila drugorazredna kluba Korotan in Šparta. Ta dva kluba sla se borila za prvo mesto v drugem razredu. Zmagal je Korotan v zanimivi igri s 3:1. Vodil je do konca s 3:0, ko je posrečilo Šparti zabiti največ po krivdi obrambe Korotana častni gol, ki ji je obenem rešil prvo mesto. Koroian ie igral zelo ambiciozno in je bil po večini v premoči. Radi neodločnosti igralcev pa ni mogel povišali rezultata, ki bi prinesel prvo mesto Korotanu. Od igralcev Korotana bi omenili predvsem srednjega | napadalca, ki jc zabil tudi vse tri (tole.
V drugi tekmi sta se spoprijela Slovan in pa Svoboda B. Igra je bila zanimiva in so mladi Svobodaši v prvem polčasu zaigrali prav lepo. Izvedenih je bilo nekaj lepih akcij, ki niso uspele, ker so čakali kdo bo tisti, ki bo žogo porinil v gol. Slovan je bil absolutni gospodar na polju, čeprav je Svoboda, kakor smo dejali, izvedla nekaj lepih akcij. Igra »Slovana« je prinesla uspeh šele v drugem polčasu, ko Svoboda ni mogla vzdrzati tempo. O igri »Slovana« moramo pa reči, da se vidi, da prihaja zopet v staro formo. Je sicer še nekaj slabih mest — n. pr. leva stran — vendar se je napad lepo preigraval in pokazM lepo skupno
Drzen roparski napad v Zagrebu
Pri belem dnevu sta dva lopova oropala trgovino
Nato je zaklical svojemu pajdašu, ki je držal starko, da je pobral ves denar. Tedaj je ropar spustil starko in skočil za svojim pajdašem ven, nakar sta oba pobegnila.
Starka je čez nekaj časa prišla k sebi in se z naporom vseh sil privlekla do praga pred trgovino, kjer je pričela kričati: Pri-mite roparja!« Nekaj pasantov je pričelo zasledovati roparja, toda ta dva sta bila že predaleč in sta izginila v bližnji stranski ulici. Policija je takoj ukrenila potrebne korake za zasledovanje zločincev. Po izpovedi starke je imel oni, ki jo je davil, na obrazu obliž, ki pa mu je med borbo s starko padel na tla. Starka je opazila, da sploh ni imel nobene rane, torej si je prilepil obliž samo v svrho maskiranja.
Roparja sta stala pred trgovino že od sedmih zjutraj in čakala starko. Ves dogodek se je izvršil s pravo ameriško naglico in po točno določenem načrtu. Uboga ženica je odnesla iz borbe z lopovom ves krvav in raz-! praskan obraz in ni dosti manjkalo, da jc ni 1 lopov zadavil.
danes, zadnji dan razstave, je bil obisk na razstavi prav zadovoljiv, tako da je mogel Gorše zaključiti svojo razstavo z uspehom, ki je za naše razmere prav zadovoljiv. Saj smo v prejšnjih letih doživeli umetniške razstave, ki so imele neprimerno manj obiskovalcev. Ljubitelje Goršetovih umetnin opozarjamo, da si morejo njegove umetnine oglodati vsak čas v njegovem paviljonu na tivolskem ribniku. —
Deževno vreme, ki je danes trajalo ves dan, je povoljno vplivalo na to, da danes ni prišlo do nobenih pomembnih nesreč. Reševalni postaji ni bilo treba nič posredovati, le nekajkrati je odšel na cesto reševalni avto, vendar pa le zaradi raznih bo- j Jezni. Tudi bolnišnica je danes spre- | jela le devet oseb, samih bolnikov in nobe- i nega ponesrečene«.	I
igro x kriltko vrsto. Zanesljiva opora je še vedno Volkar, ki pa je to tekmo malo zamudil. Rezultat 8:0, ki ga je dosegel Slovan«, odgovarja premoči, ki ao jo imeli belordeči.
Na igrišču -Hermesa« bi sc morale vršiti tudi dve tekmi Jadran« bi moral igrati z »Ilirijo«, vendar radi nesporazuma »Jadran« ni prišel in je rezerva Ilirije zmagala s 3:0 p. f. »Hermes« je zmaga! nad Grafiko s 3:0. S tem je bil izčrpan program včerajšnje nedelje.
Mariborske Spori
Maribor, 15. novembra
Danes se je vršil v Mariboru br*oturnir za pokal M.O. Nastopili so najboljši mariborski klubi in sicer S.S. K. Maribor, Železničar, Kapid in p.i
Svoboda.
Želeiničar . Svoboda 2 :0.
Ko! prvu sta se srečala v brzoturnirui ni zelo razmočenem igrišču Maribora Železničar iu Svoboda v običajni postavi. Zmago si je priborilo moštvo Železničarja, ki je zaigralo |>roti Svobodi pre«'"j slabo, tako da jo bilo moštvo Svobod ■ nI časa do Časa celo v premoči, fc^ar pa ni malo izko-ris! :i. Najboljši mož na polju je oil vratar Svobode, ki je branil neverjetn? strele. Tekom igm sla bila izključena vsled n »športnega obnašanja Pavlin od Železničarja in Gruber od Svobode. Sodil je g. Nemec kakor običajno.
Maribor : Rapid 2 :1.
Po petminutnem presledku sta nastopili moštvi Maribora in Svobode. Pred pričetkom igre se je zbral na igrišču celokupen odbor Maribora, ki je izročil častno darilo članu Maribora, Tončku, za 1O0. tekmo, ki jo'je dane« odigral. Tekmo je vodil sodnik Planinšck zelo lepo. Zmagalo je mo štvo Maribora, čeprav je nastopilo z več rezervami
Maribor : Železničar 0 : (I.
Finalistu sla oaUla Maribor in Železničar tor je zmago odločil žreb, ki je padel na Železničarja. Sodil je g. Nemec. Tako je postal zmagovalec t
turnirju ki MO Železničar po žrebu.
*
Zuft-eb, '16. nov. ž. Concordia-Gradjanskl
t : 0 (1.0).
Sarajevo, 15. nov. ž. Sašk:llajduk 2:1 (2:0).
Belsrad, 15. nov. ž. B. S. K. : Jugoslavija 2:1 (2:1).
Dunaj. 15. nov. f.. lian iSnJe prvenstvene iek-ine so si- končale: Vlenna : Florisdorf 6:2, Rupid: WAC 4:2, Admira : \Vaeker 4:1, Aimtria : Hakoah 6:1, Slovan : Nicholson 2:0, Sportkiub : BAC 8:0.
Narodno gledališče v Ljubljani
DRAMA
(Začetek ob 20.)
16.	novembra, ponedeljek: >I)ve nevesti« Red D
17.	novembra, torek: Zaprto.
18.	novembra, sredu: -Kralj nn Betajnovi«
R*1 K.
10. novembra, četrtek: Kir Janjai. tj.*lo. vanje članov drame Narodnega gledališča v Beogradu Izven.	,,,
20. novembra, petek: Zaprto.
OPBBA.
(Začetek ob 20.)
Iti. novembra, ponedeljek: Zaprlo.
17.	novembra, lorek: -Damski loveer, >Car se da fotografirati«. Red A
18.	novembra, sreda: >Viklorija in nje.i hu-znr', opereta. Red D.
19.	novembra, četrtek: Zaprlo.
DRAMA
Abonenti reda D imajo drevi oh 20 /.,i svoj abonma Golarjevo kmečko veseloigro »Dve ne-vealk.
Gostovanje članov belgrajske drame v našem Narodnem gledališču. V čeirtek lit. I. m. gostujejo v naši drami člani Narodnega pozorišta v tk*l gradu. Vprizorili bodo znamenito izvirno komedijo Sterijc Popovič«: Kir Janja«. Naše občinstvo opozarjamo nu to edino gostovanje belgnijeklh umetnikov pr: ias u. vabimo k peselu p^edMeve.
Strašno dejanje pijanega svata
Nedolžnemu človeku je odsekal roko
Banjaluka, 14. novembra.
Na cesti med vasema Kozarci in Cebo se je včeraj popoldne pripetil krvav dogodek, ki ga je pripisati na rovaš demona alkohola. — Najbolj žalostno pa je, da je pri dog :dku trpel povsem nedolžen človek. Seljak Bcčir Karabedžič se je vračal z vozom iz Čebe, kamor je peljal svojo sestro, Naenkrat sc mu je pripeljalo nasproti več voz pijanih svatov. V zadnjem vozu je sedel neki Stevo. Ta voz se je ustavil in Stevo je zaklical Bečiru, naj še on ustavi svoj voz, ker ga mora nekaj vprašati. Bečir je nič hudega sluteč ustavil konje, nakar je s sosednega voza planil Stevo s sekiro v roki in zamahnil proti Bečirovi glavi.
Osupel nad tem čudnim in neopravičenim na padom je Bcčir komaj še v zadnjem trenutki nastavil svojo desno roko, da bi obranil gla vo. Sekira ga jc zadela v ranic in je bil uda rec tako silen, da mu je odletela roka. Stevo je nato zopet sedel na svoj voz in zaklical Bečiru: »Dobro si obvaroval glavo, toda roke nisi.« Bečir, ki je izredno močan človek, ni padel v nezavest, ampak je pobral svojo roko in jo vrgel na voz. Šele danes zjutraj se je sam pripeljal v bolnišnico. Njegovo stanje je zelo težko, ker je izgubil mnogo krvi. Orožniki so napeli vse sile, da izsledc nečloveškega zločinca.
Potrti najgloblje žalosti, javljamo podpisani žalno vest, da je naš plemeniti, dobri oče ozir. last in ded, gospod
ANDREJ SUTTER
gostilničar in posestnik
v petek, dne 13. novembra, ob 1 popoldne, po kratki, potrpežljivo prenašani bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 84. letu življenja, mirno zaspal v Gt^podu.
Zemski ostanki dragega pokojnika bodo v ponedeljek, dne 16. novembra ob 3 popoldne v hiši žalosti blagoslovljeni in nato položeni v rodbinsko grobnico k zadnjemu počitku.
Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, dne 17. novembra ob 8 zjutraj v tukajšnji župni cerkvi.
Ljubljenega pokojnika priporočamo v prijazen in pobožen spomin. Konjice, dne 13. novembra 1931.
Maks Suttcr, Franc Sutter, Josipina Omerzu roj. Sutter, otroci. — Helena Sutter, Mici Sutter, Daniel Omerzu, sinahi in zet. — Frlc in Kurt Sutter, Erika in Renate Omerzu, vnuki in vsi ostali sorodniki.
HULL H O U SE
Dom priseljencev, ki ga \e ustvarila ljubezen in požrtvovalnost
ameriške žene
Kogar zanese pot v tujsko četrt Chicaga ali ticvvvorškega Bowery-ja, ne bo našel tam niti sledu o toli hvalisanem ameriškim delavskem^ standardu. Življenjsko stališče priseljenih Slovakov. Poljakov, Jugoslovanov, Italijanov, Grkov, Spancev, Francozov in Nem-
'femer nc razlikuje "■} onih obup-
Ijubna je ustanova, ki jo je iz lastne inicija-tive ustvarila
Jane Addams,
predsednica Mednarodne ženske lige za mir in svobodo. Da so Jane Addams predlagali za Noblovo mirovno nagrado, je posledica njenih res velikih zaslug za mirovno idejo. Njeno največje delo, za katero je žrtvovala desetletja, pa je Hull House ,
dom ubogih priseljencev.
Na koncu Downtowna, ehicaškega Cityja, se dvigajo obsežna poslopja s kuhinjami, jedilnicami, šolskimi sobami, čitalnicami, otroškimi sobami in spalnicami. Bedne priseljene družine, ki so prestale vice na Ellis Islandu in ki brez glave blodijo v velemestnem trušču, najdejo tu več kakor navaden azil, ki jih ščiti samo pred matericlno bedo. Hull House je več. Hull House je
ključ do njihove bodočnosti.
Hull H ouse nudi tem tjudem, za katere se sicer ■ Uc-A nc briga noben človek in nobena
Žene iz vzhodnih in balkanskih dežel, ki so v pisanih rutah in oblačilih ter oborožene s culicami nastopile pot v novi svet, se na-uče tu oblačili po ameriško. Kajti ena glavnih stvari je, da se oblačijo in obnašajo lako, kakor milijoni ostalih Američank. Naučc se kuhanja, gospodinjstva in budgetinga , najvažnejšega predmeta v ameriških dekliških šolah. Otroci priseljencev najdejo tu vari': zavetje, ko gredo njihovi starši na delo, Uče jih angleščine in pridejo po kratkem času v Grammar-School (ameriška osnovna šola), s čimer store prvi korak v veliko talilnico.
Počasi, skoro neapazno, prihajajo priseljenci pod varstvo Hull House-a in s tem v novo življenje. Hull House jih iztrga grozotam lujske četrti. Tisoče stvari in pojavov, katerim so preje s strahom strmeli v obraz, jim postanejo razumljivi in nekaj povsem vsakdanjega. Angleški jezik jim sčasoma ne dela nobenih preglavic več in nekega dne stopijo v življenje
kot samostojni in standardizirani Američani,
kot polnopravni državljani; katerim se noben delodajalec več nc upa ponuditi sramotne mezde. Novi človek se ne skriva več boječe po bednih manjšinskih četrtih, ampak stopi na plan kot enakopraven vsem milijonom, ki so se rodili v deželi ali pa so pred leti prestali slično preobrazbo.	• .
j Tisoče in desettisoče je Hull House na ta I način potegnil iz bede in obupa ter jim po-j kazal pot v srečo, ki bi je sicer sami nikdar ne našli. In ta človekoljubna ustanova je delo ene same požrtvovalne ženske. S kolikimi težavami in zaprekami se je morala boriti Jane Addams, koliko moči, neustrašenosti in volje je bilo treba, da jc premagala na tisoče trpkih razočaranj in udarcev, predno je bila urejena finančna plat podjetja, more presoditi le oni, ki pozna hladnokrvno brezsrčnost ameriškega kupčijskega duha. Carnegiu je bilo | lahko iz lastnega ogromnega premoženja ustanavljati po deželi knjižnico in univerze. Jane Addams pa je ustvarila še mnogo bolj človekoljubno delo, nc da bi razpolagala z zlatimi rezervami in vplivom Carnegia.
Hull House je danes ponosen kulturen dokument, dragocenejši od nebotičnikov, ki se , zgrinjajo okrog njega. In če ji priznajo Noblo-i vo nagrado ali ne, Jane Addams bo živela ■ v zgodovini kot ena največjih žena novega ! sveta.
Jane Adaius
nih razmer, zaradi katerih so zapustili svojo domovino. Cesto jc njihova beda v deželi dolarja še hujša kakor pa doma. Prebivajo v temnih, zatohlih luknjih in v njihovo življenje redkokdaj ali pa nikoli ne posveti žarek sreče in zadovoljstva; sloviti ameriški pisatelj Up- ; ton Sinclair je njihovo življenje mojstrsko in verodostojno opisal v romanu Džungla .
Vik


j: -r:..»; fs •,<;• ggtffjteg
Za sramotno mezdo garajo
po pristaniščih in tovarnah. Dežela, v kateri so si slikali raj, iztisne iz njih zadnjo kapljo potu. Ne znajo jezika in tudi nimajo prilike, da bi se ga naučili, in tako žive brez zveze z ostalim prebivalstvom svoje človeka nevredno življenje. Tovarne jih zaposlujejo v mno-živah, ker so povsem brezpravni in se udinjajo za vsako šc tako sramotno mezdo. Ameriški delavec gleda s prezirom na te trpine in celo brezposelni Američan gre raje na divji Zapad, kakor da bi se uvrstil med to brezpravno rajo.
Velikim talilnicam sličijo vsa ameriška delavska središča. Kdor se v lej talilnici povsem pretali ali z drugo besedo amerikani-žira. temu sc šele odpre pot do ameriškega delavskega paradiža, v kolikor šc lahko govorimo o njem spričo ogromne nezaposlenosti.
Toda ni tako enostavno priti v talilnico. Tisoči kapljic obvise brezmočno na robu. otrpnejo v umazani skorji ali pa se čez leta vračajo izmozgani nazaj čez široki Ocean.
Samo oni, ki pozna bedo in obup tujske četrti Chicaga. lahko presodi, kako človeko-
l)el milijonskega mesta Chicaga
postava, temelj, s katerega lahko naslopijo pol do boljšega življenja, ki o njem sanjajo.
V Hull House se nauči priseljenec najprejc vsega, kar rabi, da ga pripoznajo kot enakopravnega. Uči se standardiziranja v obleki in nastopu, uči sc pravilno držati vilice in nož, uvedejo ga v šport in higijeno in — kar jc glavno — lu dobi prvi pouk v jeziku. Vse brezplačno.
NOV POKLIC!
V indijskem templju v
Carodi imaio dresirane-ga slona, ki ženskam ob prihodu v tempelj polaga venec okrog vratu.
n
obesse
JlfAN
LvNiUl
LJ UHLJA NA PALAČA VIKTORIJA
TO JE ZNAMKA OBLEKE TISTIH DAM IN GOSPODOV. KI SO ZGLEDNO ELEGANTNI OB NEPRETlRANIH IZDATKIH
Izdetjujcjo so najnovejši model iotroških vozičkov, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. — Velika izbira — Najnižje cene. — Ceniki franko. Tribuni' F.B.L, tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana. Karlovska cesta št. 4.
Špecerijsko m kolonlialno blago, umetna gnojilo, cement Itd. Itd
dobavlja
Gospodarska zvezo v Itnblloni
Edini slooenski zaood brez Inlega kapitala fe
Uzajemna zavarovalnica
o Linbljani.
v lastni oaSači ob Miklošičevi in Masarikovi cesti.
,prejemn v zavarovanje: i. Proti požaru, a) raznovrstne izdelane stavbe kakor ludi stavbe med časom gradbeni vsii premično blago mobilije. zvonove iii enako; c) poljske pridelke, žito in krmo. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje ua doživetje in smrt. otroške lote. dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseli kombinacijah. Zastopniki vseli meslih in (arah.
za dame in gospode z vpeljavo strojnega ple-tarstva v hiši.
Zajainčeu zaslužek ca.
1500 Din mesečno,
ker prevzamemo izgo-tovljeno blago, plačamo zaslužek za pletenje iu dostavimo v izdelavo prejo. Pišite še danes po brezplačne prospekte na Jugoslovanski Rudolf Mosse a. dr., Zagreb št. 33, Jelačičev trg 5.
UUD5R9 POSOJILNIM
registrovana »druga t neomejeno tavezo v Ljubljani
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko iz lastnih sredstev - Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje. uimčijo pri Ljudski posojilnici kol zadrugi ? neomejenim lamslvom za vloge vsi člani z vsem svojim oremoženiem. ki presega večkratno vrednost vseh vlog
Hranilne vloge znašalo nad 180 miliionov dinarjev
rihi
Dvajset tisoč milj pod morjem
spisal
JU LES VERNE.	71
Kapitan je dal signal, nakar se je pojavil poročnik. Oba sla se v svojem nerazumljivem jeziku med seboj nekaj časa pomenkovala, nakar so se začele priprave za naš drzni poizkus. Mogočne sesalke so napolnile shrambe z zrakom, katerega so nakopičile pod visokim pritiskom. Ob 4 mi je kapitan Nemo sporočil, da se bodo zaprli dohodi v ladjo. Preden sem se podal pod krov, sem vrgel še en pogled na ledeno bariero, pod katero smo mislili pluti na tečaj. Vreme je bilo jasno, mraz pa je znašal 12 stopinj pod ničlo. Med tem so matrozi s sekirami sekali led s trupa ladje. To delo jim je šlo hitro izpod rok, ker je bil led še Lenak. Nato smo se vsi podali v svoje kabine. Shrambe so se napolnile z vodo in kmalu se je Nautilus« potopil.
Jaz in Konzulent sva se vsedla k oknom salona in opazovala spodnje plasti Južnega ledenega morja. Termometer se je zopet dvigal. Igla manometra pa je skakala sem in tja.
V globini 300 metrov smo že pluli pod ledom, kakor je bil kapitan napovedal. Toda -Nautilus« se je potopil še globlje, in sicer do 800 metrov. Temperatura vode, ki je znašala na površini 12 stopinj, jc kazala tu 11. V »Nautilusu« samem je bila seveda temperatura zaradi naše električne kurjave znatno višja. Vsi manevri so se vršili z največjo točnostjo.
»Stvar se bo posrečila,« je menil Konzulent.
»Tudi jaz sem o tem prepričan!«
Do tečaja smo imeli prepluti 22 in pol stopinj širine, to je nekaj nad 500 milj. »Nautilus« je plul
s povprečno brzino 26 milj na uro. Iz tega je sledilo, | da bomo dospeli na tečaj v 40 urah.
»Nautilus« je ves čas jako hitro plul, kar se je I opazilo na tresljajih njegovega dolgega trupa. Ostal j sem pri oknih do 2 zjutraj, toda električni žarometi : niso obsevali nobenih rib. Ribe so pod ledom pač i samo prehajale iz morja na tečaju v svobodno morje i onstran ledene bariere. Zato sem legel spat in sem se drugo jutro, to je 19. marca, zbudil okoli 5. ure. Električni brzinomer je kazal, da je »Nautilus« plul i počasneje. Podmornica se je počasi dvigala napram i površini, toda zelo previdno. Moje srce je burno bilo, Ali se nam bo posrečilo priti na površino? Ne! Sunek 1 me je poučil, da je bil »Nautilus« zadel v spodnjo j ploskev ledene plasti, ki je, sklepajoč po slabem zvoku, bila tu še jako debela. Aparati so kazali, da smo se nahajali 3000 čevljev globoko, to se pravi, ; da se je nahajalo nad nami 4000 čevljev ledu, od j katerega se je 1000 nahajalo nad vodo. To je bila , debelina, katere nismo pričakovali. Naš položaj je bil vse kaj drugega ko rožnat.
Tekom dne je »Nautilus« svoj poskus večkrat ponovil in vsakokrat zadel ob ledeno steno. Sicer se je debelost ledu manjšala, vendar pa je še vedno znašala okoli 500 metrov. Zrak v ladji je bil še vedno znosen in kapitanu ni bilo treba odpreti ventilov zračnih shramb. Ponoči sem spal zelo nemirno in sem večkrat vstajal. V mojem srcu sta se menjavala upanje in strah. »Nautilus« je ponavljal svoje poiz-
Štirinajsto poglavje.
Južni tečaj.
Stekel sem na ploščad.
Res, pred nami se je razprostiralo svobodno morje, po katerem je plulo samo nekaj ledenih gora. Nad nami je letela jata ptic, v morju pa so plavale mirijade rib, ki so se lesketale v vseh barvah od najintenzivnejše modrine do olivaste zelenine. Termometer je kazal 3 stopinje nad ničlo. Torej jc za ledeno bariero vladala prava pomlad!
»Ali smo na tečaju?« sem vprašal kapitana. Srce mi je močno bilo.
»Ne vem,« je odgovoril. -Opoldne bomo določili lego.«
»Ali pa bo posijalo soince skozi to meglo?« sem dejal in pokazal na sivo nebo.
»Toliko bo že, kolikor rabimo.«
Deset milj daleč od »Nautilusa« se je v smeri proti jugu dvigal samoten ostrov, ki je bil visok kakih 200 metrov. »Nautilus« je plul proti njemu, toda z največjo previdnostjo, da ne bi naletel na kakšno čer. Po preteku ene ure smo dospeli na otok. Potem smo pluli okoli njegove obali in dognali, da ima 400 do 500 milj premera. Ozek preliv ga je ločil od obsežne celine, ki se jc razprostirala v nedogled.
upanje in stran, »rsauuius« je ponavljat svoje poiz- . t- • . . . —■ — —.>- r*«"«•«■«• • ■■— kuse in ob 3 zjutraj smo dognali, da je ledena plast r"f\ »f 'mel Prav ameriški raziskovalec Maurys, ki ■ - •	--	le dejal, da mora na tečapi biti velika celina. To je
debela samo še 50 metrov. Moje oči sc niso pre maknile od manometra. Podmornica se je v diagonali dvigala na površino. Končno so se ob 6 zjutraj 19. marca odprla vrata salona, v katerih se jc pojavil kapitan Nemo.
Prosto morje,« je dejal.
sklepal iz tega, ker se v Južnem polarnem morju do 60. vzporednika nahajajo tako ogromne ledene gore, kakor jih na severnem tečaju ne opazujemo. Ker se ledene gore ne tvorijo na svobodnem morju, ampak samo na obalah, zato mu jc bilo jasno, da se mora ob južnem tečaju nahajati velik kontinent.
1	gBSg.
2	i 2 SI
^ < Ci S ft^.SC!: r-a
5* sr
0	- M o O m. S' ||0J» k.
~ ce Rs
1
I
N
Oi? tu B K- E

IN —. *
® =■ < n a g, ? ra c n c'
® n ^ —.
~ « K i!
•• a ca JE. K 7
"t— 3 O « S
,-2 Igli. w	o
c w rj e« < 1 ?
<3 55 re
to S8 £ S 6 trs 5 ~ N«
i f s
se- 2 CcJT
Sesa DjK-ci
"a.S S
S as
ra - w « ss
o
, O—". B-
a Sliši
as
p. N S C;".
to

a .i-tt ss&r