OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK 3A SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXI. — LETO XXXI.
DomaČe vesti
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), JULY 26, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 144
Za otroško bolnišnico
Za otroško bolnišnico sta darovala $5 v našem uradu Mrs. Margaret Grošel in sin Rudolph, in sicer v spomin 15-letnice kar je umrl soprog in oče John Grošel, 15. julija 1933.
Išče se
Iz urada Ameriškega rdečega križa smo prejeli prošnjo, da bi poizvedeli za naslov Josepha Zaje in Johanna Schlarb, rojen leta 1883. Za njiju bi radi izvedeli sorodniki v Jugoslaviji. če sama to citata ali pa če kdo ve za njiju naslov, naj sporoči na 1227 Prospect Ave., tel.
Wallace ostro napadel politiko Zedinjenih držav v sprejemnem govoru
Množica 30,000 oseb napolnila stadij, ko sta Wallace in Taylor sprejela nominaciji kot kandidata nove Progresivne stranke
FILADELFIJA, 24. julija—Henry A. Wallace in senator Glen H. Taylor sta nocoj sprejela nominaciji za predsednika in podpredsednika Zedinjenih držav na masnem shodu v Shibe parku, potem ko ju je konvencija Progre-SUperior 1800, Extension 169-1	stanke soglasno z aklamacijo izbrala za zastavonoši
j novega političnega gibanja, kateremu je bil formalno polo-i žen vogelni kamen na konvenciji, ki se je otvorila v soboto. I Oba sta bila nominirana na*
konvenciji, ki jima je popoldne strašen jem z atomsko bombo, je j priredila oduševljene ovacije, dejal Wallace.
I ampak uradno sta kandidaturi	rdečega mesa in manj __ j sprejela na masnem shodu zve- strašen je z rdečkarji"
IIOSKI/A, 25.
TU smrMAdu zrabu raadavi solprkostmvalo iWLd30,(XW oaA.
bila danes razkrita nova "jet" j umik iz Berlina in borbena letala in bombniki. j	atomske tajnosti
Vojaškemu delu letalske para- j de je poveljeval Stalinov sin | Wallace, ki je svojo energijo major gen. Vasilij Džugašvili. j prihranil za govor, ki ga je imel
Letala hitrejša od zvoka na sovjetski zračni paradi
Ameriški vojaški opazovalci, zvečer na tem shodu, je ljuto
ki so prisostvovali paradi sovjetskega letala, so izjavili, da je najbolj značilen del parade bil razkritje novih jet letal in
bombnikov.
Moskovski radio pa je naznanil, da so nekatera jet letala prekosila brzino zvoka; letela žaj, ki ogroža mir sveta, so z več kot 760 milj na uro.
Iz ameriških krogov poroča-
ožigosal sedanjo zunanjo politiko Zedinjenih držav, o kateri je rekel, da jo diktirajo bankirji iz Wall Streeta in oljni diplo-
matje ter pozval, da zapadne sile izvršijo vojaški umik iz Berlina, ker so same izzvale polo-
Wallace je med ostalim dejal, da ako bi bil on danes predsed-
jo, cb ^ parada iMkveUčadau ZaKnjeiih	tmbj bi
prikaz izvezbanosti ini tehnike;.	krize nikcdi ne l)ilo
Vidno se je opazilo velik napredek v sovjetski avijatiki pri raz Voju in izboljšavi nekaterih vrst letal, posebno pa "jet" letal.
Zračna parada, kateri je prisostvoval tudi premier Stalin, je trajala blizu dve uri.
Poleg ostalih diplomatičnih predstavnikov v Moskvi so paradi prisostvovali ameriški vojaški atašej major gen. Robert Macon in brigadni general ameriške zračne sile Warren Carter.
Ambasador W. Bedeli Smith ni bi prisoten, ker je odpotoval v
Berlin.
Naročajte, širite "Enakopravnost!"
i prišlo, kajti med Ameriko in Rusijo bi obstojal isti duh sodelovanja in prijateljstva, ki ga je ustvaril pokojni Roosevelt.
Predsedniški kandidat nove Progresivne stranke je poudaril, da "ima vsaka zaveza dve strani." Glede obstoječe mednarodne napetosti je dejal, da je rezultat oseb na odgovornih mestih, ki premišljeno mešajo ljudstvo z "rdečo nevarnostjo."
Politika miru bi zahtevala, da bi Zedinjene države delile tajnost atomske energije z ljudstvi vsega sveta za dvig živin čitajte Ijenskega standarda vseh narodov, ne pa za vojaške namene in
Kominforma razpustila svet balkanske mladine zaradi spora z Jugoslovani
Beograd, 25. julija — ko-
'^informa je dala navodila mladinskim organizacijam dežel, ki zastopane v Kominformi, naj prekinejo zveze z mladino v Jugoslaviji in obenem je tudi razpustila Svet balkanske mladine.
Naznanilo o tej novi akciji ^ominforme je podal delegat komunistične mladine Jugosla-yije v Beogradu. Delegat je iz-^^•vil, da so sankcije proti jugo-®Jovanski mladini posledica kri-tike jugoslovanskega komunističnega vodstva s strani Ko-^informe. Rekel je, da je Ko-l^informa želela razpustiti Svet balkanske mladine, češ da bi ^Gt bil uporabljen za provoci-^anje v vrstah komunistične Gladine.
Mladini ostalih dežel se je sve-®valo, naj ne hodi na delo v Ju-
našnji mladini, katero je smatral za bodočo avangardo komunizma. Dve zadnji leti so odhajale na prostovoljno delo v Jugoslavijo številne mladinske brigade iz vseh krajev sveta.
Delegatje zbrani na petem kongresu komunistične stranke Jugoslavije, so posebno vihamo ploskali, ko je delegat Veljko Mičunovič poudaril, da so obtožbe Kominforme proti jugoslovanskemu komunističnemu vodstvu podobne obtožbam, ki jih je dvignil Trocki leta 1928, ko je vodil opozicijo proti Stalinu znotraj boljševiške stranke. Opozoril je delegate, da je Trocki obtožil Ipoljševike, da so stranka "kulakov," kar je eden od očitkov Kominforme proti jugoslovanskim komunistom.
Mičunovič je nato prečital Stalinov odgovor na obtožbe
Soslavijo. Resnost tega bojkota Trockija in izjavil, da bi jugo-. prihaja do posebnega izraza za- slovanski komunisti lahko upo-^adi dejstva, da je Titov režim'rabili Stalinove besede pri od-Posvečal posebno pozornost da- govoru na obtožbe Kominforme.
"Ameriško ljudstvo hoče in zasluži več rdečega mesa in manj rdečih strašil," je izjavil bivši podpredsednik Zedinjenih držav. "Milijonom ljudi je že znano in novi milijoni morajo še zvedeti, da Kremlin in komunisti niso krivi, da moramo plačevati 24 centov za kvart mleka in $1.30 za funt mesa; to je vprašanja, za katero gre, ne pa 'rdečkarji'."
Wallace je poudaril, da ne more reči, da ni nikomur storil nobene obljube (iajior je izjavil Dewey, ko je sprejel republikansko kandidaturo za predsednika), kajti on je napravil oblju-ae pred milijoni Amerikanci, da se bo do zadnjega boril za mir in blagostanje ljudstva.
"Obljubil sem in odklonil bom podporo vseh tistih, ki prakti-cirajo sovraštvo in pridigajo predsodke," je dejal Wallace. "Vseh tistih, ki kratijo civilne pravice drugih; tistih, ki jemljejo ljudem volilno pravico; tistih, ki poživljajo k rabi sile in nasilja. In obljubil pa sem, da bom sprejel in tudi sprejemam podporo onih, ki so za program miru, ki sem vam ga začrtal; onih, ki resnično verujejo v demokracijo."
MADŽARSKI DUiroVNIKI OBSOJENI V ZAPOR
BUDIMPEŠTA, 24. julija — Madžarska ljudska sodnija je obsodila na zaporne kazni skupina rimsko-katoliških duhovnikov, ki so se zagovarjali proti obtožbam, da so hujskali katoličane proti vladnim reformam. Duhovniki so bili obsojeni na 10 mesecev do 10 let zapora.
V odsotnosti je bil obsojen tudi voditelj katoliške akcije Zigmund Mihalovic, ki je dobil 10 let zapora.
NEMCI BODO DOBILI HRANO IZ OmJA
COLUMBUS, 24. julija—Jutri bo iz Sidneya, Ohio, poslan karavan osmih tovornih avtov hrane, ki je namenjen za ameriško okupacijsko zono Nemčije.
Hrano bodo v Nemčiji delili kot "prijateljski dar" Ohijča-nov razne cerkvene in delavske skupine.
MAEINCI BODO CUVAU AMERIŠKI KONZULAT
WASHINGTON, 24. julija — Mornarica je danes naznanila, da je na poti v Palestino 13 ma rincev, ki bodo stražili ameriški konzulat v Jeruzalemu.
BIVŠI ARMADNI LETALEC VRGEL "BOMBO" NA Z. N.
NEW HAVEN, Coim. 24. julija. — Odvetnik bivšega strelca armadnih letal B-17 Stephena J. Supina je danes izjavil, da njegov kli-jent potrebuje "zdravniško oskrbo."
Mladi Supina je pretekli četrtek najel malo letalo in odletel iz Willimantica, Conn., proti New York. Ko je bil nad Lake Suecessom, kjer se nahaja sedež organizacije Združenih narodov, je spustil bombo, ki jo je sam izdelal, nakar se je mimo VTnil, vstopil v uredništvo "New Haven Regi-stera" in izjavil, da je svojo "mislijo izpolnil." Pristavil je, da je "bombardiral" sedež Združenih narodov, da bi ljudje začeli gledati na organizacijo kot ustanovo, potom katere se lahko doseže trajen mir."
Ameriški krogi tolmačijo dejanje mladega in za mir skrbečega Supino kot dejanje, ki ga lahko stori samo "neuravnovešeno bitje, ki potrebuje zdravniško nego." Medtem pa moskov-s k a "Pravda" komentira dejanje popolnoma drugače. Pravi, da je Supina eksplodiral bombo nad Lake Suc-cessom, da prisili, "Združene narode, da začnejo delovati za preprečen je nove vojne."
;Na vidiku je konferenca velike četverice glede berlinske krize
Kratke vesti
GM DVIGNILA CENE I AVTOM ZA 8 ODSTOTKOV
'DETROIT, 24. julija — General Motors družba je danes z "obžalovanjem" naznanila, da je "morala" zvišati cene avtomobilom za okrog 8 odstotkov.
Zaporna kazen za objavo tajnih dokumentov Vatikana
RIM, 24. julija—Včeraj je bil obsojen na sedem mesecev in štiri dni zapora italijanski pisatelj Virgilio Scattolini, ki je objavil "tajne dokumente Vatikana," za katere trdijo vatikanski krogi, da jih je izmislil.
Scattolini je dokumente objavil v Švici in sicer v obliki dveh knjig. Knjigi sta izšle še pred italijanskimi parlamentarnimi volitvami.
V knjigi je Scattolini poskušal podati analizo sedanje politike Vatikana in je med ostalim izjavil, da so Vatikan, Zedinjene države, Anglija, Španija in Francija združene v "tajni ofenzivi proti Sovjetski zvezi in komunizmu."
Glavna obtožba proti znanemu italijanskemu pisatelju je bila, da je poskušal "vznemirjati odnose med Italijo in Vatikanom."
JUGOSLOVANSKI PRINC NAŠEL DELO
LONDON, 24. julija Član bivše jugoslovanske kraljeVske hiše princ Aleksander, ki je bratranec svoječasnega kralja Petra II., si je našel delo pri neki družbi, ki izdeluje pralne stroje. Princ bo poslovodja družbe Bendix House Appliance Ltd. za zapadno področje Anglije.
ITALIJANI ZAHTEVAJO SVOJE BIVŠE KOLONIJE
LONDON, 24. julija —Neka italijanska parlamentarna delegacija je v angleškem parlamentu sprožila vprašanje bivših italijanskih kolonij. Na čelu italijanske delegacije se nahaja predsednik senata Ivanoe Bono-mini.
Italijani prosijo, da se jim vrnejo kolonije, toda Angleži se temu upirajo, ker želijo zadržati Libijo in vzhodno Afriko pod svojo oblastjo.
(Kot znano so Angleži predlagali, naj se Trst vrne Italiji, toda ko gre za bivše italijanske kolonije, pa niso tako radodarni!) ,
MARSHALL POZDRAVIL ODGOVOR MADŽARSKE
WASHINGTON, 24. julija — Državni tajnik George C. Marshall je danes z "dobrodošlico" sprejel madžarsko obvestilo, da na Madžarskem ni nobenih omejitev, kar se tiče poslušanja radio oddaj "Glas Amerike."
Madžarska vlada je nedavno ostro protestirala proti trditvam ameriške radio propagande, ki je zagotovila," da vlada preganja vse Madžare, ki poslušajo "Glas Amerike."
SAMOMOR ZARADI STRAHU PRED VOJNO
BLOOMINGDALE, N. J., 24. julija—Včeraj je storil samomor 17 let star mladenič iz New Yorka William Fisher, ki se je bal, da se Zedinjene države nahajajo na poti v vojno.
KANDIDATA NOVE STRANKE
Henry A. Wallace
Zedinjene države so pripravljene, da se pogajajo, je izjavil general Clay po seji z Rusi, ampak ne pod pritiskom
v Berlinu so se snoči sestali na skupni seji vodilni svetovalci Zedinjenih držav in Rusije, v prizadevanju, da najdejo izhod iz krize, ki je nastala vsled sovjetske blokade nemške prestolnice, in vsa znamenja kažejo, da bo prišlo do nove konference predstavnikov štirih velesil.
Poročila, glede katerih ni mo-*
goče dobiti potrdila iz uradnih virov, pravijo, da je predsednik Truman skupno s štabnimi načelniki Velike Britanije in Francije imel v mislih direkten stik s premierjem Stalinom, da pa ideja ni naletela na ugoden odziv med diplomati v Washing-tonu.
Morilca širila teror med prebivalci Ohija
'•* v • ^'1
Taylor
Rusija proti pogajanjam samo glede berlinske krize
Ameriški vojaški governer za Nemčijo gen. Lucius D. Clay, ki se je pravkar vrnil s kratkega obiska v Washingtonu, je v Berlinu dal razumeti, da se je stališče Zedinjenih držav glede berlinske krize spremenilo in se približalo stališču Velike Britanije in Francije, ki sta že precej bili za to, da se začno pogajanja z Rusijo glede celotnega nemškega vprašanja in ne samo glede Berlina.
To znači, da se London in Pariz v jedru strinjata z Moskvo, ki je zavrnila ameriško stališče, da bi se pogajanja vršila samo glede Berlina.
Kakor se razume, je gen. Clay po vrnitvi iz Washingtona dejal, da so Zedinjene države j pripravljene na pogajanja gle-j de celotnega nemškega vprašanja, "ampak ne pod pritiskom."
Clay je v Berlinu med ostalim izjavil, da niso Rusi do sedaj podali še nobene izjave) iz katere bi se moglo sklepati, da niso pripravljeni prenehati blokade Berlina, in da bodo zavezniška letala nadaljevala z dostavljanjem živeža v Berlin, ne glede na to, "kaj se bo zgodilo
v zračnem koridorju."
*
Diplomatje so baje imeli tajno konferenco
BERN, Švica, 25. julija. — Kakor se poroča tukaj, so se v nekem "nevtralnem mestu", ne da bi bilo o tem kakemu novinarju sploh kaj znanega, sestali diplomatski predstavniki Rusije in zapadnih narodov ha "absolutno tajni konferenci", na kateri so se zedinili glede vseh pogojev za končanje berlinske krize.
To poročilo pravi, da je bila na tajni konferenci najdena formula, s katero si bodo "oprale obraz" vse prizadete države. To baje pomeni, da se je vsaj za enkrat rešila kriza, ki bi mogla dovesti do dejanske vojne med zapadom in Sovjetsko zvezo.
VAN WERT, O., 23. julija— Nocoj je bil tukaj v zaporu 24-letni Robert M. Raniels iz Co-lumbusa, ki je v teku enega tedna v tem delu države Ohi,o širil grozo in strah med prebivalstvo. Njegov tovariš John C. West je bil v spopadu s policijo ustreljen.
Zločinska dvojica, ki je bila pred nekaj meseci pod paroli) izpuščena iz poboljševalnice v Mansfieidu, je najprej brutalno umorila nadzornika omenjene poboljševalnice, njegovo ženo in hčer, potem pa izvršila še tri druge hladnokrvne umore. Alarmirana je bila policija sirom države. Zadnja žrtev zločinske dvojice je bil policijski saržent Leonard Conn, ki se nahaja tukaj v bolnišnici kritično ranjen.
Ubiti West je bil 23 let star in je doma iz Parkersburga, W. Va., ampak do nedavnega je delal v Clevelandu, kjer so takrat bivali tudi njegovi starši.
Nov grob
PFC. JOHN M. PRUDISH
Iz Anglije je dospelo v Zed. države truplo Pfc. John M. Prudisha, ki je bil ubit 16. junija 1944 v Franciji. Ob času smrti je bil star 33 let. Rojen je bil v Little Rock, Ark. Pred vpoklicom k vojakom 18. marca 1943 je bil zaposlen pri Euclid Road Machinery Co.
Pri vojakih se je nahajal pri inženirskem oddelku št. 294. V bitki je dobil težke poškodbe 15. junija 1944, katerim je pri-hodnji dan podlegel. Njegovo truplo je bilo pokopano na Brookwood vojaškem pokopališču v Surrey, Angliji, odkoder je dospelo za pokop v Zedinjene države.
Pokojni zapušča soprogo Helen F., rojeno Dolantz, na 555 E. 128 St., hčerko Diane Marie, staro 6 let, starše, dobro poznana Mr. in Mrs. John M. Prudish st. v Willoughby, O., in dve sestri Mrs. Marie Bishop v Baltimore, Md., in Mrs. Pauline Fletcher v Pasadena, Cal.
Pogreb se bo vršil danes popoldne ob dveh v vojaški oddelek na Arlington National pokopališču v Fort Myers, Va.
SPOMENIK ROOSEVELTU POSTAVLJEN V URUGVAJU
MONTEVIDEO, 25. julija —
Predsednik Luis Battle Berres
je danes prisostvoval svečanosti
•• TVT . , 1 . . v., iri-i J IP -- v počastitev spomina ameriške-Konvencija Nove stranke, ki se je vršila v Filadelfiji, g/ p^dsednlka Franklin D.
je formalno nominirala Henry A. Wallace-a za predsedni- Roosevelta. V narodnem parku
škega kandidata, Glen H. Taylor-j a pa za njegovega pod- jg bil postavljen spomenik veli-
predsedniškega druga.	kemu predsedniku.
Senator Glen H
PRAVOSLAVNI DUHOVNIKI NAPADAJO VATIKAN
MOSKVA, 24. julija —Moskovski časopis "Izvestija" poroča, da so voditelji pravoslavne cerkve na svoji tekoči konvenciji sprejeli resolucijo, s katero označajo Vatikan za "center mednarodnega fašizma in vojnih hujskačev."
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
26. julija 1948.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. *231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) -
For Six Months—(Za šest mesecev)---
For Three Months—(Za tri mesece) -
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države);
For One Year—(Za eno leto) —-
For Six Months-T-(Za šest mesecev) -
For Three Months—(Za tri mesece) _
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
K PADCU FRANCOSKE VLADE
Naslednji članek, ki se specifično nanaša na francosko notranjo politično krizo, jasno prikazuje, kako in zakaj je prišlo do padca takozvane koalicijske vlade v Franciji, kateri je načelo val premier Schuman:
Po večdnevnem zasedanju je francoski parlament zaključil debato o sramotnih londonskih sklepih, ki pomenijo novo izigravanje potsdamskega in jaltskega sporazuma ter de facto delijo Nemčijo na dva dela. 297 glasov za in 289 proti—to je bilanca te debate, ki ni v ničemer pokazala, da bi bil parlament—še manj pa seveda francosko ljudstvo—resnično solidaren s politiko nacionalnega izdajstva, ki jo vodi francoska vlada.
Kaj pomenijo sklepi londonske konference v mednarodnem merilu, je splošno znano. Demokratična javnost jih je ostroobsodila in pokazala, da gre za delitev Nemčije, obnoyo nemškega vojnega potenciala, vključitev zahodne Nemčije v prosluli Marshallov načrt, za spremenite v zahodne Nemčije v kolonijo ameriških imperialistov, ki naj bi predstavljala predno stražo in vojaški arzenal za razne imperialistične avanture. Proti tem sklepom se je dvignilo tudi nemško ljudstvo. Nad 13 milijonov glasov, ki so jih v referendumu za enotno Nemčijo oddali nemški volivci, prepričevalno dokazuje, da ni mogoče nemškega vprašanja reševati v nasprotju z voljo nemškega ljudstva.
Toda nemško vprašanje je še posebej življenjske važnosti za Francijo, za francosko ljudstvo, ki ne more ostati ravnodušno ^o teh imperialističnih spletk z zahodno Nemčijo. Saj je že trikrat v nepolnem stoletju občutilo nemško agresijo.
Londonski sklepi v ničemer ne jamčijo Franciji varnost pred eventualno četrto nemško agresijo, temveč s favoriziranjem obnove nemškega gospodarskega in vojaškega potenciala predstavljajo ravno nasprotno veliko nevarnost za Francijo. V londonskih sklepih ni niti besedice o reparacijah, ki naj bi jih prejele žrtve nemške agresije. "Reparacije so sveta pravica in bistvena potreba žrtev nemške agresije," je še 20. decembra leta 1947. zatrjeval Bi-dault, da bi nasul peska v oči parlamentarni komisiji za zunanje zadeve. Mednarodno nadzorstvo nad Porurjem, ki ga je zahtevala Sovjetska zveza in še lani tudi Francija, so londonski sklepi spremenili v "zahodno" nadzorstvo in to ne nad Porurjem, temveč nad delitvijo porurskega premoga in porurskih proizvodov. Jasno je, da pomeni tako "nadzorstvo" novo kapitulacijo francoskih interesov pred anglo-ameriškimi, ko bodo vendar v tej kontrolni komisiji poleg treh.Francozov sedeli trije Nemci, trije Amerikanci, trije Angleži in po en predstavnik držav Beneluxa.
Vsakomur je jasno, da "posvetovanja med vladami zainteresiranih dežel" in ustanovitev "vojaškega urada za varnost" ne morejo nuditi Franciji nobenih jamstev pred nemško agresijo. Dokazi za "učinkovitost" tovrstnih ustanov so se dovolj kompromitirali po prvi svetovni vojni. V praksi je "kontrola nad razorožitvijo," o kateri govore londonski sklepi, da bi zameglili pogled zaskrbljeni francoski javnosti, prepuščena tistemu ameriškemu generalu Clayu, ki je "za uvod" rekrutiral nič manj kot 50,000 nacistov v "industrijsko policijo."
Londonski sklepi so prav tako podredili interese francoske nacionalne industrije-veliki kemični in metalurški industriji Porurja, ki jo vodijo nedavno oproščeni Krupp in drugi Hitlerjevi sokrivci pod ameriškim nadzorstvom.
Isti Bidault, ki je Saint-Etiennu dne 11. decembra 1945 dejal: "Zahodni blok, da povem odkrito, se mi zdi kot mlin na veter," je opravičeval to politiko sramotne kapitulacije in nacionalnega izdajstva z besedami: "Ni bilo drugače mogoče. Mi smo bih sami pred našimi partnerji." Jn vendar ni nihče drug kot Bidault 4. marca 1947 podpisal francosko-angleško pogodbo in se tako še pred moskovsko konferenco obvezal, da bo podpiral imperialistične koncepcije o ustvaritvi zahodnega bloka in delitvi Nemčije. Miniranje londonske konference Sveta zunanjih ministrov, bruseljski pakt, konferenca petih vojnih ministrov, vključitev zapadne Nemčije v Marshallov načrt in slednjič londonska konferenca—vse to so samo mejniki, samo etape na poti uradne francoske zunanje politike, ki je logično morala privesti v skrajni konsekvenci do odkrite izdaje francoskih nacionalnih interesov. Zato se v taki stvarnosti Bidault ne more prikazovati kot "žrtev," ampak kot sokrivec. To dejstvo ni več samo ugotovitev, ampak postaja dozorelo
Izjava Centralnega odbora jugoslovanske komunistične stranke ob resoluciji biroja komunističnih strank
Resolucija Informacijskega biroja "O stanju v Komunistični partiji v Jugoslaviji" ima, kakor je razvidno iz nje, svojo predzgodovino.
Ta resolucija temelji na pismih Centralnega komiteja Vse-zvezne komunistične partije
Sovjetsko zvezo in Vsezvezno lucije Informbiroja izjavlja
komunistično partijo (boljševi-kov), drugič, da vodilni ljudje Jugoslavije klevetajo Sovjetsko armado in da so obkrožili sovjetske strokovnjake s sovraštvom, sovjetske državljane in tovariša Judina pa da spremljajo organi državne varnosti (boljševikov), poslanih Central-1 tretjič, da so partijski kadri po-nemu komiteju Komunistične. stavljeni pod nadzorstvo mini-partije Jugoslavije. Prvo pismo stra za notranje zadeve in da v z dne 27. marca tega leta, v ka- Partiji ni demokracije in kriti-
terem je Centralni komitej Vse-zvezne komunistične partije (boljševikov) navedel svoje obtožbe proti Centralnemu komiteju Komunistične partije Jugoslavije, je Centralni komite Vsezvezne komunistične partije (boljševikov) hkrati poslal vsem partijam—članicam Informbiroja, ne da bi bil o tem obveščen Centralni komitej Komunistične partije Jugoslavije. Potem je prišlo preko Centralnega komiteja Vsezvezne komunistične partije (boljševikov) pismo Centralnega komiteja Komunistične partije Madžarske, v katerem je v celoti podprto stališče Centralnega komiteja Vsezvezne" komunistične partije (boljševikov).
Pismo madžarskega centralnega komiteja je bilo poslano tudi drugim partijam. Potem je prejel Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije podobna pisma tudi od drugih partij—članic Informbiroja, razen italijanske in francoske. Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije poudarja, da so omenjene partije v glavnem odobrile stališče Centralnega komiteja Vsezvezne komunistične partije (boljševikov) preden so slišale mnenje ali poslušale kakršen koli nasprotni argument Centralnega komiteje Komunistične partije Jugoslavije.
Po tem pismu Centralnega komiteja Vsezvezne komunistične partije (boljševikov) in omenjenih pismih drugih Centralnih komitejev kakor tudi po odgovoru Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije Centralnemu komiteju Vsezvez-
ke, marveč da vlada v njej sistem vojaškega vodstva; četrtič, da si hoče jugoslovanska vlada preko vohunov zagotoviti naklonjenost i m p e r ialističnih držav in se podrediti njihovi kontroli; petič, da se Partija razblinja v Ljudski fronti, da ne more veljati za marksistično-lenininstično organizacijo in da plava na Bernsteinovih, Buhari-novih in Vollmarjevih teorijah o mirnem preraščanju kapitalističnih elementov v socializem; šestič, da nastopa poslanik ene izmed velikih imperialističnih držav v Jugoslaviji kakor domačin in da se prijatelji in sorodniki krvnika jugoslovanskih narodov Nediča lahko in udobno vtihotapljajo v državni in partijski aparat Jugoslavije; sedmič, da jugoslovanski voditelji istovetijo zunanjo politiko Zveze sovjetskih socialističnih republic z zunanjo politiko imperialističnih držav; osmič, da so se vodilni ljudje Komunistične partije Jugoslavije odmaknili od marksistično-leninistične poti v vprašanju vodilne vloge delavskega razreda; devetič, da so nemški padalci razbili "partizanski" štab v Jugoslaviji, da je nastala potem kriza v narodnoosvobodilnem gibanju, da pa je potem prihitela na pomoč Sovjetska armada, osvobodila Jugoslavijo in Ustvarila pogoje, da je prišla Kompartija na kr-
Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije:
1.	Kritika v resoluciji temelji na netočnih in neutemeljenih trditvah in je poskus, da se iz-podkoplje ugled Komunistične partije Jugoslavije v tujini in v deželi, povzročijo zmede v množicah v deželi in v mednarodnem delavskem gibanju, da se oslabi enotnost Komunistične partije Jugoslavije in njene vodilne vloge. Tembolj čudno je, da je Centralni komite Vsezvezne komunistične partije (boljševikov) odklonil, da bi na mestu preveril svoje trditve, kakor je predlagal Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije v svojem pismu z dne 13. aprila tega leta.
2.	V resoluciji je brez slehernega dokaza navedena trditev, da uveljavlja vodstvo Komunistične partije Jugoslavije sovražno politiko do Sovjetske zveze. Trditev, da v Jugoslaviji omalovažujejo sovjetske vojaške strokovnjake in da so civilne strokovnjake spremljali varnostni organi, nikakor ne ustreza resnici. Prav do njihovega odhoda noben predstavnik Sovjetske zveze v tem pogledu nikoli ni opozoril jugoslovanskih predstavnikov. Povsem lažna je trditev, da je imel kdorkoli izmed sovjetskih predstavnikov v Jugoslaviji spremstvo, najmanj pa tovariš Judin. Namen te trditve, zlasti v zvezi s tova-
rišem Judinom, je izključno ta, da bi diskreditirali Komunistično partijo Jugoslavije in njeno vodstvo vpričo drugih partij.
(Dalje 'prihodnjič)
Zahvala
Malo pozno, prav za res prav kasno sem se odločil, da storim svojo dolžnost, da se iskreno za. hvalim so-pevcem zbora Jadran za lepo presenečenje, ki so mi ga priredili za mojo 25-letno sodelovanje pri zboru.
Bila je običajna zabava pevcev in pevk in še sanjalo se mi ni, da se bodo spomnili mene ob tej priliki. Počastili so me z veliko torto in šopkom, kar je bilo resnično presenečenje za mene.
Naj se zahvalim tudi Mr. in Mrs. Vinko Coff za lepo darilo, ki sta mi ga poklonila.
Nisem pevec velikega kova, a sem vedno za radostnim srcem sodeloval, da je živela prelep a slovenska pesem. Budili smo skupno narodno zavest in skupno delali za razne dobre namene.
Moja srčna želja je, da bi še dolgo, dolgo donela lepa naša pesem iz grl naših fantov in deklet, njim v ponos in drugim v veselje.
Ponovna hvala vsem za vse! Joseph Planine, 15810 Parkgrove Ave.
Napredni slovenski časopisi v i-tneriki zagovarjajo interese lašega delavca. Brez podpore lapredne in zavedne javnosti bi ijih obstoj ne bil mogoč. Pri-pevajte tudi sedaj za njih obrambo!
SLOVENSKA PROSVETA V TRSTU IN NA PRIMORSKEM
V primorskem ljudstvu je bi-, no razmahnilo kulturno življe-la želja po kulturnem življenju; nje. Prirejali so številne koncer. globoko ukoreninjena. Kulturne j te, na katerih so nastopali do-tradicije, ki so spremljale našjmači in tuji umetniki. Tržaški narod od njegove naselitve v j Italijani, ki so se udeleževali milo; desetič, da Kompartija | šestem stoletju skozi vso dobo j teh prireditev, so se silno čudiM Jugoslavije že preseda s svojim i razvoja, so začele dobivati po kulturnemu napredku Slovencev hvalisanjem uspehov v vojni, j zlomu Metternichovega absolu-čeprav nima večjih zaslug kakor tizma naši miselnosti ustreza-
kompartije Poljske, Češkoslovaške, Romunije, Madžarske, Bolgarije, Albanije itd., itd.
Tem obtožbam je treba pri-
ne komunistične partije	g, usk, ki so tudi navede-
sevikov) z dne 13. aprila tega!
leta je prejel Centralni komite Komunistične partije Jugosla-
ne v resoluciji, ki pa tu niso izrecno naštete.
Kakor je razvidno iz izjave, ki jo je poslal Politbiro Centralnega komiteja Komunistične
vije še druga pisma od Centralnega komiteja Vsezvezne komunistične partije (boljševikov)
4. maja in 22. maja, ki so bila več ali manj na liniji prvega pisma. Resolucija Informbiroja
"O stanju v Komunistični par- ,	...	, ,
fii-i	•„" • ,	ke Jugoslavije ni mogel disku-
tiji Jugoslavije je v glavnemL	.d.xu
joče oblike.
O leta 1848 dalje so se širom primorske zemlje ustanavljala prosvetna društva in čitalnice, ki so gojile narodno zavest z raznimi prireditvami in pripomogle h kulturni delavnosti ljudskih množic na Primorskem. Prvo slovensko prosvetno dru štvo na Slovenskem se je v do ! bi narodnega preporoda usta
in so začeli počasi uvidevati, da !.o Slovenci del močne slovanske skupine ter so jih spričo njihovega dela začeli ceniti in spoštovati.
partije Jugoslavije zasedanju | novilo leta 1884 v Trstu, takoj
Informacijskega biroja in ki jo priobčujemo v prilogi. Centralni komite Komunistične stran-
ponavljanje teh pisem Centralnega komiteja Vsezvezne komunistične partije (boljševikov).
V teh pismih je Centralni komite Vsezvezne komunistične partije (boljševikov) obtožil Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije in zahteval od njega, naj prizna napake, in sicer: prvič, da vodilni ljudje Komunistične partije Jugor.la-vije z besedami poveličujejo Zvezo Sovjetsskih socialističnih republik, skrivaj pa klevetajo
tirati na bazi takih obtožb Centralnega komiteja Vsezvezne komunistične partije (boljševikov), zasnovanih na klevetah, izmišljotinah in nepoznavanju stanja v Jugoslaviji, dokler se ne bi ugotpvilo dejansko stanje in ločila neresnica od dejanskih načelnih pripomb bodisi Centralnega komiteja Vsezvezne komunistične partije (boljševikov) ali katerega koli drugega komiteja partij — članic Informacijskega biroja.
Spričo objave omenjene reso-
prepričanje francoskih ljudskih množic. Odtod licemerstvo tistega de Gaullea, ki je šo nedavno v Compiegnu zatrjeval, da mora Nemčija dobiti "možnost sodelovanja v zapadni grupaciji" in da "potrebuje upanje in svoje vloge," tik pred debato v parlamentu pa nastopil s platonskimi napadi proti londonskim sklepom. Igra je jasna. S tem, da o važnih debatah del degolističnih poslancev glasuje za Schu-manovo vlado, podaljšuje de Gaulle njen obstoj, hkrati pa s kritiko "neučinkovitosti parlamentarne demokracije" poizkuša kovati si volivni kredit. Toda tudi ta politična farsa degolistov, ki se je ponovila pri zadnjem glasovanju, je obsojena na neuspeh, ker podcenjuje inteligenco in zavest francoskega ljudstva.
V taki situaciji, ko so celo reakcionarni francoski listi ostro kritizirali londonske sklepe in napadali Bidaulta, se zdi na prvi pogled paradoksno, da je francoski parlament, čeprav z neznatno večino, vendarle potrdil to politiko in dodal samo platonske pripombe in rezerve, ki v ničemer ne spremenijo dejanskega stanja.	—D. B.'
Kulturno delovanje Slovencev se je začelo utrjevati, toda cesar Franc Jožef I. je kot zakrknjen sovražnik slovanstva zatrl že v prvem razvoju slovenski narodni pokret, ki se je širil prav iz Trsta med ostale Slovence. Za časa Bachovega absolutizma j e bilo delovanje "Slavljanskega društva" zadušeno. Prav tako je bil 24. julija 1852 ukinjen "Jadranski Slavjan".
za njim pa v Govorici "Slavjan-sko bravno in podporno društvo".
"Slavjansko društvo" v Trstu, ki je imelo svoj sedež v Tergeasteu 2 II, na trgu Verdi,
nasproti gl<*lališča, je imelo poleg kulturnega tudi političen program; Popolno enakopravnost slovenskega naroda v Avstriji, pravico do slovenske šole ter uveljavitev slovenskega jezika v uradih. Društvo je bilo zelo delavno. Dvakrat tedensko so imeli predavanja; pisatelj Demetrij Vladislavljevič je v njem predaval "istrski" jezik.
Društvo je uprizorilo več uspelih gledaliških predstav. Nekaj! ustanovila v Trstu pi-va sloven
Kakor je Trst prednjačil že v dobi pred letom 1848 s številno založbo knjig, ki so se je posluževali vsi Slovenci, s prvim prosvetnim društvom na Slovenskem, prvim slovensko-hrvat-skim časopisom, tako je bil zopet Trst prvi, ki se je zbudil 1860 leta k živahnemu narodnemu in kulturnemu življenju ter dajal zgled ostalim slovenskim mestom in vasem.
Že 19. januarja 1861 se je
časa je bil predsednik društva pesnik Jovan Vesel Koselski, ki pa jr. moral oditi kmalu iz Trsta, ker so mu tedanje avstrijske oblasti ovirale delo.
V kratkem času si je pridobilo društvo velik ugled, ne samo v Trstu in Primorju, temveč tudi v ostalih slovenskih deželah. že leta 1849 je začel izdajati mesečnik "Slavjanski Rodoljub", ki je bil prvi slovensko-
ska čitalnica "Narodna čitalnica v Terstu". šele šest mesecev pozneje se je ustanovila čitalnica v Ljubljani, v Mariboru pa 4. septembra 1861. "Slovenska narodna čitalnica" je imela nad 230 članov, med katerimi je bilo nekaj Cehov, Poljakov in Srbov, ki so jih imenovali Ilire. Imela je dober pevski zbor, katerega je ustanovil Ceh Jan Lego, oče češko-slovanskega po-
hrvatski časopis Urejeval ga je ^ bratimstva ter velik prijatelj Cerer, ki je po odstopu Koses-^ slovenskega naroda. Čitalnica kega prevzel tudi predsedstvo pa je imela tudi svojo knjižni-društva. T^mu sledi 1850 "Ja-jco, tako da so imeli tržaški Slo-dranski Slavjan", ki je prinašali Venci na razpolago vso sloven-članke pedagoške, zgodovinske sko literaturo in se obenem se-in jezikoslovne vsebine ter član- znanjali s pisatelji in pesniki ke iz narodnega gospodarstva ^ tujih narodov. K velikemu uspe-ter širil ideje narodnega prepo-1 hu tržaške čitalnice je zlasti roda.	pripomogel pisatelj Franc Ceg-
Zlasti pri Sv. Ivanu se je sil- nar. Nekaj časa je bil tajnik
čitalnice celo znani slovenski pisatelj Franc Levstik, ki je prišel v Trst z namenom, da bo urejeval nov literarno znanstven list. Do izdaje lista ni prišlo, zato se je tudi Franc Levstik vrnil v Ljubljano in postal sotrudnik Vilharjevega lista "Naprej".
Kmalu so se po zgledu tržaške začele ustanavljati čitalnice po vseh krajih Slovenskega Primerja. Tako v Gorici, Tolminu, Vipavi in v Bistrici, kjer je bila pomembna zlasti zato, ker je pritegnila v svoj delokrog tudi Ciče, ki so se s tem povezali s kulturnim življenjem slovenskega ljudstva. Tudi v Istri, kjer so bivali Slovenci, se je začelo razmeroma zgodaj ljudstvo narodno in politično prebujati. Prva čitalnica v Istri je bila ustanovljena v Jelšanah 4. januarja 1869, malo prej je bilo ustanovljeno v Kastvu "Li-burniško društvo", ki se je pozneje razvilo v delavsko čitalnico. Tudi v Dolini in Koprščini se je ustanovilo nekaj slovenskih čitalnic. To kulturno delo Istra-nov je pripravilo pot političnemu gibanju, ki je bilo poudarjeno zlasti na taborih v Kube-du, v Dolini, itd. Tako so začeli Istrani že kmalu zahtveti politično in narodnostno enakopravnost ter uveljavitev pravičnih zahtev Slovencev v Istri. Italijanski tržaški- časopisi so namreč prav takrat začeli veliko gonjo proti Slovencem v Istri in so na vso moč hoteli dokazati, da je Istra italijanska in da v Istri ni slovanskega življa.
Da je v samem Trstu in po vsej Primorski zaživelo močno kulturno udejstvovanje, o tem nam pričajo številne kulturne prireditve. Zavest Slovencev pa se je dvignila zlasti še, ko so primorske oblasti 22. oktobra 1861 izdale edinstveni odlok, da se morajo s početkom tega šolskega leta razlagati v materinskem jeziku vsi predmeti v ljudskih šolah ter da se morajo izdajati spričevala in katalog v jeziku otrok. Celo petje so morali poučevati v slovenskem jeziku.
Nastajala je vedno večja potreba po dobri slovenski knjigi in ljudstvo si je želelo domačih listov. Od leta 1865 je delovala v Trstu Družba sv. Mohorja in Godina "Vrdelski" je začel izdajati "Ilirskega Primorjana", katerega urednik in izdajatelj je bil pozneje Ivan Piano, učitelj iz tržaške okolice, ki ga je s koncem leta 1868 preimenoval v "Primoran". Ljudstvo je z veseljem segalo po domači slovenski besedi, zlasti ker ni bilo na Slovenskem razen "Novic", časopisa, ki bi prinašal novice iz Primorske.
Med primorskim ljudstvom in zlasti med slovenskimi Tržačani je zrasla želja po kulturnem izživljanju, obenem z njo pa se je vse bolj gojila misel po politični osamosvojitvi. Nemške avstrijske oblasti so sicer na eni strani na videz podpirale kulturni razmah Slovencev, na drugi strani pa so z raznimi odloki in diplomami skušale ovirati in zavreti vse, kar je bilo slovenskega. Na vodilna mesta so pošiljale razne italijanske šoviniste, kot Rinaldini, Polesini, De Pretiš, in podobne, ki so vse prej kot pomagale ljudstvu.
Slovenski narod se je dobro zavedal tega sovražnega toka z Dunaja bolj in bolj se je združeval in zavestno vodil boj zoper vse, kar je bilo tujega.
Ljudstvo se je zbiralo na veličastnih taborih, na Primorskem so znani tabori v Vipavi 1868, v Šempasu, Vižmarjih 1870, v Kubedu, v Dolini itd., kjer se je čestokrat zbralo nad 8000 ljudi. Na teh taborih so si Slovenci postavili svoj program: Zedinjeno Slovenijo ter zbližanje z ostalimi jugoslovanskimi narodi.
Tako je ob koncu 19. stoletja doraščal in se dramil nov rod, ki je agilao posegel v kulturno in politično delo na Goriškem in v Trstu.
PonatU U "Ljudslctga tadniks"
26. julija 1948.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
if. lljin:
PRIRODA IN UUDJE
(Nadaljevanje)
Rude prihajajo iz globine
če poznamo vedo o zemlji, lahko pogledamo na gore in rav-Bine naše dežele z novimi očmi, kakor pogleda na vrstice v knjigi človek, ki se je naučil brati.
Tu leži Ruska ravnina. Mnogokrat je bila preplavljena z %orjem. Kjer je segalo morje z zalivi v kopnino, lahko najdemo premog, nafto in sol. Kjer se dvigajo iz usedlin granitni otoki, lahko najdemo železo.
Uralske gore imajo mnogo •iiilijonov let. Voda je izprala ijihove gube, ostrugala in vre-zala vanje soteske. Tam lahko (lajdemo rude srednje globine, •la primer bakrene rude.
Tu je pradavna Bajkalska visoka planota. Ima nad tisoč milijonov let. Imenujejo jo "pra-sleme Azije." Voda jo je izprala prav do vznožja. Tu so prišle |ia površje rude urana, tantala 'D torija.
Prav mlade gorske gube se slečejo od Kavkaza daleč v Azi-Jo- Čas jih skoraj še niti načel Tu lahko najdemo rude, ki ležijo najbolj pri vrhu: živosre-bfRe, antimonove in arzenove.
Vedno jasneje zarisuje geo-keinija na zemljevidu loke in P^oge, obroče in pasove rud.
Ob teh lokih, na križiščih teh P'^og bodo nastali rudniki. Od-lomljena ruda se bo vsula po ®trminah in žičnih napravah k železnicam.
Vlaki bodo drug za drugim opravljali rudo v tovarne, kjer
bo
P predelana. Tu jo bodo zdro-
bili
m zmleli ter izprali iz ostalih
kamenin. Potem bodo talili iz nje v pečeh plavžev tisto, zaradi česar so jo iskali in kopali s tolikim trudom; dragocene kovine.
Ruda, ki je se malo prej mirno spala pod zemljo, bo šla skozi ogenj in vodo.
Ne bo prvič prišla v ogenj in vodo, ne bo se stalila prvič in ne bo prvič kemično predelana.
Če bi ruda imela spomin, bi se v pečeh plavžev pač spomnila tiste velikanske podzemeljske peči, v kateri je vrela pred milijoni let.	f
Posode i nčebri v kemični tovarni bi jo spomnili na tiste podzemeljske razpoke, v katere je bila privrela v vroči raztopni-ni in se v njih strdila kot rudninska skorja.
A takrat so se vršile vse njene preobrazbe in potovanja počasi, so trajala milijone let; zdaj pa se ruda v nekaj dneh preobrazi v surovo železo, to v jeklo in jeklo v stroje.
Prazgodovina rude je šla po polžje, njena nova zgodovina, ki jo vodi človek, pa dirja v galopu.
Človek ji je dal novo hitrost in novo smer. V prirodi se je lahko zgodilo s kovino vse mogoče: lahko se je talila v ne-drih zemlje, strjevala v razpokah in žilah, prehajala iz ene spojine v drugo; nikakor pa ni mogla postati plug ali motor.
Zgodovino prirode nadaljuje človek po svoje.
Železo je prisilil, da se je ločilo od kisika in žvepla, in pridobil iz železa in oglja novo snov— surovo železo.
Baker je ločil od železa in žvepla ter dobil iz bakra in kositra bron, iz bakra in cinka pa med.
Snovi, ki so živele v rudah pod zemljo skupaj, so šle vsaka svojo pot.
Kar je ležalo milijone let v globinah pod debelimi plastmi žive skale, pod odejo usedlin in
naplavin, visi sedaj nad zemljo v lepih obrisih železnih konstrukcij. Kar je bilo krhko, je postalo prožno, kar je bilo lomljivo, je postalo trdno.
Tako je človek pomnožil preobrazbe snovi in predrugačil njihove poti.
(Dalje prihodnjič)
Andre Maurois:
IZ VSEMIRJA GLEDAJO NA NAS
Na Jupitru ah Saturnu, ah še bolje na Siriju sta namerila dva astronoma svoja daljnogleda na i zemljo. Eden od njiju, star Si riot, je bil izkučen učenjak, oni drugi pa je bil njegov učenec. Učenec je opazoval skozi dalj-novid nebesna telesa.
Astronom: "Ona svetla rjava krogla je zemlja. Pravkar je prestopila takozvani zimski sončni obrat in začela svojo pot iznova. Zemljani pravijo temu — "novo leto". Skozi ono jačjo lečo lahko opaziš, kako tekajo po ulicah svojih mest. — Zdaj je doba ko si med seboj poklanjajo darila in slave nočne svečanosti — brez dvoma, da bi se tolažili v mrzlih in dolgih nočeh. Kaj pa vidiš ti?"
Učenec: "Vidim grozensko velik mravljični kup, ki neumorno valovi. Nad njim se razprostira rjava megla in skozi meglo veselo hite možje in žene. Vsi nosijo s pisanimi trakovi prevezane zavoje. Marsikdo nese tudi iglasto drevesce. Matere dvigajo kvišku svoje otroke, da bi jim pokazale v steklene kletke zaprte igrače. Kdo bi mislil, da je najti pri teh ubogih stvorih toliko ljubezni!"
Astronom; "Ljubim ta naro-dič. Hraber je. Opazujem ga že celih 15,000 zemeljskih let. Vedno znova poskuša zgraditi traj-
JUGOSLOVANSKA PETLETKA V SLIKAH
Produkcijo masti bodo zvišali od 8,140 stotov v letu 1939 na 12,440 stotov v letu 1951
Surovo železo: leta 1939—101,000 ton leta 1951—550,000 ton Jeklo:	leta 1939—235,000 ton
leta 1951—760,000 ton
^odukcija tekstilnega blaga, ki je leta I939 znašala 8,7 metrov na prebivalca, bo jieta 1951 zvišana na 19,4 metrov
Produkcija mesnih izdelkov, ki je leta 1939 znašala 14,336 ton, bo leta 1951 znašala 125,000 ton
- I.OOOt
^^5i-3oo.OO
^"^oizvodnjo nafie bodo dvignili od 1,000 V lelu 1939 na 300,000 ton v letu 1951

I
Sadne in sočivne konzerve leta 1939 5,541 ton—leta 1951 pa 87,000 ton
no srečo. Toda vsakokrat, ko se bliža stavba koncu, se poruši in pokoplje milijone Zemljanov pod svojimi razvalinami. Vendar te enodnevne muhe ni-koh ne izgube poguma in vedno znova začenjajo svoje drobno delo."
Učenec: "Spominjam se, Aoj-ster. Ko sem pričel pred nekaj dnevi pouk, ste mi pokazali, kako so se zemljani med seboj uničevali. Mravljišče je bilo v plamenih. Nisem mogel razumeti, zakaj so bila ta bitja tako razburjena . . . Kako je neki mogoče mojster, da si danes izkazujejo toliko dobrot! Ali so vsaj odstranili svoje podrtije?"
Astronom: "Raje poglej sam!"
Učenec: "Kaos je še vedno velik. Hiše 30 podrte, dolge ceste so prazne in parniki počivajo v lukah. Na vzhodu in na zahodu slišim nekak bojni hrušč ob morski obali. Povsod tiho stoje obrati, na vseh straneh tisoče brezposelnih, ki S' težavo iščejo hrane . . . Mojster, to je neverjetno! Na isti krogli, kjer ljudje gladujejo, zbirajo drugi prebivalci zaloge in često uničujejo celo letino . .■. ! Kaj so zblazneli?"
Astronom: ''Zares — pod vsemi ozvezdji je ta planet najčudovitejši. Kakor ga ti danes vidiš, sem ga videl jaz že deset in stokrat. P o vsakem pretresu potrebuje po 15 do 20 zemeljskih let, da pride spet v ravnotežje. Potem se v miru veseli kakih 20 let — in začne znova."
Učenec: "Hm, kaj ne pozna, kako nepotrebna je ta ostudna igra?" .
Astronom: "Morebiti začne pojmiti. Priznati moram, čeprav je Zemljanom obupati, da so tekom mojih opazovanj vendar nekoliko napredovali. Poznal sem jih, kako so bili siromašni in slabotni, kako so plezali pred gladnimi zvermi na drevesa. Sčasoma so postali vladarji svojega planeta."
Učenec: (z nasmehom) "Vladarji nične krogljice ..."
Astronom: "Zanje je to svet. Bilo bi smešno primerjati njihov napredek z našim. In vendar! Kak nezaslišan napredek so napravili! Dandanes so pridobili toliko novih sil, da jih ne vedo izkoristiti. Kmalu bodo dosegli zlato dobo, kakor mi."
Učenec: "Ali razumete njihovo zgodovino? Kaj mislijo o bodočnosti svojih potomcev?"
Astronom molče pokaže na daljnogledu sličen instrument, ki prenaša zvoke daljnih svetov. Učenec neprestano preti-ka številne vijake, vzvode in gumbe. Najprej je dosegel Saturna, potem Venero in nazadnje zemljo. Prvotni hrušč je postal sčasoma jasnejši. Slišal je posamezne vzklike in krike: "Take vojne še ni bilo! — Katastrofa! — Tokrat je polom neizbežen! — Ah kje, ljubi prijatelj, nič na svetu ni stalno! — Živijo! Uničeni smo! — Ne izgubljajte razsodnosti! Srečno novo leto!"
("Primorski dnevnik")
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novic6 o dogodkih po svetu in doma!
27. junija, nedelja. — Društvo Euclid št. 29 SDZ priredi piknik na Zgoncovi farmi v Wil-loughby, O.
AVGUSTA
1. avgusta, nedelja. — Piknik društva "Utopians" št. 604 SNPJ na farmi SNPJ 3. avgusta, nedelja. — Piknik Clevelandske federacije SNPJ na farmi SNPJ 8. avgusta, nedelja — Piknik podr. št. 106 SANSa na prostorih SDD na Recher Ave.
14.	avgusta, sobota — Piknik Veterans of Foreign Wars na farmi SNPJ
15.	avgusta, nedelja — Piknik društva Napredne Slovenke št. 137 SNPJ na farmi SNPJ
21. avgusta, sobota. — Piknik


Zastopniki Enakopravnosti
Za St. claiisko okrožje:
JOHN RENKO 1016 E. 76th St.
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 775 East 236 St. REdwood 4457
Za newburiko okrožje:
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029
^	Produkcija testenin bo zvišana iz 3,970
^oizvodnja umetnih gnojil: leta 1939— ton v letu 1939 na 68,780 ton v ^2,000 ton; leta 1951 pa 350,000 ton ^	lelu 1951
ZAVAROVALNINO
proti .
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam itd.
preskrbi
JANKO N. ROGELJ
6208 SCHADE AVE.
pokičite:
ENdicott 0718
Društveni kofedar
julija
društva Utopians št. 604 SNPJ na farmi SNPJ
22. avgusta, nedelja — Piknik društva Cleveland št. 126 SNPJ na farmi SNPJ
29. avgusta, nedelja—Piknik farmskega odbora na farmi SNPJ
SEPTEMBRA
5. septembra, nedelja — Ples krožka št. 7 Prog. Slovenk v SDD, Waterloo Rd.
5. septembra, nedelja — Piknik društva Svoboda št. 748 SNPJ in krožka št. 1 Progresivnih Slovenk na farmi SNPJ
12. septembra, nedelja — Koncert pevskega zbora "Sla-vulj" v SDD, Waterloo Rd.
19. sept., nedelja. — Ples društva "Strivers" HBZ v SDD, Waterloo Rd.
26. Sept., nedelja — Ples društva "Betsy Ross" št. 186 ABZ v SDD, Waterloo Rd.
26. septembra, nedelja — Piknik zbora "Triglav" na prostorih Doma zapadnih Slovencev, Denison Ave.
OKTOBRA
2.	oktobra, sobota — Veselica društva Vipavski raj št. 312 SNPJ v Slov. domu na Holmes Ave.
3.	oktobra, nedelja — Igra SDD na Recher Ave.
dram. društva Naša zvezda v
3. oktobra, nedelja — Ples društva "Washington" štev. 32 ZSZ v SDD, Waterloo Rd.
10. oktobra, nedelja. — Ples društva "Združene Slovenke" št. 23 SDZ v SDD, Waterloo Road
10. oktobra, nedelja — Plesna veselica krožka št. 3 Prog. Slovenk v SDD na Recher Avenue.
15.	oktobra, petek. — Ples keg-Ijačev društva Ribnica št. 12 SDZ v SND, St. Clair Ave.
16.	oktobra, sobota — Proslava 10-letnice podr. št. 3 SMZ v Slov. domu na Holmes Ave.
17.	oktobra, nedelja. — Igra dram. društva "Anton Verov-šek" v SDD, Waterloo Rd.
17. oktobra, nedelja. — Jesenski konvert pevskega društva "Zvon" v SND, E. 80 St. i
23.	oktobra, sobota — Društvo "Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ priredi plesno veselico v SDD na Recher Ave.
24.	oktobra, nedelja—Ples društva "Waterloo Grove" štev. 110 WC v SDD, Waterloo Rd.
31. oktobra, nedelja — Priredi-ditev krožka št. 1 Prog. Slovenk v SDD, Waterloo Rd.
NOVEMBRA
7. novembra, nedelja — Ples društva Strugglers" št. 614 SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
7. novembra, nedelja — Koncert Glasbene Matice v SND, na St. Clair Ave.
14. nov., nedelja — Prireditev Slov. zadružne zveze v SDD, Waterloo Rd.
21. nov. nedelja — Koncert pevskega zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd.
21. novembra, nedelja — Prireditev podr. št. 106 SANSa v SDD na Recher Ave. __ _
28. nov. nedelja — Prireditev podr. št. 48 SANSa v SDD, Waterloo Rd.
DECEMBRA
5. decembra, nedelja. — Ples društva "Združeni bratje" št. 26 SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
5. decembra, nedelja — Plesna veselica Gospodinjskega kluba SDD na Recher Ave.
12.. decembra, nedelja — Prireditev Mlad. pev. zbora SDD na Waterloo Rd.
19. decembra, nedelja — Ples društva "Waterloo Camp" št. 281 WOW v SDD, Waterloo Road
25.	decembra, sobota. — Ples Soc. kluba št. 49 JSZ v SDD, Waterloo Rd.
31. decembra, petek. — Silvestrov večer pevskega zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd.
31. decembra, petek. — Silvestrov večer Kluba društev SDD na Recher Ave.
JANUARJA —19^9
16. januarja, nedelja. — Igra dram. društva Naša zvezda v SDD, Recher Ave.
Sometime in the very near future, a finger will presi your doorbell.
The ring will be for you, in more than one sense of th# word.
For the doorbell ringer will be a volunteer represent-ative of the U.S. Treasury, aiding the Security Drive to increase automatic buying of U.S. Security Bonds.
For your future, for your security, he will urge you to sign up for one of the two painless, easy, and systematic plans for putting part of your income—regularly—into U.S. Security Bonds.
One is the Payroll Savings Plan, for people on wages or salary. The other is the Bond-A-Month Plan, for those not on payrolls but who have a checking account in a bank.
In all fairness to yourself, you should welcome this man ... and listen to him well. He is offering you peace of mind—the peace of mind that can only come from regular saving for the needs and wants of the future.
SECURITY
AAi£^/CA*S S£C(//^/Tr /S YO(//l $£CUR/Tyf
ENAKOPRAVNOST
^bl^^^ettcU^Vj^^nttsufvMdvertisemeat—prtptre^jndt^usplce^^rrtaaiT^^tBtt^^
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
28. julija 1948.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
DRUGA KNJIGA
(Nadaljevanje )
—	Ti, sleči si hlače! — je sočutno nasvetoval Merkulov.
—	Cigan, ali si znorel? V čem pa naj bom?
Merkulov je pobrskal po vreči in potegnil na plan platneno žensko spodnjico. Ogenj so spet razpihali. Merkulov je držal srajco za tenke naramnice; nagibal se je vznak, stokal od krohota in pravil:
—	Vidiš! ... Oh! Oh! Ukradel sem jo na postaji, z ograje. Za obujke sem jo namenil . . . Oh! Ne bom je raz-pa-a-ral . . . Vzemi jo!
Šiloma so oblekli preklinjajo-čega Anikuško, režali so se tako nalezljivo in debelo, da so radovedneži pomolili glave skozi vrata sosednih voz, v nočno temo so zarjoveli nevoščljivi glasovi:
—	Kaj pa imate?
—	Prekleti žrebci!
—	Kaj pa počnete?
—	Ali ste šivanko našli, bedaki spitani?
Na prihodnji postaji so iz sprednjega voza pritegnili harmonikarja, iz drugih voz so se kakor žveplenke nagnetli koza-ki, polomili jasli, se prerivali in stiskali konje ob stene. V majh-
Small... But Good
A new use for California si small size Valencia oranges and on Hose-marie Rossi they look good, Ir, addition to this decorative use everyone recognizes the real value ui the sweet, thin-skinned, chock full of juice qualities of small sixc- oranges. By the big bag full, they're more economical for juice.
Hot Dog!
nem kolobarju se je sukal Ani-kuška. Bela srajca zastavne ženščine, kakor je bilo videti, mu je bila predolga, opletala se mu je med noge, a rjovenje in krohotanje sta ga podžigala, da je plesal, dokler ni obnemogel.
Nad Belo Rusijo, prepojeno s krvjo, pa so se žalostno solzile zvezde. Kakor odprtina brezna se je kadila nočna nebesna čr nina in plavala mimo. Veter se je plazil po zemlji, prepojeni s trpkimi vonji gnijočega listja, ilovnate vlažne rje, marčevske-ga snega . . .
9
Naslednji dan je bil polk že blizu bojišča. Na križiščni po staji so se oddelki ustavili. Naredniki so raznesli povelje: "Izstopiti!" Kozaki so potrpežljivo vodili konje po primostkih, jih sedlali, tekali v vozove po v naglici pozabljene stvari, skladali kar na mokri poščenec med tiri razkuzmane kocke sena in tekali sem ter tja.
Petra Melehova je poklical sel poveljnika polka.
—	Pojdi na postajo, poveljnik kliče.
Petro je popravil pas na plašču in počasi odšel na peron.
—	Anikej, popazi na mojega konja, — je prosil Anikuško, ki je stopical ob konju.
Ta je molče pogledal za njim, na vsakdanjem, mrkem Aniku-škovem obrazu se je zaskrbljenost prelivala z navadnim dolgočasjem. Petro je stopal, gledaje na svoje škornje, obrizga-ne z ilovnatim okrastim blatom, in premišljeval: za kaj me neki hoče imeti poveljnik polka? Pažnjo mu je pritegnila nase majhna gruča, ki se je zbrala na koncu perona ob kadunji z vrelo vodo. Pristopil je in že od daleč poslušal pomenek. Kakih dvajset vojakov je obstopilo visokoraslega, rdeččkastega koza-ka, ki je stal s hrbtom proti kadunji v nerodni bežeči drži. Pe tro je stegnil glavo in pogledal na motno znani, zarasli obraz rdečelasega kozaka atamanca in na številko "52" na sinjem podčastniškem naramniku; preu-darjal je, kje neki in kdaj je že videl tega človeka.
—	Kako si pa do tegale prišel? In še zvezdo so ti prišili . .
je privoščljivo spraševal rdečelasega kozaka radovoljec s pegastim, pametnim obrazom.
—	Kaj pa je? — je radovedno vprašal Petro in se dotaknil ramena s hrbtom proti njemu obrnjenega vojaka.
Ta je okrenil glavo in nejevoljno odgovoril:
—	Dezerterja so prijeli . . . Izmed vaših kozakov.
Petro je še bolj naprezal spomin in se poskušal domisliti, kje je že videl ta široki obraz atamanca z rdečimi brki in rdečimi obrvmi. Atamanec ni odgovarjal na vsiljiva vprašanja ra-dovoljca, ampak v redkih po-žirkih srebal toplo vodo iz medeninaste posode, napravljene iz tuljave naboja in prigrizoval črni, v vodi razmočeni prepeče-nec. Pripiral j e okrogle oči, stoječe daleč vsaksebi; žvečil je in požiral, trgal z obrvmi, gledal v tla in naokrog. Ob njem je stal in držal puško za bodalo tršat, prileten vojak, ki ga je bil pripeljal. Atamanec begun je izpraznil posodo, ošinil s trudnimi očmi obraze nesramno vanj zijajočih vojakov in v modrih, otroško preprostih očeh mu je nepričakovano zagorela zagre-njenost. Naglo je požrl, si obliz-nil ustnice in zavpil s surovim, neuglajenim basom:
—	Zijate, kaj ? Še žreti ne pustite, sodrga. Kaj še niste nikoli videli človeka, ka-li?
Vojaki so se zasmejali, Petro pa se je mahoma, kakor hitro je zaslišal begunov glas, kakor se zmeraj dogodi, izrazito določno spomnil, da je ta atamanec iz vasi Rubežine v jelanskem okraju, iz rodovine Fominov, in da sta od njega še pred vojsko na letnem jelanskem sejmu kupila Petro in oče triletnega bička.
—	Fomin! Jakov! — je za klical in se prerinil k ataman-cu.
Ta je z nerodno, zmedeno kretnjo postavil posodo na ka-dunjo; žvečil je, gledal Petra z zbeganimi, nasmihajočimi se očmi in dejal:
—	Ne spoznam te, bratec
—	Z Rubežina si, jeli?
—	Kajpak. Kaj si ti iz jelan skega okraja?
—	Iz vešenskega sem, a spominjam se te. Z očkom sva bila pred petimi leti od tebe kupila bikca.
Fomin se je zasmejal z ravno istim raztresenim, deškim nasmehom, videti je bilo, da se je trudil, da bi se domislil.
—	Ne, škoda ... ne spomnim se te, — je z očividnim obžalovanjem dejal.
—	Ti si bil v dvainpetdese-tem?
—	V dvainpetdesetem.
—	Pobegnil si, jeli? Kaj pa ti je prišlo na misel, bratec?
Medtem je Fomin snel kučmo in potegnil iz nje raztrgan me hur. Sklonil se je, počasi potisnil kučmo pod pazduho, odtrgal neraven kos papirja in šele potem uprl v Petra oster, vlažno se lesketajoč pogled.
—	Ne strpiš, bratec ... — je dejal nerazločno.
Ta pogled je Petra pretresel. Odkašljal se je in vtaknil v usta rumenkaste brke.
—	No, rojaki, pustite pomen-ke, če ne, jo bom še jaz skupil zaradi vas, — je vzdihnil tršati
Uncle Sam Says
There are few Americans who cannot get a thrill out of watching crops or flowering plants grow. And by the same token there are few who cannot feel the satisfaction of planting their money where it will grow. Invest in U. S. Savings Bonds and your money will grow, producing $4 for every $3 put into these bonds. Your country needs your money and you will need money to do the things you dream of today. If you are a wage earner see to it that your name is included with those already enrolled for the payroll savings plan.
U. S. Treasury Department
vojak sprepiljevalec in zadel puško. — Stopi, botrček!
Fomin je naglo vtaknil posodico v bisago, se poslovil od Petra, pogledal v stran in zakoračil na poveljstvo z okornim, medvedjim drsanjem.
Na postaji, v točilnici nekdanjega prvega razreda, so se sklanjali nad mizo poveljnik polka in dva stotnijska poveljnika.
— Ti, Melehov, se pustiš čakati, — je polkovnik utrujeno pomežiknil s hudobnimi očmi.
Petro je poslušal sporočilo, da bo njegova stotnija dodeljena na voljo divizijskemu poveljstvu in da je treba podvojeno paziti na kozake in sporočati poveljniku stotnije o vsaki opaženi spremembi pri njih. Ne da bi trenil, je gledal poveljniku v oči, pazljivo poslušal, toda v spominu mu je živel neubranljivo, žilavo, kakor prilepljen lesketajoči se vlažni Fominov pogled in njegov tihi "ne strpiš, bratec ..."
Stopil je iz zadušnega, toplega poslopja in se nameril k stotniji. Kar tu na postaji je stal vojaški vlak drugega razreda. Ko se je Petro bližal svojemu oddelku, je zagledal vojake iz transporta in stotnijske-ga kovača. Ob pogledu na kovača so se Petru prebudili v spominu Fomin in pogovor z njim, pospešil je korake, da bi spregovoril z njim glede prekova-nja konj (ta trenutek so že visele na Petru vsakdanje skrbi in težave), toda izza rdečega ogla vozu je stopila ženska, praznično opravljena, v beli volneni obleki, ne tako oblečena,
AKRON, OHIO
NAJBOLJŠE VRSTE PERUTNINE
ŽIVE IN OČIŠČENE — DOMTE VEDNO PRI NAS
CENE ZMERNE — POSTREŽBA TOČNA
4303 SUPERIOR AVE. — EN 5025
Farmer's Poultry
ATLAS HARDWARE
14632 LAKE SHORE BLVD., IV 7272
JE SEDAJ POD NOVIM VODSTVOM Barve, električne potrebščine—darila—plumberske potrebščine in športna oprava.
DR. H. F. SLOAN
ZOBOZDRAVNIŠKI KIRURG je preselil svoj urad iz 15201 ST. CLAIR AVE., na
8201 EUCLID AVE.
_v poslopje St. Regis hotela
kakor se oblačijo v poljski belo-1 ožganim prstom poslikane loke ruski deželi, čudno znani obrisi njenih obrvi, se veselil. Darja postave so prisilili Petra, da se je tudi pozabila, da je šele dve je pazljiveje ozrl po ženski. Ona noči tega, kar je spala v želez-se je hipoma obrnila proti nje- niškem vozu z dragonskim živi-mu z obrazom, mu pohitela na- nozdravniškim pomočnikom, ki proti, neopazno gibaje z rame- se je skupaj z njo peljal iz ni in z vitkim, dekliškim živo- Harkova v polk. Bolničar je tom. Ni se razložil obraza, toda imel nenavadno grmaste in čr-
po tej vijoči se, lahni hoji je Petro spoznal svojo ženo. Bodljiv, prijeten mraz mu je segel do srca. Veselje je bilo tem večje, ker je bilo nepričakovano. Namenoma je skrajšal korake, da bi vojaki iz transporta, ki so gledali, ne mislili, da se je kdo ve kako veseli, in ji stopal naproti. Dostojanstveno je objel ženo, jo trikrat poljubil, hotel je nekaj vprašati, toda silno notranje vznemirjenje je pridrlo na dan, rahlo so mu vzdrhtele ustnice in jezik se je nekako zapletel.
—	Nisem te pričakoval ... — je navsezadnje jecljaje spregovoril.
—	Golobček moj! Kako si se spremenil? ... — Darja je zaploskala z rokami. — Nekako tuj si . . . Vidiš, pripeljala sem se pogledat ... Naši niso pustili; "Kam te nese?!" Ne, sem rekla, pojdem in pogledam dragega ... — je gostolela, se stiskala k možu, mu z mokrimi očmi pogledovala v oči.
Okrog voz so se nagnetli ko-zaki; gledali so ju, vzdihovali, si pomežikovali, cmokali.
—	Petra je doletela sreča . .
—	Moje volkulje ne bo; trojčke je dobila.
—	Pri moji jih je brez Ne-stra deset!
—	Melehov, kaj ko bi posodil žensko svojemu vodu vsaj za eno noč ... Ne bi nam bilo slabo .. . Kh-m! . . .
—	Pojdimo, dečki! Kri ti bo zavrela, če boš gledal, kako se prižema k njemu!
Ta trenutek se Petro ni spomnil, da je bil sklenil ženo pre-tepsti do smrti, ljubkoval jo je vpričo vseh, božal z
v blag spomin
15-letnice kar je preminil ljubljeni soprog in oče
ne brke, a vendar je bilo vse to že pred dvema nočema, zdaj pa je v solzah odkrite radosti objemala moža in ga gledala z nedolžnimi, jasnimi očmi.
10
Po vrnitvi z dopusta je bil stotnik Jevgenij Listnickij premeščen v štirinajsti donski kozaški polk. V lastnem polku, v katerem je služil prej in! iz katerega je moral še pred februi arskim prevratom tako sramotno pobegniti, se ni zglasil, ampak se je odpeljal naravnost v divizijsko poveljstvo in načelnik poveljništva, mlad general iz znamenite donske plemiške kozaške rodovine, mu je hitro preskrbel prestavitev..
— Vem, stotnik, — je dejal Listnickemu, ko sta se umaknila v njegovo sobo, — da bi vam bilo težko delati V starem okolju, ker so kozaki sovražno razpoloženi zoper vas, vaše ime jim je zoprno in vsekakor bo pametneje, če pojdete v štirinajsti polk. Tam je izjemno izvrsten zbor častnikov, pa tudi kozaki so trdnejši, resnejši, ve
činoma so iz južnih okrajev iz okrožja Ustja-Medvedice. Tam vam bo bolje. Mislim, da ste sin Nikolaja Aleksejeviča Listnic-kega, jeli? — je vprašal general, za trenutek pomolčal, dobil pritrdilen odgovor in nadaljeval: — S svoje strani vam lahko zagotovim, da cenimo take častnike, kakor ste vi. Dandanes so še v častniškem zboru večinoma dvoličneži. Nič lažjega ni kakor spremeniti vero ali celo častiti dva boga ... — je trpko končal načelnik poveljništva.
(Dalje prihodnjič)
Ali ste naročnik "Enakopravnost?" če ste, ali so Vaši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "Enakopravnost!"
NAPRODAJ JE '
IV2 akra zemlje; tri-četrt je prazne in ena četrtina je gozda. V novi slovenski naselbini. Poizve se pri tretji hiši na desno, južno od Euclid Ave., na
3176 RICHMOND RD.
STREPTOMYCIN
ZA STARO DOMOVINO PO NAJNIŽJI CENI
ASPINWALL DRUG CO.
786 E. 152 ST., GL 2149
F o R N E z I
Novi fornezi na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro. Resetting $15 —' čiščenje $5; premenjamo stare na olje. Thermostat
CHESTER HEATING CO.. 1193 Addison Rd.. EN 0487 Govorimo slovensko
STAREJŠA ŽENSKA
dobi delo za oskrbo dveh otrok velikim opravljanje lahkih hišnih del;
mora ostati preko ncJči. Starši so zaposleni.
Pokličite na dom KE 2523 ali v trgovino GL 3373
IZ URADA SLOVENSKEGA NARODNEGA DOMA 6409 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio
VAŽNO NAZNANILO
Tem potom se obveča delničarje Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., da prinesejo v urad SND vse svoje delnice, da se iste spremeni v članske certifikate. Vsa pojasnila glede tega dobite v uradu.
Prosim delničarje, da to važno obvestilo vpostevate.
JOHN TAVČAR, tajnik SND
Eks+ra posebnosti
FORNEZ, DIMNIK IN CEV V DIMNIK SČISTI-MO ZA SAMO
$4 do $6
Pokličite še danes — Prihranite si denar
NATIONAL HEATING CO.
Postrežba širom mesta
FA 6516
LOU TREBAR
POZNANI GODBENIK sporoča, da ima sedaj na razpolago
fin orkester
za svatbe, piknike, zabave in veselice ter vsakovrstne prilike.
1059 E. 67 ST. iel. UT 1-0526
COLLINWOOD REFRIGERATION
JOS. F. BRATUSH
254 E. 156 ST. IV 1712; na domu IV 2407
Izvršimo vsakovrstna popravila naj refrigeraciji po trgovinskih prosto-l rih ali na domu. Delo jamčen"'! cene zmerne. — Se priporočamo.-
Išče se MOŠKE
ZA 1. IN 2. ŠIFT Čas in pol za delo nad 40 ur
LESNI ODDELEK KOVINSKI ODDELEK
Bazična plača poleg premije bonus za 2. šift Na uslugo je kafeterija Uposlimo tudi nedavno došle ^ imigrante
WHITE SEWING MACHINE CORP' 1231 MAIN AVE.
Vas muči naduha?
Pri nas si lahko nabavite naj' boljšo olajšavo za to mučno bO" lezen. Zdravilo je jamčeno 8^' pa dobite denar nazaj.
Mandel Drug
LODI MANDEL, Ph. G.. Ph. C.
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 WATERLOO RD.
Cleveland 10. Ohio .a Lekarna odprta: Vsak dan od 9:3" S
A beach picnic is always fun, and doubly so when someone like Virginia Mayo, starring in Samuel Goldwyn's "A Song is Bom", it around. Of course, there's usually a photographer on hand to take a picture! In this one, Virginia has just unpacked the food and the paper napkins; and wisely holding * paper napkin around a "hot dog , she prepares to enjoy her favorite picnic snack.
ELYRIA, OHIO
ELEKTRIČNA POPRAVILA IZVRŠIM V
Clevelandu, Euclidu ali Lorainu, O., po $1.50 na uro
Sem električni inšpektor pri National Tube Co
AL'S ELECTRICAL MAINTENANCE
414 LODI ST.. ELYRIA, O.
tel.: ELyria 39174
RAZPRODAJA
HARMONIK
do 50% manj
Piano harmonike od $25.00 naprej
IzreŽite ta oglas za en prosti pouk
in talentno poizkušnjo Harmonike pošljemo kamorkoli v
Zed. države.
Prodajamo na lahka odplačila in z majhnim vplačilom.
Akron Music Center
24 WEST BOWERY ST.
AKRON 8. OHIO
GROSa
Svoje oči je zatisnil za vedno dne 25. julija 1933 leta
Petnajst dolgih let je minilo odkar si Ti odšel od nas, žalost pa je v naših srcih, pogrešamo Te bridko ves čas.
ta
Na Tvoj grob bomo položili rudečih vrtnic šopek lep. z grenkimi solzami ga zalili, ker spomin na Tebe nam je svet.
Žalujoča soproga
Margaret, in sin Rudolph
Cleveland, O., dne 26. julija 1948
POŠlUANJE MOKE IN ŽIVEŽNIH paketov v Jugoslavijo
naš cenik m naročilne liste (order forms).	vprašajte za
čaju	e=rar.tiran,i. nasprotnem du-
zgubo celotnega paketa (total J v. Pripominjamo, da z naročilom postane blago last nnšilinteiii
čeki in Money Orders naj se glase na "Dobrovoljni Odbor "
DOBROVOUNI ODBOR
245 West 18th Street	New York 11. N. Y.
Telefon: WAtkins 4—9016