— "therefore we endeavour to secure support among the freedom loving nations of the vvorld and we intend follovving these discussions to plače before the U.N. at tihe next session the Resolution in the strongest tcrms condemning the U.S.S.R. for its colonial policy" —
Prime Minister of Canada: J. Diefenbaker at Press Conference in Royal York Hotel, on May 22, 1962.
LETNIK XIII. — VOLUME XIII.	TORONTO 1. JUNIJ 1962_________ ŠTEVILKA 6. — NUMBER 6
DJILAS ZOPET V ZAPORU
Bivši jugoslovanski podpredsednik in najožji Titov sodelavec, Milovan Djilas je bil 14. maja pred tri-članskim beograjskim sodiščem obsojen na 8 let in 8 mesecev zapora. Titove oblasti so obtožile Djilasa, da je v novi knjigi, SREČANJA S STALINOM, ki je že med tem izšla v New Yorku, izdal državne tajnosti, do katerih je imel dostop, dokler ni bil odstavljen od podpredsedniškega mesta. Proces proti Djilasu je bil kaj kratek: trajal je le nekaj ur. Takoj v začetku razprave je Djilas ostro protestiral proti tajnemu sodnemu procesu. Dejal je, da ni nobenega pravnega ali človeškega razloga, da bi bila javnost izključena od prosesa. "Pravico imam" je dejal, "da se branim javno, ker se bil tudi obtožen — javno. Ce razprava ne bo javna, ne bom odgovarjal na nobena vprašanja in se tudi ne bom branil". Toda Titovi sodniki te Djilasove izjave niso upoštevali in so odločili, da mora občinstvo zapustiti sodno dvorano. Pač pa so časnikarjem odprli vrata v sodnijo, ko je bila razprava zaključena in so prebrali sodbo. Obsodili so ga na pet let zaradi nove knjige in
BIL JE KAKOR
Pričevanje njegovega najožjega sodelavca a> narodno-politični vlogi profesorja Ehrlicha. Članek je bil napisan za spominsko številko "Slovenske poti" od dvajsetletnici Ehrlichove smrti. Ciril A. Žebot, profesor politične ekonomije na Georgetovvn Univerzi, \Vashington, D.C., bivši doccnt narodnega gospodarstva na univerzi v Ljubljani.
Profesor Ehrlich je združeval v svoji osebnosti neprisiljeno, a vedno zavedno in dosledno živelo ravnovesje med svetniško asket-sko individualnostjo, neutrudlji-vim razdajanjem samega sebe in svojih nabranih gmotnih sredstev potrebnim, ter svojim bogoslovnim poklicem, in svojo dejavnostjo za politično zavarovanje svojega naroda.
Ehrlichovo delo za politično zavarovanje Slovenije je imelo isto popolno, naravno-nadna-ravno motivacijo kot vse ostalo njegovo čustvovanje, mišljenje in delovanje. Profesor Ehrlich je gledal in videl življenje kot od Boga ustvarjeno in usmerjano celoto. Iz tega celotnega vidika je zanj bilo ne le možno, temveč neizbežno, da je tudi sam živel življensko celoto. Stvarnost slovenskega naroda, na katerega zemljo in v čigar zgodovino je Bog Ehrlicha postavil, je Ehr-
zraven tega pa so mu naložili še lichu bila osnovna naravna da-
tri leta in osem mesecev iz prejšnje kazni, ki je ni odsedel. Kot so poročali zastopniki tujega tiska v Beogradu, je sodišče izjavilo, da bo zaplenilo ves honorar, ki ga bo dobil Djilas od svoje nove knjige. Prepovedali so mu tudi, da ne sme pisati v tuje liste, ?»li nastopati na radiju, na televiziji ali na javnih zborovanjih še pet let potem, ko bo že odsedel svojo kazen. V zvezi v Djilasovo obsodbo je zapisal NEW YORK TIMES: "Brez dvoma bo ta dogodek pre-sunil mnoge v svetu, ki so bili prijateljsko razpoloženi do Jugoslavije. Djilas je po pravici izjavil pred sodiščem. Obsojen sem zaradi intelektualne nepokorščine". TIMES zaključuje: "Titov režim je s svojo akcijo za jamčil, da bodo DjilasovO knjigo brali in o njej razpravljali po vsem svetu, kajti mnogi bodo hoteli vedeti, kaj je v njej tako nevarnega, da so morali njenega pisca Djilasa tako ostro kaznovati njegovi lastni tovariši". List NEW YORK POST pa je zapisal: "Ko bo ječar zopet zaprl vrata za Djilasom, utegnejo postati jugoslovanski odnosi z nekomunističnim svetom nepopravljivo poškodovani".
DOBRODELNOST V ZDA
V 1. 1961 so prebivalci ZDA darovali za dobrodelne namene 8.7 milijard dolarjev, ali 10096 več kot deset let preje (nekaj porastka je seveda izenačila inflacija).
Večino denarja. 7 milijard, so darovali poedinci. Za nabranje te vsote je bilo potrebno 50 milijonov prostovoljcev (dejansko verjetno nekoliko manj, ker nekateri nabirajo za več ustanov). Korporacije so prispevale 460 milijonov, ustanove 625 milijonov in zapuščine 615 milijonov.
Nad polovico —5196—so dobile verske organizacije, 1696 vzgojne ustanove, 1596 dobrodelne agencije, 1296 bolnišnice in zdravstvene ustanove, 496 ustanove in 296 drugim dobrodelnim ustanovam. Upoštevati je treba česar statistike ne povedo, da gre velik del denarja, ki ga dobe verske organizacije, za vzgojo in dobrodelne akcije.
nost, v kateri in preko katere jc on sam, kot ostali Slovenci, moral izpolniti spoznani smisel svojega življenja. Vkljub svojemu neprestanemu delu za ohranitev in utrditev Slovenije v političnem previranju Evrope med prvo in drugo svetovno vojno, profesor Ehrlich- ni bi! ne politik, ne državnik. Kakor preroki stare zaveze tako je on svaril, svetoval, navdihoval, predvideval, zagotavljal, pomagal. On ni ogrožal nobenega osebnega položaja ali ambicije. Hotel je le pomagati v težkih odločitvah v nevarnih trenutkih. Svetovno naobražen in razgledan, izšolan v neprosrednih narodno-politič-nih izkušnjah od prve svetovne vojne naprej, je Ehrlich premišljeval, govoril z Bogom v več-urnih dnevnih molitvah, se premagoval in mrtvičil v vsem, kar bi ga moglo nagniti k samemu sebi. Tako so njegova
spoznanja in odločitve zorele. * * *
Ehrlich je bil član slovenske delegacije na mirovni konferenci v Parizu po prvi svetovni vojni. Napisal je zgodovino slovenskega Vprašanja na pariški konferenci. Že takrat je on bil nevsiljiva a vedno-prisotna in vseobsegajoča duša slovenskih naporov za politično zeclinjenje in zavarovanje Slovenije. Po njegovi zamisli in po uspehu njegovih "nepraktičnih" pobud v kritičnih trenutkih (pobude te
vrste so se ponavljale vse do njegove smrti) je škof Jeglič prišel v Pariz in srečal Clemen-ceau-a. Brez takih naporov bi Slovenci izšli iz prve svetovne vojne še manj zedinjeni in zavarovani.
Po nastanku Jugoslavije je profesor Ehrlich mislil in delal za slovenske manjšine, ki so ostale zunaj. Čeprav mi podrobnosti manjšinskega dela po prvi svetovni vojni sedaj niso več v dobrem spominu, vem, da je profesor Ehrlich držal stalne neposredne stike s Slovenci v Italiji in na Koroškem, pomagal jim je s številnimi sredstvi za ohranitev vere in slovenstva. Sam jc nosil polne kovčke slovenskih molitvenikov preko meje. Tega se živo spominjam.
Po usodnem šestem januarju 1929 (začetek Aleksandrove diktature) je profesor Ehrlich bolj in bolj zorel v prepričanju, da bodo Slovenci prej ko slej morali vzeti svojo politično usodo neposredno v lastne roke. Leto za letom je profesor Ehrlich vodil rodove slovenskih študentov na romanja k Mariji na Svete Višarje. S tiste edinstvene tro-mejne razgledne točke v Evropi je profesor Ehrlich slikal in ponazarja' resnični politični položaj Slovenij
Trije voditelji treh glavnih kanadskih strank, konzervativcev, glasove volilcev. Naš nasvet za 18. junij: Voli po svoji volji in
liberalcev hi nove demokratske prevdarku, a zagotovo: VOH!
stranke, ki se potegujejo za (Slike: "Canadian Scene")
nister Fran Kulovec v zadnjem trenutku pred nenjškim vpadom telefonično poklical Ehrlicha v Beograd. Kulovca so v Beogradu ubile prve nemške bombe 6. aprila zjutraj; a Ehrlich je sledil njegovemu pozivu in je dosegel umikajočo se jugoslovansko vlado na Veliki petek, 10. aprila 1941, v Palah pri Sarajevu. Na neizmerno i/gubo slovenske stvari. Kulovčgvjv /n.^sjgjtoifc^ v,; (Slo-1 jugoslovanski, vladi) nista zmogla venija je kolodvor Srednje Ev- i izvesti Kulovčevega poziva, da rope"), ki je od takrat bil osno-1 Ehrlich spremlja slovenske mi-va slovenske državne misli in gi-l^re v jugoslovanski vladi, banja. Vredno je zabeležiti, da ! Pu!itila sta Sa na sredi travnika so med Ehrlichovimi romarji v Nikšiču, odkoder sta s pred-in učenci mi Svetih Višarjah bili voino jugoslovansko vlado m tudi n-ekateri, ki so med vojno njenimi neuradnimi spremlje-prišil v vodilni Sklop OF in so i vaIci odletela v Atene, še danes v Ljubljani ali Beogra- Vkljub dejstvu, da je šest dni du. V OF so šli proti vsemu, kar taval od Ljubljane do Sarajeva je Ehrlich učil, a slovenske v prvih dneh vojne in hrvaško-
državne samozavesti, v kolikor jo še imajo so se naučili od njega. Ko bo ta preživela in prevladala sedanji nasilni režim v Sloveniji, bo to šteto med sadove Ehrlichovega dela in molitve.
Ko sem se med 27. marcem in 6. aprilom 1941 za en dan pripeljal iz Beograda v Ljubljano, sem od Ehrlicha odnesel nazaj več važnih nasvetov in praktičnih pobud za zaščito in bodočnost Slovenije v perspektivi druge svetovne vojne kot jih ni zmogel kdorkoli v uradni Ljubljani ali Beogradu. Bilo je na osnovi tistega mojega kratkega razgovora s profesorjem Ehr-licliom, da je, brez Ehrlichove
srbskega razračuiiavanja, ker je uradni poziv ministra Kulovca vzel z vso resnostjo, se profesor Ehrlich niti spričo tolikšnega izigranja ni čutil osebno prizadetega ali razočaranega. Ko sta mu slovenska ministra sporočila, da ga ne moreta vzeti seboj v vladno letalo, je prof. Ehrlich mirno stopil k zunanjemu ministru Ninčiču in ga vprašal, kaj naj stori. Razorožen in prevzet po taki sili Ehrlichove osebnosti in duhaprisotnosti, mu je Nin-čič brez premisleka dal blanko podpis na polo papirja s pripombo, naj prof. Ehrlich sam napiše besedilo uradnega priporočila, angleškemu ambasador-
predhodne vednosti, pokojni mi- ju, ki je čakal v Boki Kotorski
Eichman obešen
V Izraelu so opolnoči med 31. majem in 1. junijem obesili Eich-mana. Pred smrtjo je naročil pozdrave za ženo in otroke, izjavil ponovno, da je izvrševal samo povelje svoje zastave in vskliknit naj živi, Nemčija, Avstrija in Argentina.
• •*••-••• •
DR
EHRLICH MED FANTI V SLOVENSKIH PLANINAM
na angleško podmornico.
Ko so se tri vladna letala ki so ga namerno pustila za seboj sredi Cme gore, nekaj ur pred prihodom italijanskih vojaških sil, dvignila, da odlete preko meje, jih je profesor Ehrlich po-kropil z blagoslovljeno vodo, ki jo je nosil seboj. Ne politik, ne državnik bi spričo takega nepričakovanega udarca, kot je v
VtPSfliVI. 1 nt? rw-.-j
mogel tolike samozataje in vere. Ehrlich je služil Bogu, ne sebi, on je vedno čutil do bližnjega ob sebi, kdorkoli je ta bil, ile zase.
Po skorajšnji smrtni nesreči na avtomobilski poti po strmih serpentinah proti Boki, je profesor Ehrlich bolj z molitvijo kot človeško spretnostjo našel in prišel do angleškega ambasadorja, ki takrat ni bil dostopen niti svojim najožjim beograjskim znancem. Profesor Ehrlich je dobil zagotovilo, da ga vzamejo s seboj na podmornico. A podmornice od nikoder ni bilo. Angleški diplomati, so bili zajeti od italijanske vojske, mi smo pa z Ehrlichom hiteli naprej proti Dubrovniku in Splitu. Po daljšem tavanju smo se vrnili v Ljubljano 4. maja 1941, dan po oklicu "Ljubljanske province". Od takrat sem stanoval pri Ehrlichu v hiši stolnega žup-nišča in bil kot njegov zaupni sodelavec dnevno ob njem do jutra njegove smrti 26. maja 1942.
Na vlaku od Karlovca proti Ljubljani nam je Ehrlich preprosto razložil nujno potrebo takojšnje slovenske samovlade. "Danes ni več vprašanje, katera zamisel za narodno-politično zavarovanost Slovenije je bolj primerna za daljšo bodočnost. Danes je slovenska vlada osnovna potreba danih razmer. Na ozemlju Jugoslavije, posebej še v Sloveniji, ni nobenega sledu javnega reda in politične oblasti izpred vojne. Jugoslavije kot oblastne stvarnosti enostavno ni več. Slovenija je v rokah Nemcev, Italijanov m Madžarov, ki jo vsi hočejo izbrisati iz zgodovine. Med Beogradom in Ljubljano je kruta stvarnost hrvatskega upora in odpada (ki mu je Ehrlich bil neposredna priča na svoji odisejadi od Ljubljane, preko Sarajeva, Nikšiča, Splita in nazaj). Jugoslavija kot država, vlada, oblast je danes gola utvara. Narod ne more živeti kot narod brez nekega svojega političnega središča in občutenega zametka oblasti, ki jo smatra kot svojo. Gorje slovenskemu narodu in ljudstvu, če mu politični predstavniki zanemarijo
ostvariti tako slovensko politično središče za ohranitev slovenske skupnosti pod uničevalno tujo okupacijo."
Ko smo prišli v Ljubljano, je profesor Ehrlich dva dni samotno razmišljal o tem perečem vprašanju. Preprosto je formuliral razloge za ostvaritev podtalne vse-sloveuske oblasti. Ta predlog je osebno predložil za-M . J»I- • <kcujie .iussgjfti vanske oblasti v Sloveniji. Mejue pa je z istim predlogom poslal v Zagreb, kjer so takrat živeli slovenski politični pregnanci in begunci izpod nemške okupacije. Oba sva bila odklonjena, deloma pod pretvezo utvare jugoslovanske državne "kontinuitete", deloma pod pretvezo "ne-praktičnosti" takega načrta. "Naša vlada je v inozemstvu" se je glasila uradna odklonitev. "Podtalna slovenska vlada je neizvedljiva" ja zvenel odgovor izčrpane predvojne politične miselnosti.
Ker profesor Ehrlich ni bil poklicni politik, ne poklicani državnik in ker Akademski Klub Straža in Slovenska Dijaška Zveza, ki ju je Ehrlich pred vojno duhovno oblikoval, nista bili politični organizaciji, takrat ni moglo biti govora, da bi politična funkcija podtalne slovenske oblasti bila neposredna in samostojna naloga ali možnost Ehrlicha in njegove mladine; ta je bila pripravljena -stopiti v brezpogojno službo take sloven: ske oblasti. Tako je kratko zgodovinsko meddobje slovenske narodno-politične odločitve maja 1941 ostalo neizpolnjeno. Po zneje je bilo prepozno, ker je ta odločitev padla v roke komunistične OF. Kar je sledilo je bila gola lokalna samoobramba—posledica slovenske narodno-politične kapitulacije maja 1941. Predvojni politiki niso doumeli in zmogli podtalne slovenske vlade maja 1941, a življensko ogroženo ljudstvo slovenskih vasi po nastanku komunistične OF (po nemškem napadu na Rusijo) ni bilo pripravljeno ukloniti se njenemu nasilju in okupatorskim represalijam. Poslej se je profesor Ehrlich posvetil pomoči političnim preganjan-
cem in beguncem izpod nemške okupacije in pa sistematični dokumentaciji slovenske tragedije v informacijo zavezniškemu svetu. Prvo daljše poročilo o tem, ki ga je nesel v Ameriko pokojni pater Kazimir Zakrajške, ob koncu maja ali začetku junija 1941 je bilo zbrano in sestavljeno od profesorja Ehrlicha; jaz sam sem ga.^kv^po njegoverr di.k-
* ^radi nnnjkaio.V John La rarge-ovu.i člankom v
reviji America (30. avgusta 1941, 28. februarja in 7. marca 1942). Ti članki so izšli tudi kot posebna publikacija pod naslovom Martyrdom of Slovenia, America Press, Nevv York, 1942.
Komunisti v OF so dobro poznali Ehrlichovo predvojno versko in narodno delo in so slutili njegove posebne napore od 27. marca 1941 naprej. Zato je bil on njihova glavna tarča od po-četka. Namen so dosegli, ko so ga 26. maja 1942 zahrbtno ustrelili, ko je profesor Ehrlich zapuščal Akademski dom sv. Cirila po končani sveti maši, ki jo je tam daroval vsako jutro. Ehrlichov pogreb je bil podobno edinstven v povej ši slovenski zgodovini kot je bil živ Ehrlich edinstven med Slovenci. Tisti, ki so bili na pogrebu, ga nikoli ne bodo pozabili, drugam bo nekdo moral veličino tistega pogreba podrobno opisati.
* * *
Slovenska državna odločenost, ki jo je profesor Ehrlich po tolikih spoznanjih in preizkušnjah dokončno zasnoval maja 1941 v Ljubljani, ne bo nikoli več prenehala. Ker je vsidrana glokobo v spoznani naravi slovenskega problema in ker jo je s svojim življenjem in smrtjo posvetil mož božje volje brez slehernih osebnih ambicij, moramo in moremo zaupati, da bo uresničena. Ko bo veneči komunizem izgubil svojo začasno oblast, bo Slovenija imela svojo resnično slovensko vlado. O tem ne more biti najmanjšega dvoma. Takrat bo profesor Ehrlich med Slovenci zaživel kot svetli simbol žrtvovanih začetkov slovenske državnosti in kot svetniški zavetnik njene bodočnosti.
WE OUOTE
WHY TITO JAILED DJILAS.
"THE CHARGE, THE REASON. At Djilas's secret trlal on May 14 the official reason given for his conviction vvas that his book disclosed official secrets. "Publication of the book novv discloses the real reason: Tito, although quarreling with Moscovv, is stili a Communist. And no Communist leader can afford to ignore sueh an indietment of Communism as vvritten by Milovan Djilas".
U.S. Nevvs & VVorld Report, May 28, 1862, page 59.
Published monthly by Slovenian National Federatlon o! Canada,
Edited by: Editorial Board
Address: 646 Eucltd Ave., Toronto, Ont. Canada
jltj^SflR	Subscription rates:
$3 per year, 25c per copy
These Days
Ungrateful Tito
By George E. Sokolsky
It must be acccpted from now on that Tito, the dictator of YugosIavia who has taken more than a billion of our dollars, is an ungrateful cur, as they used to say in the dime novels. He bites the hand that gives him the hand-out.	, 1 | | •
He is now at peaee with Soviet Russia, having to ali intents and puipose entered the Soviet Universal State. At the next Com-munist Party Congress in the Kremlin, it is to be expected that Tito, wearing ali his mcdals, will stand on the right of Khrushchev, an enomy of the United States. He will take Chou En-lai's plače, now that the Chinese Reds have sided with the Alba-nians.
Those vvho continue to believe that the Russians are not making political progress do not quite grasp vvhat Khrushchev's objec-tjves are and hovv he affects other Soviet nations.
Tito is and has always been k Communist. It has paid him to adopt the attitude of being a ftational Communist; that is, one who believes in the general principles of Marxis<m-Leninism but who al so holds that this svstem can be adopted to each Conutry's history and traditions and that it is not necessary to establish a Soviet Universal State.
Holding this vievv, he formed a separate alliance vvith Nehru and Nasser and established the doctrine of neutralism that re-sulted in the Bandung Confe-rence (1955) and vvhich today in-fluences the position of most Asiatic and Afričan eountries. Tito, of course, was not present at Bandung but his influence was there.
Assuming that half a loaf is better that none at ali, it was State Department policy during the Eisenhovver Administration, and it is policy now, but less
' * '♦>'	-a> mUr-
ries as vvo Jiy ot our economic and miliiary assistance. As a fcsult of his neutralistic gambit, Tito got more tha a billion dollars from us.
But he has now come out into the open. He is not only a Communist but he is ah ally of Khrushchev. It \votdd not at aH
HRVATSKI POZIV NA POSLANICO SLOVENSKEMU NARODU
Dr. Juraj Krnjevič je posvetil svoj uvodnik v IHfvalskem glasu 16. aprila 962 (Winnipeg, Manito ba) pod naslovom SLbVENCI U GOD INI 1962 Poslanici, ki smo jo ponatisnili v 3. Številki Slovenske države. Po navedbi glavne vše-bine poslanice nadaljuje / naslednjim komentarjem:
"Novogodišnja "poslanica" Ak-cijskoga odbora za nezavisnost Slovenije i popratno pismo su vrlo značajni za situaciju u Sloveniji i slovenskom narodu na početku g. 1962. Posebna je važnost toj akciji, što se tu ne radi o nekoj emigrantskoj politici i emigrantskim nadmudrivanjima nego o akciji izravno ti Sloveniji. Snagu sarnoga pokreta priznali su koncem prošle godine i sami slovenski komunisti u jednoj no vinskoj raspravi s beogradskim književnikom D. Cosičem. Odgo-varajuči čosiču slovenski komu-nistta Pirjavec je napisao (Borba, 14. XII. 1961): "Okrnjiti nacionalnost — znači okrnjiti čovjekovu ličnost, znači ugroiavati njegova egzistenciju. Dosljedno i svestra-no priznavanje nacije i nacionalnosti znači samo priznavanje ci jelovitosti čovjekove ličnosti, znači samo pitanje istinske de-ntokracije i istinske slobode. Povodom pitanja nacije čovjek ne može biti više ili manje uvidja-van, yišc ili manje blagonaklon. činjenica, koju nazivamo nacija, možemo priznati samo u čitavom
njenom obujmu, podpuno. Tu ne može. biti nikakovoga pogadjanja. Da ne bnde zabune, istinski demokratska slobodoijubiva socila-listička je samo ona idejnost, ko-ia medju svoja neoporeciva tratenja nbraja i apsolutno priznavanje nacije (narodnosti) u čitavom njenom prirod. obujmu. U tom duhu moramo promatrati odnose nacija-država, odnosno u našem shičaju, nacija-republika. Odje nije riječ samo o nekakvoj teritorijatnoj autonomiji i zaštiti stanovitih posebnosti. U pitanju je mnogo više, radi se o priznanju i afirmaciji posebnoga organizma, o afirmaciji nacije" — To-je jezik kakovim Slovenci nisu pri je rata govorili, a ne bi ni drug Pirjavec danas i pod on-dašnjim prilikama tako nastupio, da nema onoga "mojčnoga gibanja", o kojem govori novogodišnja "poslanica" "Akcijskoga odbora za neodvisnost Slovenije".-
"Ja sam još prošle godine upo-zori hrv. javnost na temeljito obradjenu knjigu Slovenca Frana Jeze "Nova tlaka slovenskoga naroda". Najnoviji dogadjaji potvrdjuju i povečaju važnost onoga, što je Jeza iznio. Sve nam to pokazuje; da Slovenija danas ni iz daleka onakova, kakovu bi ju pak htjeli nama u emigraciji prikazati srbijanski imperialisti i njihovi slovenski prijatelji.
London, dne 7. travnja 1962.
Dr. Juraj Krnjevič".
Za zblilanje med Slovenci in Nemci v Avstriji
Mali diktator brani velikega
V začetku aprila so prinesli svetovni časopisi sporočilo, da je preiskovalni sodnik s tremi detektivi obiskal na vse zgodaj Milova-na Djilasa in ga odvedel s sabo v preiskovalni zapor. Djilas je bil na svobodi, predno je odslužil svojo kazen, pod pogojem, da se ne bo vmešaval v politiko in da ne bo pisal. Prvi pogoj je izpol-rtieval dr-i<tec nr ~ ' jc rokopis nove knjige "Razgovori s Stalinom", ki je bila napo vedana, da bo izšla 16. maja. O knjigi je pisal C.L. Sulzberger v New York Timesu in tudi založba sama je dala v javnost nekaj podatkov o vsebini knjige, še pred tem je objavila itali-
janska revija Tempo presente bo astonishing if Tito uses his DjilaS0v članek «vojna", v kate-
ne\v relationship to go after Albania, a little Communist country that lies adjacent to
rem je po izjavi jugoslovanskega notranjega ministrstva "močno kleveta!" Titove partizane (ta
his but which is presently more! številka je bila seVeda v Jugosla-allied to Red China than to So-' viet Russia.
This must be understood about the Communist Revolution: it presents several facades. One is tihe fundamental, ideological Mar.xist-Leninist position on ali phases of life and thought. This possesses the quality of religious rituahsm and obedience. This side of Communist life is the same vvith aH Communists and there can be no distinetion among them.
Hovvever, as this movement operates, it breaks into four groups, the Orthodox Marxists vvho are represented bv the Chinese-Albanian group; the Right deviationists, vvho used to be represented by Tito; the Or-thodox Leninists represented by Khrushchev; and the Stalinists, of whom Molotov is the leader. The Stalinists and Chinese-Al-banian group tend to coalesce. Tito has now joined Khrushchev.
The inner politics of the Soviet Universal State are in a constant state of flux. For instance, sueh satellites as Fidel Castro's Cuba and Cheddi Ja-gan's British Guiana cannot be readily identified. They \vill go as the \vind blows. Neutrals like Nehru and Nasser are frightened by the developments that must engulf them.
It is not sound to exaggerate the differences among these various groups and personali-ties: they are ali opposed to democracy and capitalism. They ali believe that the world — the entire vvorld — must be con-quered by Marxism-Leninism; that the mystical, monotheistic religions have run their course, much as Christianity reduced the magnitude of Judaism and totalfv eliminated Manichaeism.
viji zaplenjena).
Po Djilasovi aretaciji je založba v New Yorku naznanila, da je izdajo knjige za nedoločen čas odložila. Predsednik založbe W. Jovanovič je takoj odpotoval v Beograd. Pred odhodom je izjavil, da se bo pri jugoslovanski vladi prizadeval za izpust Djilasa, ker da njegova knjiga ni naperjena proti Titovi Jugoslaviji. Dan pred Jovanovičevem prihodom v Beograd pa je jugoslovanska vlada uradno objavila, da je bivši nameravano izdaj° njegove zad-
Ko je New Yorški založnik apeliral pri Titovi vladi, je obljubil, da bo v zameno za Djilasovo izpustitev uničil vse kopije nove knjige "Razgovori s Stalinom". Titova vlada je apel gladko zavrnila z izjavo, da publiciranje Djilasove knjige ni zadeva jugoslovanske vlade. Zastopnik Titove vlade je izjavil, da je Djilas odgovoren :ttt evoia deiania ter Ai preiskovalna komisija še vedno preučuje, če Djilas zasluži kazen v okviru zakona. — In kakšen je ta zakon? Titov parlament je komaj pred nekaj tedni sprejel nov dodatek h kaztnskemu zakonu, ki določa zapor do 10 let za tistega, ki bi zlorabljal zaupne dokumente ali tajne informacije( ki jih je dobil ali imel na razpolago v izvršenvanju svojih uradnih dolžnosti. — Djilasovo aretacijo so titovci pripravljali torej že dalj časa. V teku dogodkov bo postalo vse jasno..™
Svetovni komentarji
Ponovna artacija Milovana Djilasa je sprožila naslednje komne-tarje:
The New York Times je zapisal: "Čeprav ni dala jugoslovanska vlada nikakeka javnega razloga za svojo odločitev, da ponovno aretira Djilasa, nakazujejo okoliščine, v katerih se je to zgodilo, da je ta akcija tesno povezana z
Že večkrat smo z veseljem ugotovili v SD, da se najdejo med Avstrijci osebe in celo ustanove, ki se vsaj mnogo bolj približajo resnici in stvarnosti kot pa večina avstrijske javnosti.
Med te, ustanove spada nedvomno na pr\o mesta katoliški kulturni tednik Die Furche, ki izhaja na Dunaju 31. marca, t.l. je objavil v svoji 13. številki na straneh 4—5 obsežen članek Ericha Koernerja: UNSER KA-RANTANISCHES ERBE (Naša koroška dediščina).
Pisec predlaga na zaključku korake, ki bi jih bilo treba povzeti za izboljšanje razmerja med Slovenci in Nemci v Avstriji:
"Od avstrijske strani bi moral biti nedvomno prvi korak realizacija brez kakršnega koli zavlačevanja še neizpolnjenih pravnih obveznosti, ki izvirajo iz čl. 7 državne pogodbe iz 1. 1955.
"Napredni evropski poznavalci državnega prava so že. davno spoznali, da zgolj ustavna izenačitev pripadnikov manjšine z večinskim narodom nikakor ne zadošča, da bi učinkovito zaščitila obstoj majhnih narodnostnih skupin. Tudi s samim "načelom izpovedi" in "pravico staršev' ni mnogo pomagano v času, ko je skoraj vsak državljan izpostavljen bolj ali manj množičnemu političnemu in gospodarskemu pritisku in žal nima, kot pravilo, resnice svobode in s tem svobodne odločanja.
"Če sprejmemo z Dr. Erichom Mairom iz Južne Tirolske ("Die Psyahologie der nationalen Min-derheit", 3. Auflage, Innsbruck 1947) tri temeljne možnosti razmerja med državo in manjšino (1. uničenje—iredenta: 2. Libe-
IZPLACA SE VAM UČENJE ANGLEŠČINE Najboljši učenci v razredih za angleščino in državljanstvo so dobili letos 23. maja v mestni hiši v Torontu nagrade, ki jih je poklonila družba John Labatt & Co. Ltd. Nagrade (knjige, denar in 5 "scholarships") je podelil pokrajinski tajnik in minister za državljanstvo g. John Yaremko, Q.C. Na sliki so z leve na desno Peter Garrels, Elisabete Gomes (g. JohnYaremko), Liana Tramontin, Bela Karoly, Erlch Kalmar. Za informacije o angleških tečajih kličite telefonsko številko 365—2285 — Toronto.
podpredsednik vi a de Dlijas v presikovalnem zaporu zaradi svojih člankov, ki so bili objavljeni v tujih listih. Jugos«ovanska vlada obtožuje Djilasa, da je v svojih člankih uporabljal rnateri-jal, ki ga je imel na razpolago do leta 1954, ko je bil odstavljen. Vlada pravi_ da so Djilasovi članki podpihovali kampanjo proti Jugoslaviji in služili hladni vojni.
They are uncompromising in their assumptions concerning dialectical materialism. They only differ as to the best mecha-nism for vvinning the battle and vvho is to be the chief.
The eiTor that VVesterners make is that they believe that the Communists vvill. destroy themselves by fighting each other, aš, for instance, that Mao vvill go to vvar vvith Khrushchev. Suppose they do quarrel vvith each other; they vvill join each other under attack as vve always join Great Britain and France vvhen they are attacked. Those vvho put their trust in Mao dest-roying Khrushchev are vvhistl-ing in the vvind; they vvill join forces against us, as Tito signed up vvith Khrushchev. Both sides have ceremonial pietures of Mane and Lenin in their offices.
nje knjige "Razgovori s Stali nom", ki bi morali iziti v kratkem tukaj v ZDA. Knjiga pnnaša dokaze, da je bil kriv začetka mrzle vojne v prvi vrsti Stalin". Poročilo nadaljuje: "Kako ironično je, da so Titovi komunisti v Jugoslaviji( katere je hotel Stalin uničiti pred desetimi leti, sdaj tisti, ki dejansko prihajajo na pomoč zaščiti Stalinovega spomina s tem, da skušajo preprečiti, izdajo te knjige in kaznovati njenega pisca. Politična motivacija za to je verjetno v Titovi bojazni, da bi utegnili ti novi dokazi proti Stalinu škoditi Hruščevu v delikatni borbi med stalinisti in protistalinisti v komunističnih vrstah."
The Washington Post pa pravi:" Zdi se, da je Djilas trdovraten v svojih nazorih; zdi se tudi, da je mož izredne smelosti in poguma. Ko so ga pred malo več kot letom dni izpustili iz zapora z opominom, da ne sme več pisati o političnih zadeva!^ je verjetno takoj začel s delom na svoji novi knjigi z naslovom: Razgovori s Stalinom. Ta knjiga vseouje zelo sporni materijal, ki ni povsem sprejemljiv za jugoslovanskega diktatorja Tita." Poročilo zaključuje: "Določna narava Djilasove krivde še ni jasna. Nekateri pra-
vijo, da omenja njegova knjiga, v kateri piše o ljudeh okoli Stalina, nekatere ne titfeveč laskave .st o Hruščevu. Ce je to razlog, zakaj so Djilasa zopet zaprli, potem to zelo odkrije, koliko je Jugoslavija neodvisna; gotovo je modro za majihne tirane, da so previdni glede občutljivosti velikih tiranov. Zapor Djilasa pa odkriva tudi mnogo, kako je življenje v Jugoslaviji. Djilas v zaporu govori mnogo glasneje in zgovorneje kot Djilas na svobodi".
Kaj vsebuje knjiga?
Iz predobjave je znanih nekaj citatov iz knjige.
O Stalinu je Djilas zapisal: "S ^tališča človečanskosti in svobode zgodovina ne pozna bolj totalnega bolj brutalnega, bolj ciničnega despota ..." kot Stalina. Poznejši komunisti "imajo sami iste last nosti". |
Djilas navaja nasledtfjo Stalinovo izjavo iz 1, 1944: "Ta^vojna ni kot prejšnje. Kdorkoli zasede ozemlje, mu vsili svoj družbeni sestav. Vsakdo vsili svoj lastni sestav tako daleč kakor daleč seže njegova vojska. Drugače niti biti ne more."
L. 1948 je Stalin izjavil: "Zapad bo napravil Zapadno Nemčijo kot svojo last, in mi bomo spremenili Vzhodno Nemčijo v svojo državo". Stalin je tudi napovedal ,da si bo Zapadna Nemčija kmalu opomogla. "Vojne bo kmalu konec. Mi si bomo opomogli v 15 do 20 letih in potem se je bomo znova lotili".
Po ostri reakciji The Nevv York Timesa, ki je protestiral proti zahtevi založnikas, naj vrne knjigo, ki jo je dobil v predhodno oceno, ko še knjiga ni bila v prodaji, je založba objavila, da je knijga že v tisku in da bo izšla 25. maja. Založnik Jovanovič je tudi izjavil, da je založba- pripravljena dovoliti prevode v druge jezike.
The Nevv York Times se je posebno razburil,, da je založnik zahteval vrnitev knjige po obisku zastopnika jugoslovanskega informacijskega urada in je postavil javno vprašanje: Ali sme tuja država v tem primeru komunistična Jugoslavija ki živi v veliki meri od ameriške pomoči doseči s pritiskom v Združenih državah, kjer je priznana svoboda tiska, da ne pride v prodajo knjiga( ki utegne postati važen zgodovinski dokument?
ralnost — lojalnost, 3. pospeševanje—navezanost), smo na Koroškem še dolgo pot oddaljeni cd zaželenega cilja, da bi s pristnim pospeševanjem slovenske narodne skupine dosegli njeno odkritosrčno navezanost na avstrijsko republiko!
"Nekateri ukrepi bi mogli pomagati dosegi tega cilja, ne da bi povzročili kakršno koli škodo za večino Korošcev (prebivalcev Burgenlanda): uradne izjave zvezne vlade in prizadetih deželnih vlad, da priznanje k slovenski (hrvatski itd) narodni skupini, prijava k dvojezičnemu pouku itd. nikakor ne nasprotujejo državnim interesorh In da vsaka nasprotna propaganda (nemškonacionalna) ne uživa nikake uradne podpore, vzgoja avstrijske mladine k narodni strpnosti in k sprejemljivosti' za
enakovredno kulturo in pravice narodnih manjšin zlasti z uvedbo slovensekga (hrvatskega itd.) jezika kot drugega obveznega tujega jezika na vseh srednjih šolah- Koroške (Burgenlanda).
"Od naših slovenskih sodržavljanov pa smemo pričakovati, da bodo odkrito priznali, kar so doslej dosegli -fn. pr. ustanovitev lastne državne srednje šole za Slovence v Celovcu, redne kom ference za stik z zunanjim ministrom, popolno svobodo v političnem, publicističnem, kulturnem in gospodarskem udej-stvovanju, svobodno zvezo z zamejstvom) ter .bodo pomagali postopno odpraviti odpor, ki tu in tam obstoja.
"Skupna koroška dediščina nalaga nam Avstrijcem dolžnost,
da premagamo zadnje ostanke nesmiselne nemškonacionalne "domneve nadvrednosti" ter pri-znatmo koroške Slovence kot dani most med obema narodoma. Ti pa bodo odstranili "kompleks poraza', ki ga še sem in tjc najdemo, vzdrževali bodo tesne zveze s svojimi jezikovnimi sorodniki v Jugoslaviji, Italiji in na Madžarskem kar naravno delajo tudi previvalci Južne Tirol-sek do Avstrije) ter priznavali lojalno pripadnost koroški domovini in naši skupni državi, republiki Avstriji!
"Bodočnost in rešitev našega demokratičnega sveta ni danes več v popolnoma zastarelih nacionalizmih, marveč v prijateljskem zbližan ju vseh narodov brez ozira na to, kaki^rasi-jlripa-dajo ali kakšen jezik govore!
vik Vrtačfc MARXIST-LENINIST LITERATURE IN JU-SLAVIA (1945—1959), v Sovie-tica, Studies in Soviet Thought I, 1961, str. 111—119. Institut za Vzhodnoevropske študije vseučilišča Fribourg v Švici izdaja pod uredništvom profesorja Jo-seph M. Bochenskega, avtorja več knjig o komunizmu, zbirko Sovietica. L. 1961 so izdali knjigo Studies in Soviet Thought kot monografijo, toda med?.tem so se odločili, da' b(5db' KcKjdli od le-,t6s naprej pod tem naslovom ■četrtletno revijo (Tiskajo jo pri D. Reidel Publishing Co, Dord-' recht-Holland in stane letno 40 f ali 11,25$—4 zvezki y obsegu ca 320 strani vsak; tam se revija tudi naroča). V prvi številki je objavljen članek mladega slovenskega Sodelavca Instituta Ludvika Vrtačiča, ki je pred leti pobegnil iz Slovenije in študira v Švici za doKtorat. V isti zbirki Sovietica je v tisku trenutno tudi njegova knjiga y nemščini: Ein-fuehrung in den Jugoslavvischen Maxrismus—Leninismus, ki bo obsegala kakih 150 strani. V tem pregledu načenja Vrtačnik zanimivo vprašanje, ki ga bo verjetno obravnaval v knjigi: razvoj marksizma v Jugoslaviji je bil relativno zelo neodvisen od razvoja v Sovjetski zvezi tudi pred ,zunanjim političnim prelomom .s Svojeti. Na drugi stani pa poroča, da so bila Stalinova dela objavljena še vse v letu 1950, dve leti po prelomu. Do neke mere je to razumljivo, ker so verjetno vsaj prevajalci pritiskali, da so bili njihovi napori pri prevajanju javno priznani. Bibliografija Jugoslavije, ki je bila izdana 1. 1950, je končno degradirala Stalina iz vrste klasikov v vrsto "dela ostalih avtorjev" članek prinaša prikaz organizacije študija na filozofskem področju v Jugoslaviji ter pregled objavljenih del, prevodov in izvirnih. Za dobo od 1950—1957 prinaša tudi število člankov, za ostalo dobo pa ni imel podatkov. V celotni
periodi so objavili v Jugoslaviji kot prevoke 334 komunističnih klasikov, 55 del iz Sovjetske zveze, 14 mark sističnih del iz drugih držav in 54 drugih avtorjev. Izvirna literature obsega 152 knjg in 583 člankov v revijah ter 535 v časopisih.
"Ukvarjanje s Prežihom"
Ivan Potrč je objavil v Naših razgledih 24. februarja 1962 pod gornjim naslovom naslednje misli po občnem zboru Društva slovenskih književnikov: ;
"Prišli so v vrsti, posedli so svojo VrstO ter molče poslušali nekaj, za kar so že vnaprej vedeli, da bodo birokratska poročila. Ta birokratski odbor, v katerem njih ni bilo (kandidatura njihovega kandidata ja lani propadla), je poročal o skrbi družbe za strehe literatov, tudi za njihove strehe, kar jim pa ni bilo po volji; kajti družba je dolžna zidati stanovanja njim, ki so osveščeno in formirano telo v neki na zunaj socialistično pobarvani družbi, dejansko pa v amorfnem skupku ljudi. Takšna amorfna masa je bila zanje tudi skupščina literatov, ki je zasedala. Zbrali so se ljudje, ki so se po svoje prebijali skozi življenje ter upali po svoje misliti in po svoje odločati, skratka po svoje govoriti, nekonformistično; oni pa, kakor se je zazdelo, kakor da so ta stadij že zdavnaj preživeli, vsaj osveščeni in formirani med njimi in s svojim pisanjem uresničuj ovi se—vselej pa sodniki tega, kar je ta amorfna masa literarnih predhodnikov počenjala, sodniki njihove revolucije in njihovega pisanja, predvsem* pa njihove revolucije. Ves čas se je čutilo, kar vrta misli: Mi smo, eksistiramo, briga nas amorfna masa, smo za demokracijo, ker je zdaj za rotacijo, smo za vse, kar nam lahko pomaga pri uresničevanju naših zamisli.
"A te zamisli?
"Povedali so marikaj, pripovedovali so primišljeno in brezosebno, povedali tudi to: "Mi-
slimo, da bi lahko imelo društvo književnikov vsekakor bolj funkcionalne naloge, se pravi, da bi moralo spraviti v svet poprej našo dužbeno angažirano literaturo, kakor pa da se ukvarja s plasiranjem pisanja Prežihovega Voranca v svet".
"Fant je govoril mirno, kakor da ni zrastel med nami, pojasnjeval je svoje zamisli—mene pa je zazeblo.
"Še so govorili, zatem pa vstali in odšli, v vrsti—ko zaprisežena in monolitna falanga, katere vodja ve, kaj hoče, zakaj jo potrebuje".
Avguštin Horvat, NA PRAVO POT, Knjižice št. 20, Trst 1961. Znani sodelavec Družabne pravde v Buenos Airesu je napisal za knjižno zbirko Knjižice (Mari-janišče, Opčine, cena 50 lir) kratek oris desetih sodobnih družbenih vprašanj in pokazal pravo pot v luči krščanskega nauka. Sodobna družbena vprašanja, ki jih avtor obravnava, so: Vprašanje vere in nevere, Vprašanje prebivalstva. Zakon in družina, Kontrola in omejevanje rojstev. Pravica in dolžnost vzgoje, Delo, Gospodarstvo, Vojna in mir, Alednarodno življenje ter Družbeni problemi Cerkve.
Že navedba naslovov nakazuje, da se je mogel avtor na 36 straneh žepne izdaje le na kratko dotakniti vsakega teh vprašanj, katerim so mnogi pisci posvetili mnogo debelih knjig. Toda to je tudi namen Knjižic: Podati kratko orientacijo ljudem, ki nimajo možnosti za podrobnejši študij, od katerih pa zhateva vsakodnevno življenje tak ali drugačen odogovor. V tem okviru je .pisec opravil svojo nalogo zelo dobro.
• The Canadian Federation of Agriculture je predložila Kraljevski komisiji za zdravstvene s-lužnosti načrt, po katerem bi mogli tudi najrevnejši sloji uživati bolniško in zdravstveno oskrbo. Predlog izhaja iz predpostavke, da ima vsak član družbe pravico do najboljše možne bolniške in zdravniške oskrbe, ne da bi moral zaradi tega zaiti v finančne težave.
KRISTJAN IN POLITIČNO ŽIVLJENJE
V naslednjem podajemo glavne misli Iz predavanja bivšega francoskega ministrskega predsednika Pierrea Pflimlina, ki ga je imel na praznovanju 40 letnice Pax Romane 29 julija 1961 v Friborgu, Švici.
Dr. Lambert Ehrlich
Kristjan je označen po dvojni lojalnosti, ki jo je dolžan v svojem življenju: do Boga in do družbe.
V	19. stoletju je bilo politčno delo katoličanov dokaj jasno očrtano: obramba državljanskih pravic za katoličane pred sekula-rizirano ali veri celo direktno sovražno državo. Danes je položaj mnogo bolj zapleten in mnogi bi se radi odtegnili tej dolžnosti. Toda vsi papeži od Leono XIII naprej vztrajajo, da morajo biti katoličani "aktivno navzoči" v družbi.
Cerkev sama nudi mnogo smernic katoličanom v vpračanjifa, ki vznemirjajo sodobnost. Toda smernice so mnogokrat splošne in dopuščajo še obširno polje, kjer so katoličani svobodni in morajo prevzeti za svoje odločitve osebno odgovornost. Kardinal Feltin je nekoč rekel katoliškim poslancem: "Raznolikost vaših programov in političnih mnenj ne zadeva edinosti Kristusa.... Ce razcepljenost med kristjani nekatere pohujšuje, ali ni edinost kristjanov v ljubezni kljub nas-protnujočim si silam političnih prepričanj najmočnejša priča bo-žanskosti naše Cerkve?"
Klerikalizem obsojen
Zaradi posebnih razmer v Franciji katoličani niso porabljali naziva katoliški ali krščanski pri političnih strankah, da bi se izognili vsakemu povodu za izbruhe antiklerikalizma. Po obnovitvi politične svobode 1945 so francoski kardinali in nadškof je izdali naslednje opozorilo: "Ce pomeni klerikalizem vmešavanje klra v politično področje države, ali če je tendenca, da bi hotela duhovna družba rabiti javno oblast, da bi zadostila svoji težnji po nadvladi, potem izjavljamo, da obsojamo klerikalizem kot nasprotstvo pravega nauka Cerkve". Tudi papež Pij XII je govoril o "upravičenem in koristnem sekularizmu države" ter priznal svojskost političnega delovanja.
Katoličani morajo prevzeti odgovornost sami
V	kolikor delujejo katoličani na političnem področju, morajo prevzeti odgovornost za svoje odločitve sami in je ne zvračati na Cerkev. Cerkev tolerira naj raz ličnjše politične programe, dokler spoštujejo versko svobodo in temeljna načela naravnega prava, Njeno poslanstvo je večno, katoličani sami pa so zapleteni v družbene vezi svojega časa.
Ta odgovornost ne obstoja samo v izpovedovanju določenega programa, ampak tudi v prevzemu oblasti. Katoliški politik na oblasti mora upoštevati družbeno stvarnost in sile, ki v njej delujejo. Mnogokrat ima na izbiro samo manjše zlo. Družba potrebuje dvoje opravil od katoličanov, ki se dopolnjujeti: visoke ideale, ki kažejo, kam mora politik končno vodviti družbo, in praktične politike, ki se morajo ozirati na stvarne možnosti.
Važne odločitve
Danes.' je na preizkušnji celotni človek* njegova telesnost in duhovnost. Priče smo ideologijam in družbenim poizkusom, ki mu predlagajo ali vsiljujejo vrednote, ki bodo oblikovale njegovo osebno in družbno življenje. V takem položaju kristjani ne morejo molčati. Njihova naloga ni toliko obsojati, marveč delati in se boriti za izboljšanje. Novi duh, ki veje po svetu, ustvarja nove probleme, toda istočasno nudi kristjanom izredne možnosti. Dokler gre samo za vprašanja izboljšanja življenjskih pogojev in za vprašanja tehničnega napredka, katoličani nimajo prispevati nič po-
vrednote, ki so njim svojske.
Svet postaja enota
Danes postaja svet vse bolj in bolj enota in se začenja tega tudi zavedati. Vsa vprašanja postajajo medseboj povezana in za vsemi e temeljno vprašanje: kdo bo dal tej zunanji enoti duhovno edinost?
Zapadna civilizacija ima danes kot svojo zgodovinsko nalogo rešitev dveh vprašanj: Prva je rešitev socialnega vprašanja, druga je rešitev vprašanja nacionalizma in rasizma.
Socialno vprašanje
Socialnega vprašanja ne moremo rešiti enostavno z odklonitvijo diktature proletariata in totali- cijska črta Amerikancev prejudi
.. KOROŠKO VPRAŠANJE ..
1. Mileosova komisija in posledica njegovega poročila.
(Nadaljevanje)
Enketa amerikanske komisije na Koroškem se je vršila od 27. jan. do 5. febr. Komisijo je sestavljalo 6 članov: 4 Amerikanci (Miles, King, maj. Martin in prof. Kerner), kot zastopnik vlade SHS v Ljubljani je interveniral prof. Ehrlich, kot zastopnik koroške deželne vlade fregatni kapitan Peter.
7. februrarja je prof. Ehrlich podal Narodni vladi v Ljubljani obširno poročilo o poteku enkete ter izrazil prepričanje, da izpade arbitraža Milesa za nas neugodno. Ker je bilo jasno, da bi demarka-
tarnega komunizma. Vedeti moramo. da imamo tudi v naši družbi mnogo nerešenih problemov, ki so zvezani z neenako udeležbo različnih slojev prebivalstva na skupnem narodnem proizvodu. V Franciji je to glavni razlog, zikaj je demokracija v toliki stiski. Demokracija potrebuje kristjane, da bo preživela. Demokracija je bistveno družbeni sestav, v katerem je vsak član poklican, da prevzame del odgovornosti za občo blaginjo. Poedinci morajo biti pripravljeni zapustiti ozki krog osebnih interezov in sodelovati v pravem državljanskm duhu za ostvaritev družbene pravičnosti. Metode bodo verjetno nekoliko drugačne^ v vsaki državi in morajo odgovarjati načelom modrosti, toda največji pregrešek proti modrosti bi bil, če bi ostali kristjani tako boječi, da ne bi podvzeli ni-kakih dejanj in tako omogočili komunistom, da bi se predstavljali ponižanim kot edino upanje. Hruščev je izrekel pred leti največje izzivanje za Zapad, ko je izjavil. da bo prišel čas za vse ko se—Ttotttmaroar
človeštvo, ko še brez vojne odločili za komunistični tabor, ker bodo uvideli, da noben drug sistem ne prinaša več sreče in blagostanja kot komunizem.
Nacionalizem
Evropski nacionalizem, sad individualističnega 19. stoletja, je povzročil dve svetovni vojni. Danes si prizadeva Evropa, da ga premosti z višjo enoto. Istočasno preveva mnoge nove narode podobna nacionalistična mrzlica, ki se druži z rasnim problemom. Težava je še povečana, ker mnoge te nove države ne proizvajajo dovolj za človeka dostojno življe nje. Katoličani morajo biti vodilni med tistimi, ki zagovarjajo velikodušno pomoč tem deželam brez kakršnih koli sebičnih pogojev. Danes ni več dovolj, da samo govorimo o teh problemih, marveč Jih moramo začeti reševati na vse možne načine.
Naš cilj je edinost
Orrednja ideja kristjanov v politiki danes bi morala biti težnja ki bo podlaga človeški solidarnosti v vedno širših federalnih edinicah in končno v skupni organizaciji vsega človeštva,
Preveč bi bilo upati, da je danes trenutek, ko smemo misliti na obnovo sveta po vzgledu srenjega veka. Vsekakor pa smo dosegli tako točko v zgodovinskem razvoju, ko more krščanstvo preus meriti tok zgodovine. Dejavna ljubeaen je danes tista sila, ki edina more ukrotiti sebični in nebrzdani egoizem. Pij XI je iz javit: "Področje politike je področje največje ljubezni, družbene ljubezni, ki jo prekaša samo verska ljubezen". To je danes dolžnost vsakega kristjana v politiki: "Zagotoviti povsod resnično, vidno in učinkovito prisotnost ljubezni".
cirala v našo škodo končno rešitev koroškega vprašanja na mirovni konferenci v Parizu, se je sklenilo (v navzočnosti mnogoštevilnih zastopnikov iz Koroške) storiti vse, da se arbitraža sploh ne izreče.
Zaradi tega je poslala vlada komisarja Smodeja takoj (8. febr.) na Dunaj, da javi prof. Coolidgu našo s nezadovoljnost z uspehi ameriške komisije, ker se je Ziljska dolina izpustila in ker se tisto ozemlje, kjer se je enketa vršila , ni prej izpraznilo od nemških čet, kar je imelo za posledico, da se ljudstvo ni moglo svobodno 'izraziti.
Obenem je pa vlada brzojavno sporočila vso zadevo centralni vladi v Beogradu ter ji sugerira-la, da naj na Dunaju in v Parizu protestira proti arbitraži Amerikancev, češ, da je ne more priznati, ker Narodna vlada v Ljubljanni absolutno ni bila kompetentna arbitražo sprejeti. Belgrajska vlada je res protestirala na Dunaju in v Parizu. Amerikanci so nato svoje delo usta-»iHi---------
in
• Mejo med vzhodnim sebnega. Kakar pa začenjajo celi' zahodnim Berlinom straži 20.000 narodi preurejati odnose med'mož komunističnih vojaških enot podincem in družbo kadar iščejo pod sovjetskim poveljstvom. Cele rovih vrednost, ki naj daso smisel bloke v bližini meje so komunisti in plemenitost človeškemu življe- preselili drugam: ljudje so morali
Pa ne samo protest iz Beograda, ampak tudi še druga zadeva, namreč vprašanje demarkaci-jske črte na štajerskem, je vplivala na to odločitev Amerikancev. Tam so namreč Nemci, ki so gotovostjo računali, da bodo Amerikanci odločili na Koroškem v njihov prilog, hoteli vstvariti isti položaj kot na Koroškem v njihov prilog, hoteli vstvariti isti položaj kot na Koroškem ter povzročiti, da bi A-
merikanci izrekli arbitražo tudi Štajerskem. V to svrho so aran-žral 4. febr. nenadoma napad na Radgono ter potem fingirali, da so kmetje to na lastno pest napravili, kakor kmetje na Koroškem: Začeli so že javno povdar-jati, da morajo priti Amerikanci na štajersko, ko je v prvem hipu General Maister povabil francosko misijo iz Zagreba (major Montegu), ki je v sporazumu z vrhovno komando balkanske posredovala med vladama v Gradcu in v Ljubljani. Dne 13. febr. sta se vladi sporazumeli, da je misija določila dve strategični demarkacijski črti z nevtralnim pasom. To svojo odločitev je javila francoska misija amerikan-ski misiji, ki je prišla vsled tega glede Koroške v zadrego. De-markacijska črta na južnem Štajerskem je šla severno od Drave po Remšniku in je nehala pod Koralpe na Koroški meji. Ker bi demarkacijska črta, kakor so jo Amerikanci za Koroško oči-vidno mislili, začela pri Dravogradu in se obrnila proti Karavankam ali pa bi bila kvečjemu sledila Dravi, bi med obema črtama ne bilo nobene kontinuitete, kajti nastal bi hiatus v širini 20 km.
Ti dogodki v domovini so imeli v Parizu svojo reperkusijo. Coolidge, videvši, da ne kaže izreči arbitraže za Koroško, je poslal okoli 20. febr. polkovnika Milesa v Pariz, da poroča ameriški delegaciji o enketi na Koroškem. Kakor smo zvedeli točno šele meseca majnika, se je predlog amerikanske komisije, kateremu je tudi Coolidge pritrdil, glasil naj bo demarkacijska črta na Koroškem sledeča: Karavanke od Vrat do Usove in od tod razvodje med mežiško in Dravsko dolino. Sicer predlog ni bii soglasen, kajti profesor Kerner ja podal samostojni mi-noritetni predlog, po katerem naj bi bila demarkacijska črta: Drava, Žila, Žilica do Vrat.
To poročilo Milesa je bilo uso-depoleo za ves irazvbj koroškega vprašanja na mirovni konferenci v Parizu. Služilo mmreč ni samo Amerikancem kot podlaga za presojanje koroškega vprašanja pri vseh tozalevnih obravnavah konferenc-, ampak je vplivalo tudi na Anjleže in Fran-
coze, to tembolj, ker se ti niso mogli sklicevati na podobne ankete na licu mesta. Mnogo vrstne peripetije in faze koroškega fprašanja, ki se je vleklo od konca februarja do 25. junija, niso drugega kot neprestani boji naše delegacije proti vplivom in vtisom Milesovega poročila. ,
2. Delo naše delegacije do prvega sklepa Conseil des Dix 12. majnika
Naša delegacija je bila z ozi-rom na Milesovo poročilo v pre-kernem položaju. Vedela je, da se teritorijalna komisija peča s koroškim vprašanjem že od konca februarja in da bi njeni predlogi za Conseil des Dix morali biti formulirani že do 8. marca. Čutila je, da stojijo pogajanja v teritorijalni komisiji pod vplivom neugodnega Milesova poročila, a za vsebino tega poročila ni mogla nič točnega zvedeti. Iz raznih opazk, namigavanj, vprašanj amerikanskih, angleških in francoskih ekspertov, in iz poročil od doma je morala sklepati, da je poročilo zelo neugodno.
Tako so brzojavke od bel-grajske vlade 13., 17. in 28 februarja govorile o nepovoljnih rezultatih amerikanske ankete. Bliss je omenil 28. febr. min. Žolgerju, da je Miles "zbral gorovje" za demarkacijsko črto. Prof. Haumant je povedal zaupno Žolgerju 7. marca, da se vsled Milesovega poročila venti-lira Drava kot meja in sicer tako na Štajerskem kakor na ' Koroškem. Johnson je 10. marca omenil Žolgerju, ko mu je ta rekel, da amerikanska komisija ni mogla spoznati volje ljudstva, ker je bilo ozemlje, v katerem se je vršila anketa zasedeno od nemških čet, da je tudi južno od Drave prebivalstvo proti Jugoslaviji. Kerner je zaupna povedal Žolgerju, približno v istih dneh, da je Miles predlagal Karavanke za demarkacijsko črto.
(Kadili) o vanje sledi)
•	Kanadčani porabijo na osebo letno $132 za avtomobile, $91 za tobak in alkohol in samo $81 za izobrazbo.
•	Delavske unije v Quebecu so obsodile najnovejšo kampanjo, ki jo je koncem lanskega let začela The Canadian Chamber of Com-merce pod naslovom "Operation Freedom".
LOVENSKEGA
/iSM
POHITI K LEPOTI JEZEROM IN VESELJU
POHITI V
Ontario
SLOVENSTVO NI V NEVARNOSTI...
("Novi list" želi biti pomirjen glede usode
slovenske literature.)
Zaskrbljenost za usodo slovenske literature, ali bolje slovenstva, ki jo že več let občutijo vsi, ki jim je slovenstvo osnovna postava njihove človečnosti, se je izrazila tudi v članku, ki ga je znan slovenski kulturni delavec v Trstu napisal za kulturno stran "Novega lista". Splošno znano je, da ta list odklanja vsakršno politično opozicijo nasporti sedanjemu režimu v Jugoslaviji. Članek je izšel 5. oktobra 1961. Povod sta mu dala kongres Zveze književnikov Jugoslavije v Sarajevu in kongres Zveze jugoslovanskih slavistov v Ljubljani, ki sta se tiste dni vršila. Pričakovali so v Trstu nekateri, da jim bosta ta dva kongresa prinesla pomirjenja v "tihi skrbi, ki jih gloda že nekaj časa—že nekaj let, bi pravzaprav radi dejali", že kakih deset let se zabrisuje pojem slovenske literature s tem, da se v tujini vedno bolj uporablja v uradnih predstavljanjih izraz jugoslovanska literatura, da doma vedno pogosteje pišejo izraze "naš jezik" in podobne tudi v primerih, ko ne gre za slovenščina in slovenske pisce. Iz nejasne uporabe besed, kot so "naš" itd., ne glede na to, če se nanaša ta svojilni zaimek na slovenskega, hrvaškega, srbskega ali makedonskega pisatelja, pač nujno sledi, da gre za eno in isto literaturo". Iz tega pa spet logično sledi, da je n. pr. slovenska literatura le še del te skupne, ene literature, ne pa .samostojna narodna literatura". Doslej so se kulturniški sodelavci "Novega lista" "tolažili", "da gre le za nerodne dobesedne prevode iz srbohrvaško pisanih poročil 'Tanjuga', kjer je n.pr. srbski avtor pač z neko upravičenostjo uporabil besedo 'naš', ker je pač tako računal, da bodo natisnili in brali njegovo poročilo na srbskem jezikovnem področju". Toda razni dogodki zadnjega časa so jih prepričali, da ne gre samo za stilistične nerodnosti površnih in nesposobnih prevajalcev, temveč "da se skrivajo v tem neke tendence". Take oznake so začeli namreč uporabljati že tudi slovenski pišoči peresnikarji. Ljubljanske revije kot "Naša sodobnost" in "Naši razgledi" so vedno znova prisiljeni braniti pravice Slovencev do lasinega slovstva in lastne kulture zoper nazore in prakso raznih južno-bratskih kulturnih tvorcev in ustanov.
Tržaški kulturniki priznavajo, da se doslej niso razburjali in niso načenjali vprašanja, ker so upali, da gre le za anahronistične pojave "kulturnega jugoslovanstva" Molčali so tako ob raznih antologijah "jugoslovanske literature" v tujini. Toda ko je prišla s kongresa jugoslovanskih pisateljev v Sarajevu vest, da bo Zveza jugoslovanskih pisateljev prosila za članstvo v mednarodnem PEN-iklubu, se čutijo dolžne, da oglasijo svoj odločen protest. Tako učlanjenje bo namreč "pred svetom isto, kot da obstaja v Jugoslaviji ena sama 'jugoslovanska', to je državna literatura. Literature posameznih jugoslovanskih narodov bodo kot nesamostojne narečne eli 'regionalne literature' predstavljale le del 'enotne jugoslovanske' literature. To pa ni le lažno, ampak bi pomenilo velikansko krivico slovenski .lit^itj^ri^i^ skjten§k£mu_ narodu, ki mu je lastna literatura zaradi manjkajoče lastne" države pomenila najplemenitejši in najvažnejši izraz narodnega življenja". "Tu gre za bistveno, za Slovence zelo, zelo važno zadevo".
Pogumne besede kulturnikov okoli "Novega lista" žal izgubijo na svoji jasnosti, ker se v končnem odstavku oni (ali glavno uredništvo?) vnovič zatekajo v interpretaciji omenjenih protislovenskih, vendar sistematično hotenih, pojavov k "velikemu nesporazumu", celo spet k "površni stilizaciji" Izražajo upanje, da bodo slovenski kongresni zastopniki, ki v Sarajevu "niso v tem pogledu pokazali večje občutljivosti in prizadetosti", popravili svojo pomoto, saj "je Še čas". Pričakujejo tudi, da bo Društvo slovenskih književnikov v Ljubljani "znalo varovati čast in interese slovenske literature".
žal noben realistično misleč opazovalec ne more deliti optimizma, ki je bil že tolikokrat prevaran. Sedanje postopno hkvidiranje samostojne slovenske literature v Jugoslaviji je namreč nujen nasledek totalitarnega jugoslovanskega državnega sistema Izhaja logično iz marksističnega pojmovanja zgodovine in vloge malih narodov posebej. Že leta stalinistični epigončič Kardelj brezobzirno oznanja n uresničuje ustavne in upravne eksperimente, ki jim je ideološka osnova marksistično jugoslovenarstvo Kardeljevemu reševanju "Slovenskega vprašanja" piše sedanja stvarnost najbolj uničujoč komentar. Zlo je treba imenovati s pravim imenom. Rešitev slovenstva terja, da do kraja spoznamo, kako vsak totalitarizem obsoja male narode na smrt.
GLAS slovenske kulturne akcije VIII, 1—2
nju kadar začno iskati poti, kako ostvariti svoj poklic, takrat je posebna dolžnost kristjanov, da jim posredujejo spoznanja in
zapustiti svoje domove ob pol petih zjutraj in so imeli samo eno uro časa, da so pobrali svoje stvari.
Ontario vam nudi od vsakega nekij. Mirne noči ob jezerih in gozdovih . . . vesele noči v mestih in trgih. Krasni dnevi, kjerok-li si že. Letos . . "raziskuj" Ontario. Vse radi veselja! Začni danes s tem, da odpošlješ ta odrezek.
Ontario Department of Travel and Publicity
Hon. Bryan L. Cathcart, minister
Ontario Travel, ?arliament Bldgs., Toronto, Ont.
NAME..
(pImsi prinl)
ADDRESS..
P.0...
.PR0V..
KNOW ONTARIO BETTER
^^ Opozorilo o vašem Oniarijskem zdravstvenem zavarovanju	
* 19. rojstni dan?	Ohrani zavarovanje! Odslej je potrebno posebno plačilo premije. Prijavne formu-larje dobite v baraki, v bolnici ali naravnost od zavarovalne družbe frrvnmisstrin"^.
	
* Ali se poročite?	Ohrani zavarovanje I Družinska premija mora biti plačana za zavarovanje moža in žene. Sporočite vaši grupi, ALI, če vplačujete vašo zavarovalno premijo naravnost v urad, obvestite "commission".
	
★ Boste zamenjali delo?	Ohrani zavarovanje I Drži se natančno navodil na radnji strani listine za vplačevanja — formular štv. 104., katero vam mora dati vaš delodajalec.
	
Imej svojo polico bol-niškega zavarovanja vedno pri roki.	ONTARIO HOSPITAL SERVICES COMMISSION 2195 Yonge Street, Toronto 7, Ontario
From: Andy Thompson, Ethnic Groups Liaison Officer, National Liheral Federation of Canada,
Toronto 4, Ont. LE 2-2552 1052 Blood St. W.
"MIR IN SVOBODA"
Zavedaj se, da imaš kot kanadski državljan pravice in dolžnosti. Ena teh je da voliš v zvezni parlament letos 18. junija. Izberi si stranko in kandidata, ki te bo, po tvoji vesti, najboljše zastopal v Ottawi. Zato, neglede, koga voliš, važno je da voliš. Še prej pa se prepričaj, če je tvoje ime na volilnem seznamu. To storiš tako, kot dela to dekle zgoraj na sliki.
V slučaju, da boš odsoten na dan volitev iz kraja kjer živiš, lahko glasuješ že preje, na zato posebej določenem kraju.
From: Kjell J. Anderson, Metro organizer for Progressive Conservative party, 306 National Bldg., 347 Bay St. Toronto, EM. 4-6425. Protikomunistična resolucija v Združenih narodih
(KA) Ministerski predsednik g. Diefenbaker je imel 22. maja novinarsko konferenco v Roval York hotelu. Posebnost nje je bila, da se je je udeležilo veliko število urednikov etničnih časopisov, ki so prav tako, kot dopisniki angleškega tiska, lahko postavljali vprašanja minister-skemu predsedniku. Polovica vprašanj je prišla prav od urednikov etničnih listov. To ponovno dokazuje, koliko je ležeče ministerskemu predsedniku na -^."--gtflrtia' ne til 'Jihs^sSklJer diskriminacije.
Predsednik vlade je govoril o
svojih obljubah in v kolikor sc jih že izpolnili, in kako se je /se izvajalo. Med drugim se je tudi dotaknil sovjetskega imperializma in kolonializma. Deljal je, da bo Kanada pri prihodnjem zasedanju ZN. predložila resolucijo, ki bo obsodila sovjetski kolonializem. Za 'tako resolucijo pa jc potrebna podpora drugih narodov.
Nadalje je govoril o zakonu pravic ("Bili of Rights"), ki nosijo s sebi silo, ki zagotavlja osnovne svoboščine na področ jih prava, ki zadevajo območja zvezne vlade.
Dotaknil se je madžarskih beguncev ter izrazil skrb o dogodkih v Hong-Kongu. Dejal je, da Kanada ne bo samo sprejela gotovo število beguncev, ampak da" bo pomagala tudi s lirano ln drugo pomočjo za osebe, ki so se zatekle na področje Hong-
Lester B. Pearson
(A.T). 18. junija bodo Kanadčani volili na voliščih v svoji so seščini.
Na osnovah udeležbe na prejšnjih \olitvah sklepamo, da bo 80 odstotkov kanadčanov z volitvami odločalo, kakšno vlado bomo imeli.
Ta demokratična borba z volilnimi listki in ne s streli, je najvišji preizkus zrelosti in sVo-bodc v naši demokraciji. Opazovana je iz različnih interesnih področij, s cinizmopi in z zavistjo v drugih predelih sveta.
To zato, ker jc svet danes borbi med krščansko moralo in brezbožnim materializmom, med svobodo in suženstvom. Ta borba na življenje in smrt med dvema sistemoma človeške družbe in dveh načinov vrednotenja, ima sedaj še večji odziv na borbo kot kdajkoli, ker je zbudila miljone v Aziji in Afriki, ki stoje na raz potju v bodočnost.
Ce bi Kanadčani volili brez premisleka, ali da sploh ne b! volili, zavračajo s tem svobodo v očeh vsega sveta, če pa volijo po treznem prevdarku, in vedo za kaj se odločijo, potem je demokracija spet zadobila v svoji moči.
Obstojajo ljudje, ki izjavljajo, da ljudje ne marajo odločati v
Konga. Omenil je ob koncu, da se naj "Glas Kanade" (Radijske oddaje), namenjene preko železne zavese; slišijo puvsuu v jorffcn naroda, kateremu so namenjene.	_
javnih zadevah ter da bodo celo s svobodnimi volitvami sčasoma predali svojo dolžnosti in odgovornosti v popolno oblast vlade. Toda tega ne verjamem!
Spet drugi pravijo; da propagandni stroji in pritisk v naši moderni družbi naredi volitve neresne in neinteligentne. Cinizem, pravijo povzroči, da nihšče več pravilno ne presoja položaja, ter da so državljani na milost in nemilost predani demagogom in njihovim krilaticam. Toda ne verjamem, da bi tudi najglasnejši "Hura" najglasnejšega podtika zamoril in zvodenil naravno inteligenco	ljudstva. Mislim, da je globoko znanje v sodbi ljudi. Ti PRAV ZARES primerjajo obljube in delo političnih strank.
Moč naše demokracije leži v možnosti, de lahko vse politične strankge pokažejo svoje delo ter ga predlože v presojo volilcev.
Zato, da se zadobi taka možnost predložitve, dobi vodja lojalne opozicije plačo od "Krone" ■za svoje delo, za konstruktivno kritiko vlade in da predloži nasprotne predloge in končno tudi, da sestavi novo vlado, če so mu volilci pri volitvah dali mandat.
Ali si je možno predstavljati bolj točno sliko razlike med demokratično in parlamentarna svobodo ne eni strani in despotskim komunističnim sistemom na drugi.
Komunistični diktatorji ne morejo dopustiti svobodne kritike v območju svojega vladanja. Vedno so se bali in so nasprotovali učinku obsodbe njihovega brezobzirnega dela po mednarodni vesti in mednarodni volji.
Kanadski predstavniki v Združenih narodih niso nikoli izgubili prilike za obsodbo Sovjetskega imperializma.
Od mojega prvega govora pred svetovnim forumom, sem stalno obsojal suženski sistem v Sovjetskem imperiju, ki si je priključil 179.000 kvadratnih milj ozemlja in brezobzirno zatrl narodno in osebno svobodo. Od mojega prvega govoro nap
■pueimuttl
Sodelavk.....L^ eirucmn časopisov- med nj.mi tudi zastopnik S.D.-v družbi g. J. Bassetta,
zveznega kandidata konzervativne stranke v Spadina okrožja ob priliki novinarske konference V Torontu, ki jo je imel, ko je začel s kampanjo za svojo izvolitev. G. J. Bassett je lastnik toront-skega dnevnika "Toronto Telegram".	_ __
Prog resi vno-Konzervativna stranka Kanade
	
	JHHH|
	
	
~ --i ■	^IhhHH
IfiUAc&jfr^ /. >-rr j_>.' g?- 'i x. m^HHt: % :	AJn.. Mik , - /MI' -aII!^!!!! w ^MlliliP™/ -SŠM&m
	if«.
	* JHI
MOJIM PRIJATELJEM 'SLOVENSKE DRŽAVE"
Prepričan sem, da z Vašo pomočjo in s skupnim delom, kakor je bilo to v preteklosti, lahko dosežemo ŠE večji napredek in blagostanje v bodočnosti.
JOHN DIEFENBAKER
MOŽ IAVSO KANADO
llAJIIllU "SCTTT
vedno zagovarjal skupni nastop proti imperialistčno-komunistični agresiji
Toda še tako mogočni gOvori proti tej nevarnosti naše svobode lahko narede samo malo. Skupni nastop, kot je na primer nastanek NATO-in skupna vojaška akcija, kot smo jo imeli v Koreji nasproti komunističnemu napadu, lahko nadomesti besede. Toda nevarnost komunizma ni samo vojaška. Močan in pozitiven nastop Kanade v ekonomskem pogledu in politično sodelovanje svobodnih narodov, iz bolj šanje našega socialnega in ekonomskega sistema, so tudi potrebni koraki, ki so potrebni v "hladni" vojni.
Sam, k6t tudi drugi kanadski predstvaniki, ki so poizkušali skupno obsoditi tiranijo z delom za ustanovitev skupnega nastopa v obrambo mini, so postali tarča komunističnega kolosa. Moja knjiga "Demokracija v svetovni politiki" (Democracy in World Politics) je prepovedana in z "Veto" glasom je v letih 1946 in 1953 Sovjetska Zveza sama preprečila, da bi bil postavljen za Glavnega tajnika Združenih Narodov. Tisk in njihovi govorniki so me umazali, ker komunistični diktatorji ne prenesejo kritike. Njihov trik zavijanja besed in teksta in napačen prikaz resnice in vesbine ne moreta zavesti ljudi. Pravico do umestne kritike goje vsi dobromisleči, in še tak pritisk nas ne bo prestrašil, da bi jo opustili. Z mnogimi drugimi Kanadčani sem nasprotoval -v dveh vojnah in v miru napadalcem, ki so nas hoteli oropati te svobode.
Z drugimi Kanadčani sem pripravljen ponovrto nasprotovati napadu, naj bo cena kakršnakoli, če je potrebno, da zavarujemo našo svobodo.
Mir brez svobode je absurd! Ko je svoboda izgubljena v katerekoli državi, pride mir v nenar-nosti v vsaki državi. Verige, ki tisužnujejo ljudi, bodo nekoč zlomljene in pretrgane; verige novega in nadležnega imperia lizma komunistične tiranije. Mi moramo zajeziti in uničiti te nemarne sile; toda to na tak način, da pri tem ne uničimo sveta, na
VI
LAHKO POMAGATE K IZPREMEMBI VAŠE DOMOVINE V BODOČNOSTI. NAJBOLJŠA 0BBAMBA DEMOKRACIJE JE MOČNA IN NAP BEDNA KANADA
Pod sedanjo vlado:
•	415.000 kanadčanov je povprečno vsaki dan brezposelnih sem od 1957 leta;
•	V 1961 je zapustilo več ljudi Kanado, kot pa se jih je priselilo;
•	Nimamo določene zastave ali državne himne;
•	Nimamo zdravstvenega zavarovanja;
•	Imamo zapleteno in nasprotujoče si vladno vodstvo na področju obrambe in zunanjih zadev. Liberalci hočejo delavnost da zagotove:
•	Polno zaposlitev, enake možnosti za delo, pravično plačo in delavne pogoje;
•	Pametne vselitvene ukrepe, da se združijo družine, ki so razdvojene;
•	Nadaljevanje obsodb Sovjetskega imperializma, kot je bilo to dosedaj po vseh kanadskik zastopnikih pri Združenih narodih;
•	Ohranjevanje in razširitev miru in svobode v svetu s pomočjo skupnih zvez in gospodarskega sodelovanja v svobodnem svetu.
Za svetlejšo bodočnosl - glasuj 18. junija - ■ za Liberalce | X [

VSELJEVANJE
(J.IV. Pickersgill) (AT) Kanadska Liberalna stranka je stranka vseljevanja. Liberalna vlada Sir-a Wilfrida Lauriera Se je že pred 60 leti odločila, da bo narodila Kanado za zemljo vseh možnosti* za naseljence iz vseh predelov Evrope. Liberalna vlada Mackenzie Kinga je ponovno odprla vrata te zemlje po prvi svetovni vojni. Ena prvih odločitev konzervativne vlade g. R.B. Bennetta v 1930, je bila, da so zaprli tesno vrata vsem novopriseljencem iz drugih dežel. In spet je bila liberalna vlada Mackenzie Kinga, ki je pred, med in po drugi svetovn: vojni naredila Kanado za pribežališče vsem tisočem, ki in so zapustili rodno zemljo vsled poli tičnega preganjanja. Nobenr zemlja ni storila toliko za begunce, kot Kanada in to spet pod liberalno upravo. Krona našega uspeha je bila odločitev, kako finančno pomagati 35.000 borcem za svobodo iz Madžarske, ki so se v letih 1956 in' 1957 preselili sem, ko je še Sovjetska oborožena sila zatirala svobodo v njihovi domovini.
Liberalna vlada Mackenzie Kinga in Louisa St. Laurenta je bila spet ona, ki je podpirala in vzpodbujala naselitev v povojnih letih, in miljon novonaseljencev iz vseh predelov svobodnega sve-
ta, ki so si iskali novih domov in novih možnosti v novi domovini priča O tem.
Zadnje leto liberalne vlade je prišlo preko 'A milj ona ljudi v Kanado in večina, če so hoteli, so našli primerno zaposlitev, kajti kanadaska ekonomija je bila v razmahu in dežela je rastla. Ena prvih odločitev Diefenba-kerjeve vlade je bila, da se je do tok emigrantov zavrl, kakor j« bila prva odločitev Bennettove vlade, da je zaustavila vseljeva nje. Liberalena stranka veruje da rabi Kanada več ljudi "za po moč v razvoju in bogastvu, mo či in karakterju dežele. Liberalc verujejo, da bodo vseljenci mno gih ras iz različnih dežel obogati li naše narodno življenje ter d; bodo dodali k barvitosti in raz ličnosti kanadaskega prebivalst va.
Liberalna stranka ne mar; vzpodbujati ljudi, da bi prišli a Kanado v sredo nezaposlenosti S pospeševanjem ekonomskil razmahov in tako narejenimi nc vimi mesti za delo bodo liberalni odločiteve vzpostavile spet mož nosti, v katerih bodo doseljenc spet zaželjeni, kot so vedno bil pod liberalno vlado da se take pospeši rast Kanade. Liberalna stranka veruje, da je
katerem živimo.
Ni dovolj, seveda, da samo ohranimo mir. Uporabljati ga moramo za ojačanje in napredek demokracije. Eden izmed načinov, kako pokažemo to moč je, da vzamemo resno in uporabljamo pametno pravico voliti!
doseljevanje s sponzorji sorodnikov iz družin, ki že žive v Kanadi, najboljši način za hitro vraščanje novonaseljencev v u-porabne in zadovoljne državljane te njihove nove domovine. Liberalne vselitvene odločitve bodo povspeševale družinske celice, neglede na starost, izvor ali vero sponzoriranih doseljencev.
Moja pretehtana sodba je, da bodo nove odločbe o vseljevanju, ki so izšle v januarju 1962. v spremstvu fanfar Diefenbakerje-ve vlade, dejansko dovedle do diskriminacije sponzoriranih vslejevanja je nesrečno zavrtje vseljevanje.
Skupna teža petletne Diefenba-kerjeve administracije v pogledu vseljevanja je nesrečno zavtrje rasti Kanade. V 1957 letu smo dodali preko <4 miljona ljudi k našemu prebivalstvu s pomočjo vseljevanja. V letu 1961 je več ljudi zapustilo Kanado, da si poišče delo, kot pa se jih je priselilo, iščoč dela.
Pod torijsko vlado v dvajsetem stoletju ima Kanada izseljevanje in zastoj; pod liberalno vlado pa vseljevanje in razmah! Liberalni načrti so zgrajeni za pospeševanje novih razmahov in za oživitev vseljevanja, za izgradnjo kanadskega naroda.
• Smrtna kazen v Sovjetiji.
Sovjetska hvala, da so mogli v komunistični družbi odpraviti smrtno kazen, ni zdržala dolgo. Smrtno kazen, ki bi jo izreklo sodišče, so odpravili 1. 1947 (s tem seveda ni rečeno, da niso po tem datumu nobenega "pospravili"), toda :e 1. 1950 so jo zopet uvedli za zločine izdaje in vohunstva. L. 1954 so jo uvedli tudi za umore, 1. 1958 tudi za terorizem in banditstvo. Spoštovanje skupne lastine se je očitno med tem tako poslabšalo, da so 1. 1961 uvedli dodatno še smrtno kazen za gospodarske prestopke: za poneverbe, krajo državne imovine, špekulacijo z valutami in ponarejanje denarja. Letos so razširili možnost smrtne obsodbe za podkupovanje, napad na policijo in posilstvo.
•	Gospodarstveniki v ZDA se
pritožujejo, da se njihov delež na narodnem dohodku stalno manjša. Od 1. 1954 so se zvišalo mezde uslužbencev za 18.% dobički kor-poracij pa samo 3.3%. Dohodki od dividend so narasli od 1. 1950 ža 64%, dohodki Od mezd in plač pa 104%.
•	Delegati konvencije United Aotomobile Workers so odobrili 7. maja predlog predsednika Walterja Reutherja, da se porabijo obresti sklada za stavke, ki znaša okrog 40,000.000$ (kar pomeni letno približno 1,500.0005 obresti) za pomoč delavskim organizacijam izven ZDA, ki potrebujejo pomoči. Pomoč bodo nu-Jili predvsem prizadevanju strokovnih organizacij, da organizirajo delavce ter onemogočijo izkoriščanje delovne moči.

VSEM SLOVENCEM IN SLOVENKAM SE
PRIPOROČA RESTAVRACIJA
OPOZORILO
Vse, ki se mislijo udeležiti že napovedanega slovenskega študijskega tedna v jeseni na "Planina ranch" sporočamo, da bo v julijski številki tiskana prijavnica za ta tečaj. Izpolnite jo in jo takoj odpošljite.
Toronio
*Naše čestitke g. Petru Pavlinu, ki je položil izpite za zemljemer-ca ter tako dobil uradni naslov "Ontario Land Survevor". Obilo uspeha — in vsem v priporočilo, kadar rabite pomoč pri merjenju zemljišč in podobnega.
9 Hčerka voditelja Slovakov v begunstvu dr. Jožefa Krisoh-T>auma, Gabriela Kirschbaum, je zmagala v tekmovanju javnih govorov, ki ga je priredila Katoliška ženska liga torontske nad-škofije. Z govorom "Vmesni ljudje" je priborila prenosni pokal za župnijo sv. Gabriela v Wil-lowdaleu in zase osebno srebrni pokal.
•	Sodelavec našega lista se je udeležil posebnega večera Metropolitan Toronto Emergency Mea-sure Organizacije, ki usposablja mnoge udeležence za pomoč v slučaju nuklearnega napada.
•	Predsednik "Denison Mineš" družbe, ki je lastnica največjih uranskih rudnikov v Kanadi in na svetu g. Stephen B. Roman, je govoril 22.5.1962. na posebnem večeru etničnega tiska o svojih vtisih iz Pariza, kjer je zastopal Kanado (kot polnomočni zastopnik) na konferenci NATO. Prav tako je govoril tudi o emigrantskih problemih. G. Roman je prišel v Kanado tik pred vojno i/. Slovaške, šele 18 let star ter se v kratki dobi povspel med važne kanadčane. Poznan je tudi po svojih živinskih farmah in pomoči, ki jo nudi različnim novo-kanadskim projektom, ustanovam in organizacijam.
•	Zastopniki različnih slovenskih organizacij se zadnje čase srečavaje na sestankih različnih strank, kamor so povabljeni, da poslušajo vsemogoče kandidate in njih obljube. Vidi se, da smo pred volitvami.
•	Kulturnih in drugih prireditev zadnje čase kar ne manjka. Vidi se, da še volja za delovanje ni zaspala, — le udeležencev je bolj malo. Pokažimo vendar s svojo udeležbo, da še kultltrno nismo čisto izumrli.
HAMILTON
• ODBOR Društva Sv. Jožefa v Hamiltonu, društva, ki ga sestavljajo, kakor mi je znano, izkjučno Prekmurci, je z namenom, da pomaga gradbenemu odboru za zidavo slovenske cerkve in Slovenskega narodnega doma v Hamiltonu, priredil v soboto, dne 5. maja t.l. v slovaški dvorani na Barton Street-u v Hamiltonu PREKMURSKI VESELI VEČER. Večer je gotovo bil finančni uspeh. Pa ta stran ni, zaradi katere pišem to poročilo.
Važno je, razveseljivo in vse pohvale vredno, da je prekmurska skupina v Hamiltonu prišla na idejo, združiti prijetno s koristnim. Povabili so namreč Folklorno skupino iz Toronta, povabili mlade harmonikarje šole g. Foysa in še nekaj sodelavcev, ki so nastopili s šaljivim prizorom brez besed.
Predvsem je važen nastop folklorne grupe iz Toronta, ki je nastopila kar z 8 točkami pc sledečem redu: Tkalčeka, ša-marjanka, šim-ši-rim, Suštar-polka, Vrblecnjak, Gospod-go-spa. Sirota in Marko skače, zadnja spremljana poleg harmonike tudi s petjem znane prekmurske narodne istega imena.
Plesalci so nastopili v prekmurskih narodnih nošah in presenetljivo enotno izvajali točko za točko. Mene ja prva najbolj ogrela. Večer je bil res praznik za mene, le škoda, da je bilo v dvorani tako malo pozornosti in toliko direndaja, da je bilo človeka sram pred nekaj tujci, ki so bili navzoči, katerih eden
mi je dejal, da je žalostno, da je tako malo smisla med našimi ljudmi za kaj podučnega, Treba bo mnogo dela, predno bomo znali ceniti trud in idealna stremljenja skupin kakor je ta folklorna skupina iz Toronta, kateri niti njih ožji rojaki-Prek-murci sami- niso posvetili nika-ke pozornosti. Da se mladih harmonikarjev prav nič ni slišalo v dvorani, ni treba še posebej povdarjati.
Prireditelji so napravili napako v toliko, da so predolgo odlašali s programom. Ce bi začeli pred plesom s programom, ne glede na število navzočih v dvorani, bi vsaj tisto malo navzočih imelo kaj od sicer zelo posrečenega nastopa. Napovedoval je lepo g. F. Sebanc škoda, da ga je le malo ljudi slišalo.
Folklorni skupini iz Toronta, g. Foysu in njegovi hčerki, ki je v skupini tudi aktivno sodelovala, vse čestitke. Prav bi bilo, da bi obiskali vsa važna in večja slovenska središča, ne samo po Canadi temveč tudi po USA in jim pokazali tudi to panogo slovenske kulture. Ce pomislim, kakšen, "kič" tudi naši ljudje gledajo na televiziji, je dvakrat žalostnej-e, da tako malo pozornosti posvete svojim umetnikom, ko jih imajo žive pred seboj.
Društva Sv. Jožefa v Hamiltonu za lep večer zahvala in pohvala.
Drago Ložar
ANTIGONISH
• Pri dramatskem tekmovanju
višjih razredov tukajšnje srednje šole je dobila priznanje kot najboljša igralka Marjetka Čuješ.
•	Študentje sociološkega društva na tukajšnji univerzi so izdali za zaključek leta prvo številko revije "Justice and Equity", ki je bila zelo ugodno sprejeta.
•	Na kratek obisk so prišli v Antigonish brata duhovnika Ceglarja ter Drago Senica. Kari Ceglar in Drago Senica sta na salezijanski postojanki v Jac-quet Riverju, N. Br., g. Ludvik Ceglar pa je na obisku iz Brazilije.
WINNIPEG
Pred več tedni je obiskal našo naselbino zastopnik našega lista S.D. g. Vladimir Mauko iz Toronta, ki je bil tukaj na tri dnevni konvenciji "CanacKan Ethnic Press Federation." Obiskal je več družin ter se sestal s prijatelji iz kampovskih let. Pozanimal se je za naše načrte, ki jih imamo za bodočnost, dobil nekaj novih naročnikov ter nas vspodbujal za naše delo, ki tukaj V preriji ni lahko. Obljubil nam je stalno kolono v listu. Upamo, da jo bomo lahko od časa do časa napolnili, da vidite, kako živimo tukaj. Vsem Slovencem naš vvinnipeški pozdrav in Bog vas živi.-t.-l.
Cleveland
* Telovadna akademija
V nedeljo popoldan 6. maja 'e priredila Slovenska telovadna :veza v Clevelandu pomladno te-ovadno akademijo v veliki dvo-•ani pri sv. Vidu. Spored je obse-jal: vaje ženskega naraščaja pod laslovom: "Sem deklica mlada /esela"; vaje moškega narašča-a pod naslovom: "Mladi voja-u"; vaje na konju z ročaji, ki >o jih izvajali člani; nastop .nladenk s simbolično vajo "Slovenske mladenke"; vaje članic ia nizki bradlji; vaje članov na risokem drogu; nastop članov, ilanic in naraščajnice s talno gimnastiko; vajo mladcev pod .aslovom: "Mi smo mladci v itru'" in simbolično vajo članov pod naslovom "Moja domo-
iroler HOUSE
(pod Bloorom) na 1115 Bay St., Toronto
AMERICAN EXPRESS CARDS
Honored _y
Naslov i
V vseh pravnih zadevah se	*	_
lahko z zaupanjem obrnete na ANTONV AMBROŽIČ
novega slovenskega odvetnika ^-ister, NogV^bhc
In notar]a-	Telefon: LE. 1-0715
vina". Slovenska telovadna zveza se nam je predstavila z uspehi zimskega vežbanja in pokazala svoj napredek. Navzoče je pozdravil in nagovoril č. g. R.T. Ho-bart, kaplan pri sv. Vidu.
•	Materinska proslava.
V	nedeljo popoldan 13. maja pa nam je v, isti dvorani Slovenska šola pri sv. Vidu podala lepo materinsko proslavo, na kateri so nastopali otroci šole in razdeljeni po razredih in starosti izvajali deklamacije, prizore, vaje in petje. Otroci so izbran spored dobro pripravljeni lepo in prisrčno izvedli. Trud učiteljstva in otrok je bil poplačan z veselejm mamic in lepim obiskom.
•	Deset let župnikovanja
V	mesecu maju sita praznovala desetletnico svojega župnikovanja na dveh slovenskih faraih v Clevedandu msgr. Louis Baz-nik, župnik pri sv. Vidu in č.g. Matija Jager župnik pri Mariji Vnebovzeti. Pri Mariji Vnebov-zeti so ob tej priliki priredili tudi farni dan.
•	Konvencija SNZ
V	maju se je v Clevelamlu vršila tudi petnajsta konvencija Slovenske dobrodelne zveze. Banketa v okviru konvencije se je udeležil tudi senator Frank J| Lausche, ki je v svojem nagovoru izrazil svojo vero v premoč svobodnega sveta nad komunističnim.
•	Razstava načrtov za spominsko kapelo
Odbor za postavitev spominske kapele v počastitev vseh slovenskih žrtev komunizma je v soboto in nedeljo 26. in 27. maja razstavljal v dvorani Baragovega doma sedem načrtov in osnutkov za spominsko kapelo. Tri od teh je napravil arhitekt Vilko Cekuta iz Toronta, dva je napravil akademski kipar France Gorše iz Clevelanda, enega arhitekt R. Dušan iz Argentine in enega ing. arhitekt J.B. Mnenja, ki so jih izražali in podajali o-biskovalci naj bi pomagala odboru pri izbiri načrta. Nabirka za spominsko kapelo je že presegla vsoto $1,700.00.
Chicago
• Lepa kulturna prireditev.
Letošnjo provetno sezono, ki je sedaj zaključena, moremo prištevati med zelo plodovito. Sproti smo v SD poročali o vseh teh kulturnih prireditvah. Moramo reči, da je še mnogo dobre volje pri prirediteljih, naj si bodo to igralci ali pa pecvi. Zal ni vedno zadostnega odmeva pri občinstvu.
Za zaključek letošnjega kulturnega ustvarjanja smo imeli priliko slišati pecve iz Mihvaukeeja, VVisc. Cerkveni pevski zbor fare sv. Janeza je v soboto 5. maja priredil v farni dvorani uspeli pevski koncert. Pevski zbor šteje okrog 30 dobro uvežbanih pevcev. Njihov vodja je g. Ernest Majhenič. Majhenič je končal konservatorij v Ljubljani in je bil potem organist pri Sv. Trojici v Slov. Gor. Po prihodu v ZDA je nastopil službo organista v Mihvaukeeju, kjer je ustvaril dovršen pevski zbor, ki slovi daleč naokrog. Ko smo z pozornostjo sledili pevskim točkam, smo takoj ugotovili mojstrsko roko pevovodje. Zbor je discipliniran in ga pevovodja popolnoma obvlada. Izvajanja so bila izredno občuteno podana, pre-
žeta s fineso, ki je ne zasledimo povsod.
• l!
Koncert je poleg ameriške in; slovenske, himne obsegal "19 točk. Za uvod, mesec maj je namreč, so zapeli Kimovč-ev^, Ave Mana, nato Glejte že sonce zahaja. Kaj pa delajo ptičke in Izgubljeni svet. Ta je bila iz-] redno dobro podana. Kot solistka je nastopila ga. Olga Pen-; ne, ki je zapela iz opere Madame Butterfly Un bel di, ter Vilhar-jevo Metuljček. Žela je zasluženo priznanje. Prav izvrsten je moški zbor, ki se je postavil z žavr-škimi fanti, Jaz bi rad rdečih roč, O kresu in pa s koroško: Juhe, poj dem v Škofiče. Kot solista sta nastopila g. R. Kotar in J. Rifeli. Kako umira pravični", je bila posvečena pok. p. Alexandru Urankarju, ki je bil župnik v Mihvaukeeju in pri Sv. Štefanu. V duetu sta nato zapela J. Ritelj in R. Kotar narodno Mamici. Tudi ženski zbor prav nič ne zaostaja za moškim. Podal je Adamičevo Slepec. Kukavica, O mraku in Prelepa Gorenjska od Avseneka, katero zadnje čase večkrat slišimo tudi na slovenskih ploščah iz domovine. Zaključil je zopet mešani zbor, ki je zapel Venček narodnih od dr. M. Renerja, Ogrinčevo Izpre-menjeno srce, za konec pa Aljaževo na nebu zvezde sevajo. Zbor je šel od odčinstva prisrčne ovacije in pevovodja g. Ernest Majhenič je prejel zaslužen šopek rdečih nageljnov. Vsi pevci so zaslužili vsak po nekaj nageljnov v priznanje za izvrstno podajanje iti- za lep umetniški večer. Upamo, da jih bomo še slišali v Chicagu.
•	40 letnica. Društvo Sv. Ane, KSKJ, ali naše Ančke, kakor v šali pravimo, je praznovalo ria' belo nedeljo 40 letnico obstoja s slovesno sv. mašo, banketom in primernim programom. Je zelo delavno, zlasti" marljiva tajnica ga Gizela Hozian, ki je nele navdušena organizatorka, ampak tudi drugače marljiva kulturna delavka.
•	Srebrnomašniki v Lemontu.
Na ameriških Brezjah, v Lemontu bodo letos slavili 25 letnico mašništva sledeči slovenski frančiškani: Prov. delegat P. Andrej Svete, srebrno mašo bo imel 3. junija; upravnik Ave Ma-ria P. Pelagij Majhenič, slovesnost bo 4. julija pri lurški votlini in p. Alojzij Madic, ki je direktor duhovnih vaj, slovesnost srebrnega jubileja bo 16. junija. Naj jim Božji vrtnar da dočakati tudi zlati jubilej!
•	Konvenčna borba za delegate KSKJ konvencije je bila precej ostra. Vsak bi rad bil delegat. Kako tudi ne, saj je delegatsko čast združena tudi z marsikatero ugodnostjo, ki je navadni člani ne dosežejo. Ko bi le ti delegati vzpodbudili Glavni odbor KSKJ za večjo vnemo podpiranja kulturnih slovenskih ustanov. Ce to dosežejo zaslužijo pohvalo. Ce ne bo odziva, pa si bodo pač morali pripisati, da nimajo smisla za kulturne dobrine.
•	Pridna tetka štorklja je bila res na moč pridna. Osrečila je v kratki dobi kar tri slovenske družine: Pri Mariji in Stanetu Vlašiču so dobili deklico, pri Ireni in Pavlu Pečariču fantka prvorojenca, pri Štefki in Rado Pirih pa deklico. Naše iskrene čestitke srečnim starše, tetkam, stričkom, starim mamicam in atejem. Bog jih živi, mladi naraščaj, starše in sorodstvo!
ci slovenskega ženstva v Ameriki «r£pa hvala! Prav iskrena hvala •Rudi g..' dr. S.Š. in g. Konradu Mejaču iz Washingtona, ki sta prispevala nekaj zelo važnega gradiva, o slovenskih novonase-'fjencjli. Istočasno se zahvuljuje-mo našemu članu dr. Nandetu Kpfedniku, ki je kot čebela prid-i)i> /hiral gradivo po raznih evropskih državah in taboriščih in nam poslal mnogo dragocene snovi. Med dr. Kolednikovim gradivom je bila tudi zgodba o Tončku Galunu (vidi naš članek "V spomin slovenskim štajerskim junakom" v SD). Tončka so najprej Nemci nasilno mobilizirali in odvedli v Afriko, kjer je pobegnil k Amerikancem, pa pozneje kot ameriški padalec od-skočil v okupirani Sloveniji. Nemci so ga ujeli, zverinsko mučili in končno ustrelili. Ko je g. Kolednik gradivo o Tončku zbral, se je trudil, da bi na kak način izipošloval kako pomoč za njegovo osirotelo mater. Ker ni ameriški državljan, njegovi plemeniti napori niso uspeli. Pač pa je ob predaji gradiva prosil nas, naj mi znova poskusimo. Po dobrem letu iskanja in dopisovanja z raznimi \vashingtonskimi uradi se je posrečilo najti Tončkov arhiv in Amerikanci bodo te dni (ali so že) izplačali Tončkovi 75-letni osiroteli materi preko svojega konzulata v Zagrebu nad dvati-soč dolarjev. V tem slučaju je bil soproizvod "teoretiečnega" raziskovalnega dela tudi izdatna "praktična" pomoč slovenski ma--teri-trpinki. Slovenian Research Center izreka toplo zahvalo g. dr. Koledniku, številnim ameriškim državnim uradom in zlasti še našemu priljubljenemu senatorju g. Francetu Lauschetu, ki je naša poizvedovanpa in prošnje krepko podprl. Sodelujočim iskrena hvala, vsem ostalim iskreno vabilo k sodelovanju! ______ ______
PRVA SLOVENSKA ZADRUGA V TORONTU
HRANILNICA IN POSOJILNICA JANEZA E. KREKA
VAM NUDI
višje dohodke od Vaših vlog kot drugi denarni zavodi, cenejša in ugodnejša osebna In hipotečna posojila, nasveta za boljše vodstvo Vašega družinskega gospodarstva, brezplačno zavarovanje Vaših vlog in posojil za primer smrti.
Uradni prostori: 646 Euclid Ave., Toronto Telefon blagajnika LE. 2—4746
CARL VIPAVEC
obrnite se z zaupanjem v vseh nepremičninskih,
družinskih	SLOVENSKI ODVETNIK
in pravnih zadevah na:	|N NOTAR
278 Bathurst St.. Room 4, Toronto. Oot. — EMpire 4-4004
P070BI	Prenočišče, hrana, ogled
L«.....'— .....	Rima itd, vse te skrbi bodo
POTUJETE V RIM - ITALIJO? Odveč, če se boste obrnili
na;
Hotel - Penzion RLED
Via Statilia, 19 — Telefon 777-102 - Roma
Se priporoča in pozdravlja, Vaš rojak VINKO A. LEVSTIK Izrezite in shranite! - Pišite nam za cene in prospekte!
Columbus
# Slovenian Research Center, Box 843, Columbus 16, Ohio se najlepše zahvaljuje ustanoviteljici in častni predsednici Slovenske ženske zveze v Ameriki, gospe j Mariji Prisland, ki je pred nedavnim prispevala večjo zbirko zgodovinskega gradiva o Slovenkah in Slovencih v Ameriki, kjer nam v svoji dobroti ni dovolila povrniti niti stroškov za poštnino. Zaslužni prvoboritelji
Tito samo berači -nazadnje v Italiji
Že kar precej časa je leto za letom uspelo zahrbtni politiki Titove Jugoslavije, da se je komunistični režim mogel bahati z denarjem, ki ga je naberačil v zapadnem svetu, predvsem v Združenih Državah. Včasih izgleda, da mu vlade zapadnih držav poklanjajo milijone že kar iz navade, Ce pa zdaj ena ali druga država le najde kakšne pomisleke, pa začne jugoslovanski pro-pagandistični stroj trobenta ti o slabi letini, o pomanjkanju hrane, o suši in vsem mogočem, ki povzroči zastoj jugoslovanskega gospodarstva brez krivde rdečega režima v Belgradu. Uspeh je skoraj zagotovljen. Spomnimo se lahko, da je po prvi svetovni vojni in po zmagi komunizma v Rusiji prav Amerika rešila milijone ruskih življenj pred smrtjo od lakote in pomanjkanja. Do neke mere smo lahko veseli, ko lahko trdimo, da je med voditelji zapadnih, kapitalističnih držav toliko človečanskega čuta, in da je vsaj včasih vrednotenje človekovega življenja večje od političnih načel.
Ko so danes medsebojni odnosi med Združenimi Državami in komunistično Kitajsko jako slabi, bi bila Amerika vseeno pripravljena 'krmiti uboge sužnje pekinških komunistov, ko bi mogla ali pa, ko bi jo prosili, tudi ko bi jo prosila sama vlada komunistične Kitajske.
Jugoslovanski komunisti dobro poznajo to "človečansko" slabost zapada, zlasti še Amerike, in kričijo na pomoč. In Amerika vedno pomaga, navzlic pomislekom in sovražnemu razpoloženju Titove vlade in njegovega obsojanja politike Združenih Držav. Le škoda, da Amerika tudi ni bolj stvarna, saj je to Titovo obnašanje ne le predrzno, marveč naravnost nesramno. In Tito je prav tako nesramen tudi do drugih zapadnih držav, obsoja njihov gospodarski napredek, politiko in vse in istočasno berači.
Vsem Slovencem in Slovenkam se priporoča
JOE DERNASTJA
MESAR IN IZDELOVALEC KLOBAS
Pristne krajnske klobase, kislo zelje in druge delikatese stalno na zalogi 194 Augusta Ave., Toronto, Ontario Telefon: EM. 8—0830
Lnxor Radio Hi-Fi TV Electronics Co.
624 Bloor St. W., Toronto, LE. 1-3085
Zast. PHILIPS
MAGNETOFONI T-V. SPREJEMNIKI RADIO APARATI
PHIL SHAVE
elekt. brivski aparati in vsakovrstne hišne električne potrebščine.
GRAMOFONI IN PLOŠČE IZ STARE DOMOVINE
Si lahko nabavite pod zelo ugodnimi pogoji, na odplačilo, proti garanciji, in strokovno popravljanje.
Postrežemo vas v domačen jeziku.
PHILIPS -- PHILIPS -- PHILIPS
A sreča se nikomur ne smehlja ves čas. Celo Amerika se vedno bolj in bolj omejuje le na posojila, ki jih bo Tito moral izplačati v denarju, ki ga najteže izpusti iz rok, v ameriških dolarjih. Za pomoč se je tudi zatekel v Zapadno Nemčijo, ki je v svoji ošabnosti niti ne prizna, in v Francijo, ki z njo tudi nima prijateljskih odnosov. A se je uračunaI..V svoji nadutosti je veroval, da bo lahko večno imel za norca ves svet, ko pa bi se znašel v sili, bo pa razglasil v svet, da je sprt z bogovi v Kremlju, in mu bo vse odpuščeno. A Nemci in Francoči so bili to pot preveč stvarni in Tito ni dobil tako zaželjene pomoči, ki mu je zaradi neumnega gospodarjenja doma tudi zares potrebna Zdaj se je zato zatekel v sosedno Italijo, da bi z laško
pomočjo postavil na noge zavoženo jugoslovansko gospodarstvo. Preusmeritev v levo- zadnja nečastna pridobitev v Italiji, bo Titu verjetno služila in bo na njen račun priberačil nekaj milijonov. A ne zadosti saj zadosti mu jih ni nikoli. Zato pa bo postal še bolj trden v prepričanju, da so njegovi gospodarski strokovnjaki in poprej strokovnjaki vseh Karadjordjevičevih vlad -avnali prav, ko so postavili osnovo za vse gospodarstvo v Jugoslaviji izžemanje svoje najboljše kolonije Slovenije.
• V.K. Krishna Menon, pravna opora Nehruja, si prizadeva, da bi Indija sprejemala od ZDA samo gospodarsko pomoč, prihranjeni denar pa hoče porabiti za nabavo orožja od Sovjetov.
»
JAVNA
Spoštovani gospod urednik I
£
TRIBUNA
dališča in SNZ. Posledica tega j je, da so kulturne prireditve ved-
Pred nedavnim sem dobil pred no bolj klaverno obiskovane, ta-slovensko cerkvijo nov slovenski ko "njihove" kot "naše",
list "Slovenska misel".
Nimam namena ocenjevati nove publikacije glede jezika, vrednosti člankov, ideje, ki naj bi vodila list in podobno. 0 tem naj pišejo drugi, ki se na take stvari razumejo. Sicer bo pa tudi učen človek težko razbral iz prve številke, kakšen namen ima novi list.
Rad bi povedal le nekaj pripomb, ki so mi prišle na misel ob branju članka: "Dom Slovencev v Torontu". Po daljšem uvodu pride do glavne misli: "Želja številnih Slovencev v Torontu je razumljiva, iko si želijo slovenskega kulturnega doma. Misel ni nova. Nova naj bi bila
odločitev, da tako hišo res rabi-
_ 11
mo....
Res, ta misel ni nova. Že takoj v začetku, ko se je v Torontu začelo delo na tem, da bi si zgradili svoje versko in kulturno središče, so bili mnogi mnenja (jaz med njimi), da bi si zgradili dvoje: cerkev in poleg cerkve slovenski dom. Cerkev in farno življenje bi samo po sebi umevno vodil g. župnik; dom, kulturno in družabno življenje pa poseben, izvoljen odbor.
Ko so zapostavljena društva pred par leti sprožila misel, da bo treba nove dvorane, so "pravoverni" Zagnali vik in krik, češ, da hočejo nekateri razbiti slovensko katoliško skupnost, da hočejo škodovati župniji. Povdar--jali so, da se je treba držati fare in cerkvene dvorane, ki je žarišče in center slovenske kulture in slovenskega udejstvovan-ja v Torontu. Zato mi je kar sapo zaprlo od začudenja ob branju tega članka. Reci in piši: isti ljudje, ki so še do nedavna vihteli in zlorabljali legitimacijo farne skupnosti, hočejo sedaj kar naenkrat proč od centra, hočejo svojo lastno streho, pod katero bodo lahko vedrile in "našle svoj prostor vse slovenske skupine, ki se sestajajo iz karkšnibkoli razlogov, pa si morajo sedaj iskati prostora širom mesta".
Ker že dolgo poznam miselnost teh ljudi, zelo resno dvomim, da bodo v slučaju uresničitve res tako širokogrudni in demokratični, da bi pustili v novi dom vse kar leze in gre slovenskega v Torontu.
Le kaj se je zgodilo, da hočejo
KANADSKI SLOVAR
Kanadski slovar - besednjak v francoščini iti angleščini je izšel 14 aprila letos. Tiskala ga je družba: McClelland and Stewart
Limited. Posebnost so Jcanaske inačice, jezik, ki je v vsakodnevni
uporabi v naši državi. Prinašamo primerek slovarja. PoVdarjene
besede so tipično kanadske:
separte school — ecole separee
RCAF — ARC (Aviaton Royale Canadieneri)
The British North America Act — ,L'Acte de 1'Amerizue du Nord Britannique
concession road — rang	f	" ..»-:.:
The CBC — Radio Canada
Board of Education — Commission scolaire
hemlock — pruche	■■■■■'■
ground hemlock — if du Canada
bobolink — goglu
clean up — faire le menage (quelpue choše) N.VV.T. — T.N.O. (les Territories du Nord-Quest) Ne\v-Canadian — neo-Canadien cranberry — atoca
large mouth bass — achigan a grande bouche
St. Lavvrence Seaway — La voie martime du Saint-Laurent
Fire Hali — caserne des pompiers
Mountie — police montee
RCMP — Gendarmerie Royale du Canada
corn husking bee — epluchette de ble dTnde
Ouebecker — Quebecois
Isti slovar bo istočasno tiskan tudi V Angliij in UŠA.
Drugi pa so zagovarjali mnenje, j pravoverin proč od centra? "Gle-
da ni potrebno graditi posebnega doma oli dvorane. Oboje je lahko pod isto streho. Bo ceneje; bo večja skupnost in povezanost; odstranjena bo nevarnost, da se kdaj v bodočnosti ne polastijo dvorane levičarski elementi, kakor se je to zgodilo v Clevelandu; in še več podobnih trditev so imeli v zalogi.
Zmagalo je mnenje o cenejši graditvi in večji skupnosti. Toda kakor hitro je bila gradnja cerkve in dvorane pod cerkvijo končana, je začela grupa ljudi izvajati monopol nad farno skupnostjo. Kdor ni tako mislil, četudi v popolnoma svetnih, gospoda rsklhali političnih stvareh, kakor oni, kdor se jim ni popolnoma podredil, ta je bil pfoti farni skupnosti, ta je bil proti župniji, ali celo proti veri. Začeli so ovirati prireditve v dvorani vsem onim organizacijam in društvom, ki niso bila čisto v liniji hjihovega ozkega mišljenja. Da bi izrinili iz dvorane vse nepokorneže, so uvedli dvojni sistem kulturnega in gospodarskega življenja. Ustanovili so čisto bres potrebe duplicate že obstoječih orgnizacij in jim zvito pridali besedo: "farne". Farne organizacije so seveda imele prednost v dvorani. Bojkotirali so (in še bojkotirajo) vse prireditve, ki niso "njihove", dasi so z umetniškega in verskega vidika na visoki stopnji (Marijino oznaenje, Trije kralji, Ma-šniška strežnika iz Santarema, Vest in druge). Še več, tudi druge ljudi so odvračali od njih. Vem za priče, ki so jih telefon-fonsko nagovarjali naj ne gredo na prireditve Slovenskega gle-
KNJIGE IN REVIJE
Slovenski komunisti in nova socialna okrožnica
Ni mi znano, v koliko so komunisti v Sloveniji pisali o novi socialni okrožnici Janeza XXIII Mati in učiteljica. Zadnje čase pa sem zasledil nekaj bolj obrobnih komentarjev, v katerih ji očitajo v glavnem, da skuša opravičiti ncokapitalizem in preprečiti upravičeni oclpor delavstva, da bi pometel s kapitalističnim družbenim redom.
V članku "Vatikanski koncil ...." piše bc o okrožnici (Delo, 19. februarj 1962, str. 2):
"Enciklika Mater et Magistra pomeni vsebinsko osvežitev za politizacijo cerkve. Gre za povzemanje, pritrditev in obrambo pozicij sodobnega kapitalizma s pontifikalno avtoriteto, ki ji je podrejena vsa cerkvena hierarhija in katere mreža je razplete-na po vseh celinah. V prvi vrsti si prizadeva pomagati pri premagovanju krize sodobnega kapitalizma. In to na zelo določen in opredeljen način: odkloniti, za-
Koncert "Mana" v New Toronto
Na povabilo Cerkvenega odbora New Torontske župnije je v soboto 28? aprila 1962 Cleveland-ski zbor KOROTAN nastopil v New Torontski dvorani.
Drugič me je doletela ta dolžnost, da napišem poročilo o koncertu za SLOVENSKO DRŽAVO. Pravim "poročilo" in ne "kritika", ker to, kar bom napisal, ne bo imelo tiste oblike in globine, podprte z temeljitim poznanjem predmeta, ki je in, mora biti lastno glasDenemu kritiku.
Dolgoletno sodelovanje pri pevskih zborih pod vrsto peVo-vodij vseh kalibrov je prestalo za mesne z taboriščnimi leti. Od tedaj naprej so zaradi oddaljenosti od večjih Slovenskih središč moje Zveze z Zbori bile pretrgane, dokler me niso decembra 1960 poklicali v 34 milj oddaljeni Haihilton (Ont.), da jim (poma'gam pri cerkvenem petju do Božiča in ta Božič traja sedaj že poldrugo leto. Ta pomoč pa ne obstoji v petju temveč v vodstvu zbora.
Kot takemu mi dirigent KO-ROTANA g. Metod Milač lahko vzame legitimacijo, da pišem poročilo o koncertu, ker jaz po skoro poldrugoletnem delu v Hamiltonu nimam še ničesar pokazati in tudi v bodoče ne bom imel in to zaradi posebnih prilik, lastnih- se mi zdi, samo Hamiltonu.
Premišljeval sem, kaj naj napišem o koncertu. Bil sem že v skušnjavah, da prisluhnem poslušalcem koncerta in njih mnenju, spravim njih pjipombe m mnenja naf-nekak skupen imenovalec in si sam pri vsem umi jem roke. Nič lažjega, kot prisluhniti poslušalcem, po kateri pesmi so najbolj ploskali, i	; uj"'je iz zadovoljstva še kak
sistema in hkrati zasnovati in ■ žvižg oglasil in pohvalil bi tisto
dališče, kulturni večeri, folklorne skupine in glazbene prireditve potrebujejo vedno več prostorov" pravijo oni. Se vidi, da že dolgo ne hodijo v gledaliče, ne v lastno, ne v nasprotno, Saj je vedno bolj prazno. Da bi se obstoječe dvorane vsaj za silo napolnile, pa bi bilo dobro. Udeležence kulturnih večerov lahko spravimo vse na galerijo. Tudi na tiskovni razstavi ni bilo dren-ja. Edino na zadnji šolski glaz-beni prireditvi je bila dvorana dvakrat popolnoma zasedena. To pa zato, ker je po dolgem času zopet resnično sodelovala fama skupnost; takšna kakor mora biti in ne kakor so si jo prej ner kateri zamišljali.
Torej kaj je., vzrok? Taki, ki smo morali biti vedno v ozadju, še nismo zvedeli pravih nagibov novega gradbenega navdušenja. Ce bi bili vsi dosedanji dolgovi poplačani in bi ne bilo več na-daljnih potreb, bi si človek razlagal to kot čisto navdušenje po novi dejavnosti. Skoraj bom moral začeti verjeti znancu, ki si razlaga ta preobrat po svoje. On je mnenja, da so nekateri gospodje užaljeni, ker novi župnijski dirigent ne pusti, da bi prvi vijolinisti preveč izstopali, in trdi, da so vsi instrumenti enako potrebni in enako važni za ubranost farnega orkestra.
Nisem načelno proti novemu domu. Nasprotno, vsak napredek Slovencev v Torontu me veseli in rad pomagam, če le morem. Toda v tem slučaju potreba ni dosti utemeljena in ikakor sem že omenil, dvomim v iskrenost.
J .G.
utrditi in usmerjati reformi-stične ukrepe v premagovanju te krize".
V Naših razgledih (10. marca 1962, str. 82—83) vplete Bogo Gorjan v članek: "Položaj delavcev v neokapitalističnlh podjetjih" podobno misel: "V tej smeri—hvaljenju razmer v tovarnah Fiat in Olivetti kot primerov pravičnega in socialnega odnosa kapitalista do delavcev; op. por.— naj izvrši potrebno mobilizacijo še vatikanska enciklika Mater et Magitsi;a. Papež Janex XXIII. uči v njej kot vero novega časa pravzaprav vse to, kar so omenjeni in drugi neokapitalisti že nekaj let sem preizkušali...."
Glavni greh enciklike po teh glasovih je: "Taka taktika zamegli iii s tem otežkoča razločevanje med revolucionarnimi in reformističnimi stremljenji. Posledica je lahko za delavski razred in njegove resnične razredne interese dostikrat zamotana, ker povzroča slabljenje razredne zavesti". (bc v Delu).
Prikaz je pavšalna obsodba vreči in ožigosati kakršenkoli okrožnice v duhu klasične teo-poskus revolucionarne preobra- rije razredne borbe, kar ni pre-zbe v nedrih kapitalističnega I senetljivo. Da temelji okrožnica [ne.
točko. Bi to stvari koristilo? Ne!
Čeprav, kot sem že povdaril, se ne smatram za glasbenega kritika, kakor si le tega jaz predstavljam, vendar bi povda-r" tole:
Je ozka zveza med glasbenim kritikom, poslušalcem in izvajal-cerri. Lahko rečemo, da skupno rastejo in skupno 'tudi padajo. Čeprav drug z drugim ozko povezani, je vendar bilo in bo, da je med njimi vedno konflikt. In ravno to je, kar prinaša življenje, vodi k izboljšanju in k vednO večji popolnosti. Če eden teh činiteljev popusti, bi to pomenilo zastoj in nazadovanje. Pa k stvari sami.
na ideji primamosti človekove osebe in njegove družbene narave ter na Uveljavljanju teh temeljnih načel v družbenem in gospodarskem življenju, je seveda nekaj takega, česar ni mogoče izraziti v komunistični fra-?eologiji. Njihova "znanstve-nost" se za take stvarnosti ne meni. "Nova stvarnost" prizna samo dialektiko razvoja in stlači v njo vse, če se z njo sklada ali
« '	i: ---LiJJtti_.__i
Kjer v koncertni dvorani zau-darja pd klobasah in se toči pivo za časa koncerta, goiovo ni primernega razpoloženja za za kaj resnega.' Težko je zameriti cerkvenemu odboru/ ki ima na skrbi predvsem finančno breme župnije in gleda; da čimpreje odplača dolgove, še težje pa je zameriti ■ nastopajočim, če je vsaj začetek bil sila nesiguren, da celo ubranosti je manjkalo. Zamislil sem si Sam sebe v vlogi dirigenta in verjetno bi mene vse vzdušje zaneslo v stanje, kjer bi pozabil ne vse finese, ki jih skladba zahteva, če ne bi šel še dlje in povabil ves pevski zbor k mizam, da bi po "ošta-rijsko "kakšno"' rekli. Tako raz-, položenje me je spremljalo sko-i Zi ves prvi del koncerta.
O prvih treh, Jefebovi "JUTRANJI" in. Bučarjevi "NOČ" ter Vremšakovi priredbi prekmurske narodne "Marko skače" nimam dosti1 povedati.1' Vstopanje je "' bilo" inesigurnb1,'; glasbil' še neVpeti.	■ v
ženski zbor je zapel koroško "Oj,' za mliiiar" in narodiio "Tam u dolu", obe v priredbi Cirila Preglja. V prvi je bil vodilni glas zakrit po 'spremljajočem zboru. Druga je bila prisrčno zapet in tudi glas ge. Mimi Re-žonja je dobro izstopal; Zboi-se mi je zdel V pravem odnosu do solitske: Na splošno pa sem ves Večer pogrešal lepih "pp" mest in "crescendov".
Solista Jožeta Dovjaka sem že na zadnjem koncertu v Torontu slišal v istem/ "MEMENTO MORI", kot prvo pa je zapel Volaričevo "Oj rožmarin". Njegov glas je še vedno zveneč, več pozornosti pa bi moral posvetiti vokalizzaciji. Njegovi "a" so enaki "o". In še eno naj pripomnim, kar ne velja samo Dovjaku, tudi v Torontu to opažam, da še solisti ne znajo osvoboditi not.
Moški Zbor je kot prvo zapel' Antona Nedveda "POZDRAV" ž Pavletom Borštnikom kot solistom. Zbor je bil preglasen za solista, posebno, ker je solist svoj part premalo zanosito odpel. Saj' je on, ki ža ves zbor pozdravlja "Otoka milo cerkvico" in "Nebes 'Kraljico in Gospo"; zbor, bi dejal, za njim oz. z njim samo ponavlja, v kar so njega pooblastili, da pozdravi "nebes kraljico in gospo". Solist Pavle Borštnik ima lepo barvo glasu, bil pa je v tej skladbi prešibak. Kar me je pri zboru večkrat motilo, je tudi povdar-janje na napačnih mestih, pa to ni samo napaka KOROTANCEV, slišimo to tudi drugod. Na primer ravnO' začetek v tej pesmi: Pozdravljam te, gorenjska Stran", pozdravljam mesto po zdravljam. Saj začne na 3. udarec, ki v H taktu ni povdarjen.
Kot drugo je zapel moški zbor Cirila Preglja priredno "Veni te roz' ce moje in sledila je Jenkova "Naprej".
Moški zbor trpi na pomanjkanju izrazitih prvih tenorjev, ali pa so bili' od dolge vožnje utrujeni, kar se tenorjem hitreje pozna kot basom. Upoštevati moramo, da je imel zbor na predvečer koncerta pevsko vajo do 11. ure zvečer in šel zgodaj zjutraj naslednjega dne na dolgo pot.
Drugi del programa je otvo-ril ženski zbor, ki je odpel Cirila
Preglja skladbo' "Majski večeri", Tomčevo priredbo "Lipa zelenela je " in Stanko Premrlov "V Korotan", ženskemu zboru tudi primanjkuje visokih prvih sopranov, alti pa so gotovo najboljša enota zbora, z zavidanja vredno barvo in obsegom glasov. Skoda, da je v dvorani bilo vse prenemirno, tako pa kot je bilo, kaki "pp", ki sem jih tudi tukaj pogrešal, ne bi bili sploh slišni.
Pavle Borštnik je zapel Danilo Bučarjevo "Ali res" in pa Pavči-čevo "Pred durmi". Omenil sem že, da ima pevec simpatičen in barvit glas, malo vibriranje ni doseglo še take mere, da bi motilo. Dirigent Metod Milač je sam oskrbel klavirsko spremljavo solistom.
Če je prvi del trpel na pomanjkanju ubranosti in pokazal manj, kot bi od KOROTONA mogli pričakovati, se je v naslednjih šestih pesmih prav gotovo bolj približal ravni, ki jo od tega zbora pričakujemo. Skoro pozabljena Ipavčeva "Pla-nirvka roža", ki čeprav spada nekako v čitalniško dobo, nam danes v tujini ne bi smela biti tako malokrat zapeta. Saj je prijetna za uho in besedilo morda še bolj aktualno kot kdajkoli poprej" a zdaj mi v tujean sveti Oko po njej rosi, ohrani Bog te v .čvetiju, planinfea roža ti!" Res, ohrani naj jo Bog in ohrani naj nam naš rod, ki je prav danes v največji stiski. "Bela Krajina" Matije Tomca mi je neznana in nimam nikake opore, da bi se dlje pomudil ob njej. "Ribniška", ki nam je znana tudi s plošče (EPIC, LP. LC 3071) zapeta od Slovenskega okteta iz Ljubljane, nikakor ni v sramoto Korotanu. Tudi Dovjak, čeprav ne sam Ribničan, je svoj del izvrstno odpel in mu je le čestitati. V tej pesmi, se mi zdi, je dirigent našel nje dušo.
"Pesem o rojstvu", koroška iz Podjune, v priredbi Luke Kra-molca je bila v Torontu verjetno prvič zapeta. Da je še posebno užgala, je pripomogel mnogo solist Ivan Hauptman. Dirigent je solista res dobro izbral, čeprav bi želel, da bi pevec dal malo več povdarka zanimivi storiji te pesmi, tako pa je le malo pre-gladko odpel svoj del. To in prejšnjo "Ribniško" je moral zbor ponoviti. Tu naj pripomnim, da ni dobro ponavljati, ker je malokrat boljše kot prvič. Če pa že ponovi zbor kako skladbo, naj napravi malo spremembe, ali kakor v tej koroški, doda kako drugo kitico, ki bi gotovo izzva-, la še več odobravanja, če smem biti malo hudomušen, na primer zadnjo kitico: "Katera mati ma dojst otraok, nema nikol prav praznin ruok; . aden praji (pri nji) pupa,
druji papa, tretji pa za durmi k.... O, jo, jo, joče se na muoč, kliče mater na pomuoč". Jakoba Gallusa-Petelina "Glejte, kako umira pravični" je bila dovršeno odpeta, zdi se mi, da je zbor menda v tem delu šele prav zadihal. Zanima me, kaj je dirigenta vodilo, da je od pevcev zahteval tako prisiljeno skrajšan "preslavnem". Te vrste efekte poznamo iz kompozicij kot "Večerni zvon", kjer hoče dirigent nakazati donenje zvona ali pa v "Čebelarju" zum, zum, zum, da bi bolj efektno nakazal brenčanje čebel; tam ima to smisel, tu pa, se mi zdi, ni povoda za kaj takega.
Efektno, podana Fors ter jeva "Naše gore" je zaključila pester program.
Bolj kot kdajkoli poprej, je važno danes, da zunaj domovine vzdržujemo pevsko tradicijo in j dvigamo raven naših zborov, ker 1 se rhi zdi, da je slovenska pesem daries doma le bolj pastorka postala. Ravno iz preje omenjene plošče lahko opazimo to. Od 10 pesmi na plošči, je SLOVENSKI oktet zapel samo pet slovenskih, kar je verjetno danes doma zahteva.
"Korotan" je gotovo poklican, da to poslanstvo vrši. Ima velik zbor in izvrstnega pevovodjo, ki je šel s svojih glasbenih študijah do vrha.
Za zaključek naj še omenim, da se je nekaj goriških rojakov iz Hamiltona tudi udeležilo koncerta in je po koncertu eden od njih izrazil svoje obžalovanje, da ni vzel s seboj svojih otrok,
Na tiskovni konferenci g. W. Gordona, kandidata liberalne stranke za okrožje Dovercourt v Torontu, je bivši minister za vseljevanje in državljanstvo g. J.W. Pickersgill podaril tudi zastopniku S.D. svojo najnovejšo knjigo o liberalni stranki. Na sliki so od 1. na d gg. J. Pickersgill, W. Gordon in V. Mauko.
da bi slišali slovensko pesem, ki ga je vsega prevzela. To "Koro-tanci" naj Vam bo v vodilo, da posredujete slovensko pesem Slovencem na tem kontinentu.
Naj še časti tam zboru za okusno tiskan program!
Drago Ložar.
AMERIČANI PRVEGA iN DRUGEGA RODU PREDSTAVLJAJO 19 ODSTOTKOV PREBIVALSTVA Z.D.
Urad za ljudsko štetje je v nedavnem tiskovnem poročilu o izidu ljudskega štetja leta 1960 objavil, da je vsak peti prebiva lec Združenih držav tujega po štetje spadajo med prebivalce rekla.
Po definiciji urada za ljudsko tujega porekla tisti, ki so bili rojeni v tujini (Američani prvega rodu) in v Združenih državah rojeni otroci staršev, ki so bili rojeni v tujini, oziroma mešanih staršev, to je deloma rojenih v tujini, deloma pa v Združenih državah (Američani drugega rodu). Med 34,050.406 osebami, ki so po štetju iz leta 1960 tujega porekla (18.99. odstotkov prebivalstva), jih je 9,738.143 rojenih v tujini (5.43 odstotka), 24,312,-263 pa rojenih tukaj kjer je bil eden ali drugi izmed staršev rojen v tujini (13.56 odstotka).
V pogledu izvora ima Italija v Združenih državah najmočnejšo skupino oseb tujega porekla prvega in drugega rodu (rojenih v tujini in njihovih otrok). Številka zajema 4,543.935 oseb. Na drugem mestu je Nemčija s 4,320.664, tretja Kanada s 3,181,-051, Združeno kraljestvo (Britanija) ja četrto z 2,884,651,; Poljska peta Z 2,780.026 in Z.S.S.R. šesta z 2,290.267 osebami.
Teli šest skupin zajema 20 milijonov oseb, ali- 59 odstotkov vseh oseb tujega, porekla prvega in drugega rodu. Z izjemo o5>eb nemškega izvora so večino teh šestih skupin našteli v severovzhodnih Združenih državah. Največ oseb nemškega izvora so našli v severnem srednjem pre-vil tudi začetne podatke o ma-delu države.
Urad za ljudsko štetje je obja-terinskem jeziku oseb, ki so bile | rojene v tujini. Med 9,738.000 I Američani, ki so bili rojeni v tu-i jini, so angleščina, nemščina in j italijanšina trije najmočnejši ma-I terinski jeziki. Približno 1,853;-000 oseb, ki so bile rojene v tuji-ni je na/nafrito kot jezik, kate-I rega so pred prihodom v Zdru-' žene države govorile doma, ang-' leščino, 1,279,000 nemščino in 1226.000 italijanšino.
Med 10 najmočnejšimi materinskimi jeziki v tujini rojenih oseb so še španščina (767-000), poljščina (582.00), judovščina (504.000), francošina (330.000), ruščina (277.000); madžarščina (213.000) in švedšina (212.000).
Med ostalimi materinskimi jeziki etničnih skupin, o katerih je urad za ljudsko štetje zbral podatke, so grščina (173.000), nor-veščina (141.000), slovašina (125.-000), holandščina (124.000), uk-
NOVI DOM DUHOVNIH VAJ V TINJAH NA KOROŠKEM
Duhovno življenje Slovencev na Koroškem je dobilo novo središče z zgraditvijo doma duhovnih vaj v Tinjah, ki je bil polno zaseden v prvi zimski sezoni z duhovnimi vajami za razne skupine ter s tečaji kot "Priprava za žvljenje", ki je bil organiziran posebej za fante in posebej za dekleta.
Duhovni dom ima 25 sob, kapelo in dvorano. Za opremo kapele so bili porabljeni prispevki, ki so bili nabrani kot zbirka za Ehrli-chov spomenik.
•	Komunistična igra na Vzhodu.
Oblasti v Hong Kongu se čudijo, zakaj je nenadoma postalo tako lahko bežati iz Rdeče Kitajske, Zdi se, da komunistične straže nikogar ne ovirajo, ki hoče zbežati. Mnogi prihajajo celo z uradnimi dovolilnicami. Sprememba je verjetno v zvezi z lakoto na Kitajsken, ki jo hočejo komunisti politično izrabiti : na eni strani se znebijo nekaj lačnih želodcev, na dragi strani pa bo ta množični dotok v Hong Kong napravil zmešnjavo in onemogočil preskrbo že itak prenatrpanega mesta. Če bodo oblasti prisiljene ustavljati ali vračati begunce, bodo imeli komunist zopet dovolj nove snovi za protizahodno propagando.
•	Raja mu je bilo kmalu dovolj. David O. Johnson je nasedel ko-munistinči propagandi ter se je preselil v Sovjetijo z namenom, da ostane tam s svojo družino. Tod še predno je minil prvi teden, je zaprosil, da bi se smel vrniti v ZDA. Po vrnitvi je izjavil, da je življenje s Sovjetiji preslabo, da bi ga mogel prenašati.
•	Palača Schaumburg v Bonnu, ki je uradna rezidenca predsednika dr. Adenauerja, je grajena na rimskih temeljih. Ko so pred kratkim širili cesto poleg palače, so odkrili ostanke rimskih zgradb. Stavba izvira verjetno iz sredine prvega stoletja po Kristusu, ko so prestavili Minervino legijo v sedanji Bonn. Med izkopaninami so našli opeko z napisom LPMPF, ki ga tolmačijo Legio Primae Minerviae Piae Fidelis.
•	Po angleških zakonih upniki od 1. 1869 ne morejo več dati zapreti dolžnikov, če zaostanejo s svojimi plačili. Toda še vedno jih
jiahko tožijo in jih po ovinku — I zaradi zaničevanja sodišča— spravijo v zapor. L. 1951 je končalo na ta način 499 dolžnikov v ječi, 1. 1961 pa celo 5.057. Eden teh ] dolžnikov, David Cilon Dav, ni I dobil niti dovoljenja, da bi se smel udeležiti pogreba svoje hčere.
rajinščina (107.000), litvanščina (99.000), japonščina (95.000), češčina (92.000), kitajščina (90.-000), srbohraščina (88.000), portugalščina (87.000) danščina (80,-000), finščina (53.000), arabščina (50.000), romunščina 38.000) slovenščino (32.000) in drugi jeziki skupno 314.000 oseb.