GLASILO OBČINE DOMŽALE 2. junija 2000 - letnik XXXIX, št. 7 stran 10 V teh dneh je Osnovna šola Venclja Perka Domžale praznovala dvajset let nove .stavbe. Ob tej priložnosti so pripravili DAN ODPRTIH VRAT ŠOLE, ki so ga zaključili s slovesno akademijo. stran 14 110 LET PGD DOB V teh dneh praznuje svoj 110. jubilej tudi Prostovoljno gasilsko društvo Dob. Praznovanja bodo pričeli H. 6. ob 20. uri z akademijo v OŠ Dob. v soboto ob IX. uri je sektor ska vaja z družabnim srečanjem, v nedeljo. 11. junija ob 15. uri pa proslava pri gasilskem domu, po njej pa veselica. Dohrodoš-lilOb obletnici pa bodo polepšali tudi gasilski dom. Ustvarimo svet, kakršnega zaslužimo Odprtje prvega ekološkega otoka Trak je prerezan - ekološki otok številka 3 je uradno odprt, do konca leta naj bi jih bilo po vsej naši občini 105. 19. maja 2000 smo v naši občini slovesno predali namenu ekološki otok štev. 3, ki stoji nedaleč od poslovne stavbe Termita. Projekt, ki naj bi sčasoma zaživel v eeli občini, saj naj bi postavili 105 ekoloških otokov, bo prinesel velike spremembe na področju zbiranja odpadkov. Z majhnim trudom in dobro voljo, ki ju bomo vložili v ločevanje odpadkov, se aktivno vključujemo v varovanje narave in okolja. Surovine, ki jih bomo (ali jih že) ločeno zbirali -prav je, da jih vedno znova ločeno navajamo: - papir - steklo - pločevinke in plastenke bomo vrnili v ponovno predelavo. S tem bomo razbremenili deponije, ohranjali naravna bogastva (les) in zmanjšali porabo energije. Biološki odpadki bodo s kompostiranjem predelani v kakovosten humus, ločeno zbrani posebni odpadki pa deponirani tako, da ne bodo predstavljali nevarnosti za naravo in človeka. MMlnnrottol fpitivai kompna* rfrtfftr Praznujte z nami Prostovoljno gasilsko društvo Domžale ob 120-letnici uspešnega dela vabi na naslednje prireditve: 15. junij oh 19. uri - slavnostna seja ob 120-letnici društva v Kulturnem domu Franca Kemika Domžale 16. junij ob 16.30 - zaščitno - reševalna vaja v okviru Štaba CZ Domžale v centru Domžal 17. junij ob 19. uri - veselica z an-samablom Ptujskih pet na asfaltiranem parkirišču za Vele 18. junij ob 7. uri bo Domžale budnica z God- 30. sezona koncertov v Grobljah (■roblje ostajajo med glasbeniki in ljubitelji glasbe- sinonim lepote, Lepote, ki jo je mogoče podoživeti v čudovitem ambientu baročne cerkvice v (ironijah pri Domžalah, kjer sc tlo neverjetne popolnosti /livata poduhov licni objekt izvrstnih poslikav freskan-ti Franca Jelovika z ubranimi glasovi glasbenih poustvarjalcev. letos že tridesclič zapored. In letos / umetniki, slovenskimi in tujimi, ki so te v preteklosti vidno zaznamovali nas festival (Heinrich Schiff, Irena Gralcna-"cr, Aci Bertoncelj, Primož Novšak), s slalnim sooblikovalcem festivala (Simfoničnim orkestrom Domžale Kamnik, tokrat s številnimi solisti), z lanskimi nagrajenci Prešernovega sklada Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije, / mladimi in nadarjenimi šludcnli ljubljanske Akademije za glasbo, nasi gostje bodo šc pianistki Tamura Keiko z Japonske in Slovenka, ki živi na Siciliji SonjaP» hor lorre, violom'-elisi iz Švice Tho-nias (.rosscnbuchcr in oboist Božo Kngclja. Na testih koncertih od 9. junija do 15. julija bo dovolj izbire tako za glasbene sladokusce kol za vse. ki imajo radi glasbo, prijetno za uho in dušo. 17. junij ob 13. uri tekmovanje za pokal Športnem parku Domžale - gasilsko Domžal v ob 10. uri - koncert Godbe iz Vuzeni-ce pred VELE Domžale oh 14. uri - parada v centru mesta ob 15. uri - slovesnost ob 120-letnici društva s prevzemom novega gasil- skega vozila in praporov, nato veselica z ansamblom Tonija Verderherja na asfaltnem parkirnem prostoru za VELE. Dobrodošli! Šolska košarkarska liga Plesna skupina OŠ Domžale -državne prvakinje stran 18 Številnim športnim uspehom naših osnovnošolcev se je pridružil tudi naslov državnih prvakinj, ki ga je v okviru Šolske košarkarske lige osvojila PLESNA SKUPINA OSNOVNK SOLE DOMŽAl.K. Dekleta so tako dosegla i/.vrslen tekmovalni uspeh, po mnenju mag. Jožice Polanc, ravnateljice OŠ Domžale, pa je pomemhnn tudi sodelovanje / drugimi plesnimi skupinami, redni trening, ki ga dekleta jemljejo /elo resno, in njihovo prepričanje, da s skupnimi močmi /.morejo več. Zaščitno reševalna vaja DOMŽALE 2000 16. junij 2000, ob 16.30 v centru mesta Domžale Organizatorji: ŠTAB CIVILNE ZAŠČITE OBČINE DOMŽALE PGD DOMŽALE - MESTO no - da bomo prii ko bo potrebno! Sodelujmo - da bomo pripravljeni, STRAN OBČINSKI SVET Ker Občinski svet v času od prejšne številke ni zasedal, boste tokrat na drugi strani našli le predstavitev g. Marka Vreska, svetnika LDS. STRAN OBNAVLJAMO BAZEN! Halo. ho buren popravljen pravočasno ? te spni Šujejo dosti mladi kopah i. ko opazujejo obno vitvena dela na domažalskem bazenu. Projektna skupina, ki v okviru občine spremlja to področje zagotavlja: prvega julija bo bazen obnovljen. ^^^^^ TOSAMA GRE NAPREJ V razgovoru z g. Jankom Velkuvrhom, predsednikom Uprave 1'OSAMl; smo se pogovarjali o leni velikem podjetju, ki ima fe vedno -.uposle nih blizu 700 ljudi. Zanimivo branje tudi a i te tiste, ki ste tej firmi zaupali certifikat. STRAN 17 ^ NAGRAJUJE Tokrat bo bralce, ki bodo pravilno odgovorili na vprašanje, kje v Domžalah je Mladinska knjiga Domžale, nagradila našu največja knjigarna in papirnica. Vprašanje m težko, pel srečnežev pa čakajo knjige oz., kompleti pisal. Srečno! VPIS • ■V MALO ŠOLO Vpis v malo šolo poteka v petek, 2. in v soboto, 3. junija 2000, od H. do 12. ure v vseh dom/al skih osnovnih šolah. Starši bodočih malih šolarjev, pohitite! DAN ODPRTIH VRAT KOLICEVO KARTON Ob HO-letnici obstoja želi KOLICEVO KAR TON približati svojo dejavnost vsem, ki jih zanima. V tu namen bo 17. junija 2000 DAN OD PRTIH VRAT. Dobrodošli! STRAN 17 ZAKAJ TAKO IN 00 KDAJ ŠE? Sta vprašanji, ki si ju je zastavila odgovorna urednica v zvezi Z vsakodnevnimi vandalizmi, ki povzročajo škodo in stroške vsem saj za veliko večino poškodovanih m uničenih stvari plačamo vsi davkoplačevalci, STRAN 18 KOŠARKAŠKI KLUB DOMŽALE KK Helios ostaja v elitni ligi slovenskih košat karskih klubov. Preberite, kaj je o tem napisal član uredništva Urban Žnidatšir. To smo me - članice Plesne skupine Osnovne šole Domžale, ki smo v okviru Šolske košarkarske lige osvojile naslov državnih prvakinj med plesnimi skupinami. stran 1 5 FESTIVAL fNJSKIH KOMEDUANTOV Iti NO GUDAUSCf DOB 23. - 25. JUNIJ 7000 OBČINSKI SVET Bralci in bralke, dober dan! Prve dni junija smo. pa je že za nami prava poletna vročina, ki je marsikoga presenetila. Upam. da je v vas že vzbudila spomine na prijetno lansko poletje in vas razveselila v pričakovanju letošnjih počitnic in dopustov. Ampak do tedaj je še kar nekaj dni, katere vam bo poskušal skrajšati tudi naš Slamnik. Pred vami je letošnja sedma številka in napolnili smo jo do vrha in čez. V njej boste našli številne prispevke, ki jih navadno napiše blizu (včasih tudi več) 40 naših sodelavcev, osma pa bo med vami že čez dobrih štirinajst dni. Zato jc kar primerno, da ob začetku današnjega Javlia~ nja opozorimo naše redne dopisnike in vse, ki bi se nam radi pridružili, da bo tokrat potrebno s prispevki kar pohiteti. Osma števila bo izšla 16. junija 2000, zato vse vase prispevke, ki naj bodo, če se le da. opremljeni s fotografijami, pričakujemo do 5. junija do 12. ure. Pošljete jih lahko po pošti, na voljo vam je tudi e-mail: vera.vojska@dom-zalejji. veseli pa bomo tudi vašega obiska V uredništvu, vendar vas prosimo, da se prej najavite. Po telefonu pa v uredništvo lahko še vedno pokličete vsak petek od 13. do 14. ure. Svetniki se predstavljajo Marko Vresk, LDS V uredništvu, kjer vsi delo opravljamo neprofesionalno, je vedno živahno. Največ dela ima seveda gospa Urna. ki sprejema različne oglase, daje informacije o posamezni številki in sploh odgovarja na številna vprašanja, ki jih naslavljate tudi na člane uredništva. Sprejema tudi podatke o novih naročnikih, zato bi vse izven občine Domžale, ki bi radi postali naročniki, še enkrat opozorili, da je mogoče Slamnik tudi naročiti. Pohvaliti moram tudi številne reševalce nagradnih vprašanj. Ta sicer niso težka, zato so navadno poslani odgovori pravilni, najbolj srečni pa nagrajeni, če se pri nagradah kdaj zatakne, se opravičujemo in vas prosimo, da malo potrpite - vendar velja - če ste bili izžrebani, nagrada zanesljivo pride. V uredništvo dobivamo tudi kopico vabil, različnih izjav, prošenj za objavo obvestil, vabil na prireditve in podobno. Vabil na različne prireditve in slovesnosti, odprte dneve javnih zavodov, tiskovne konference smo vedno veseli. Čeprav zaradi službenih obveznosti težko, se jih udeležujemo v okviru možnosti ali organizatorje zaprosimo, da nam posredujejo gradiva, ki jih nato pripravimo za objavo Tudi v prihodnje bo tako, zato dobrtKlošli na slra-neh našega glasila. lX>brodošli pa so tudi vaši predlogi za obogatitev Slamnika. Še zlasti pogrešamo predloge za predstavitve zanimivih občanov in občank, zato ste še vedno povabljeni, da nam posredujete predloge le-teh. loliko za danes. Imejte se lepo do naslednje številke in pomislite, kolikokrat ie prišla sreča po povsem drugi poti, kot ste jo pričakovali. Odgovorna urednica V politiki vas srečujemo že dolgo časa. Kakšna je bila vaša pot? Za čas prave politike štejem zadnjih šest let. Tudi pred tem sem bil član tedanje Skupščine občine Domžale, kamor sem prišel kot delegat podjetja kjer sem bil zaposlen. Več prejšnjih obdobij sem bil član Zbora združenega dela v obdobju županovanja Schvvarzbartla, pa tudi njegov predsednik. Zanimivo pa je bilo sodelovanje v Ustavni komisiji Republike Slovenije, ki je sicer pripravljala ustavne spremembe pred letom 1990, ki pa so po mojem prepričanju le precej olajšale relativno miren prehod v sedanjo demokracijo. Bili ste zadnji predsednik Zbora združenega dela. Ali vam te izkušnje koristijo danes? V tem obdobju smo se vsi prvič srečevali z različnimi interesi, različnimi mnenji, ki smo jih vsi naravnost izražali in poskušali druge prepričati v svoj prav tako, da to obdobje štejem predvsem kot šolo za pridobivanje veščin dela v politiki, ki pa jo seveda štejem bolj za »hobi« kot pa karkoli drugega. Katere funkcije v politiki opravljate? Sem vodja poslanske skupine LDS. Čeprav je to predvsem koordinacijska funkcija, ker smo vsi svetniki precej samostojni, s pravico lastnega razmišljanja in odločitve. To pa seveda ne pomeni, da delujemo kot naključna skupina, ampak zadeve premislimo z vseh zornih kotov in se potem odločamo po svoji najboljši vesti. Poleg tega pa poskušam manjši prispevek dati še delu Statutarno pravne komisije. Odboru za prostor in okolje ter Upravnemu odboru stanovanjskega sklada. Koliko časa ste predsednik Statutarno pravne komisije in kakšen pomen ima za delovanje sveta? Verjetno zaradi svojega poklica že drugi mandat sodelujem pri delu te komisije, ki se poskuša ukvarjati le s pravnimi vprašanji posameznih odlokov, ali vprašanji, ki jih je komisija dolžna obravnavati. Primernost posameznih zadev ali njihov politični vidik pa člani te komisije uveljavljamo na drugih odborih ali na samem svetu. Tu bi želel posebej povedati, da je naša komisija zavezana odločitvam sveta, ko so te sprejete, ne glede na morebitno drugačno mnenje posameznih članov ali celo komisije same. Ste vodja poslanske skupine LDS, ki predstavlja večji del pozicije v občinskem svetu? V tem mandatu smo res prvič najštevilčnejša svetniška skupina, ki nekako nastopa v vlogi pozicije. Seveda pa jc dejstvo, da je županja, ki razpolaga z največjo politično močjo in druge stranke tako, da je naša pozicijska moč temu sorazmerno omejena oziroma je potrebno usklajevanje v večih smereh, kadar poskušamo uveljaviti svoje stališča. Ne glede na to pa ocenjujem, da je naše sodelovanje z županjo in tudi z drugimi strankami, ki so, pogojno rečeno, z nami v poziciji, dobro, lepo sodelujemo in sprejemamo odločitve, ki koristijo občini in občanom Domžal. In kakšna je razlika med opozicijo in pozicijo? Svoje sodelovanje v politiki poskušam utemeljiti tudi z mnenjem starih Grkov, ki so dejali, da se mož mora ukvarjati s politiko. Ze tam so poznali pozicijo in opozicijo, temeljna pravila igre, ki so v tem, da se vlogi pogosto menjata in da na koncu zmaga večina To po mojem globokem prepričanju velja še danes in ne smeš biti užaljen in prizadet, če si v opoziciji in tvoje stališče ne zmaga, prav tako pa ne smeš zapasti v evforijo ali samovšečnost, ko si na poziciji in brez težav preglasuješ manjšino. In kaj pogrešate v delovanju občinskega sveta? Samo delo občinskega sveta, županje in uprave, mislim, da poteka korektno, profesionalno in je lahko vzor tej državi. Kljub temu pa mislim, da bi v naši občini le mogli dati večji poudarek gospodarstvu in podjetništvu, ker sta bili ti dve dejavosti že od nekdaj »zaščitni znak« naše občine in sta jo, ne glede na to, da je brez zgodovinske tradicije, pripeljali v sam vrh, ki je bil viden tudi prek državnih meja. Ta trenutek to področje res ni domena občine, vendar pa je vpliv na življenje občanov odločilen in bo vedno večji. Hkrati pa tudi čutim nekak zaostanek pri nekaterih objektih in institucijah, ki bi bili potrebni v mestu, kot so Domžale oziroma kot bi Domžale radi videli. Tu predvsem mislim na reprezentativnejši center mesta, ustrezno športno dvorano, tržnico in gimnazijo. Mogoče pa bi si Domžale tudi zaslužile sedež katere od ustanov državnega pomena, če si seveda želimo, da bi bile Domžale središče bližnje in bolj oddaljene okolice in celo bodoče pokrajine. SAŠA KOS Vozili bomo po lepših cestah Tudi tokrat vam predstavljamo nekaj investicij na komunalnem področju, ki so že dokončane, ali pa se dela šele začenjajo. Rekonstrukcija ceste Brezje-Gorjuša v dolžini 160 metrov skozi naselje se v teh dneh pričenja. Investicija je vredna 5 mio sit, za ta denar pa bomo dobili 160 metrov novo asfaltirane ceste. Županja občine Domžale -podpredsednica Skupnosti občin Slovenije Na zasedanju Skupnosti občin Slovenije, v katero je včlanjenih 108 občin, so izvolili novo vodstvo, in sicer je novi predsednik skupnosti župan Maribora Boris Sovič, podpredsedniki pa župan Nove Gorice Črtomir Špaca-pan, županja Domžal Cveta Zalokar Oražem ter župan Trzina Tone Peršak. Izvoljen jc bil še nadzorni odbor in delegacije skupnosti občin Slovenije v mednarodnih institucijah, sprejeli pa so tudi programske smernice ter finančni načrt za letošnje leto. URBAN ŽNIDARŠIČ Lepo urejena stojnica Občine Domžale, v okviru katere so se predstavili tudi čebelarji. stran mL. Tudi letos na cvetlični razstavi v Arboretumu Volčji Potok Komisija za turizem občine Domžale je bila tudi letos pobudnica skupne predstavitve občin na cvetlični razstavi v Arboretumu Volčji Potok. Občina Kamnik, ki je doslej vedno sodelovala v skupnem projektu, se je letos odločila za samostojni nastop, občini Mengeš in Moravče sta sprejeli odločitev, da letos ne sodelujeta, tako, da so se za skupno predstavitev poleg občine Domžale odločile še občine Komenda, Lukovica in Trzin. Po dogovoru jc imela vsaka občina »SVOJ DAN«, medtem jc bila v preostalih dneh organizirana le skupna ponudba prospektov, razglednic in drugega propagandnega materiala. Vsaka izmed sodelujočih občin si je izbrala geslo, pod katerim se je predstavila. Prva se je 27. aprila predstavila Občina Trzin. »Kje si podajata roki tradicija in prihodnost« jc njihov slogan, pod katerim so predstavili KUD Ulični teater Ci-zamo, harmonikarje, plesne skupine, igralec Silvo Božič, s svojo ponudbo pa so se predstavili tudi njihovi gostinci, trgovci in obrtniki. Po tradiciji je bil zelo prijeten nastop Občine Lukovica. Pod sloganom »Ob tisočletni poti« so v Ar-boretum pripeljali moški pevski zbor Lipa Trojane, Godbo Lukovica, nastopili so člani KUD Fran Maselj Podlimbarski i/ Krašnje in učenci iz OS J. Kersnik Brdo, tudi pri njih ni menjalo gostinske ponudbe. »Na polju cvet« so zapisali Komcndćani in se I. maja predstavili s pestro dejavnostjo Turističnega društva Komenda ter druge turistične ponudbe te mlade občine. Občino Domžale so tokrat zastopali domžalski godbeniki, številne obiskovalce pa je s svojim prisrčnim nastopom razveselila folkorna skupina Turističnega društva Ihan. Dobro obiskana je bila tudi ponudba Čebelarskega društva Domžale, nosilka letošnje gostinske ponudbe je bila K MI III \ ODPRTIH VRAT PRI SOLD iz Zagorice pri Rovah, ki je presenetila s kakovostnimi konjskimi salamami in propagandnim gradivom, tega pa so ponudila tudi gostišča Kcber, Ti-lia, Adam Ravbar, Sponi in Hotel Krona. Kot jc povedal, g. Igor Kuzmič, predsednik Komisije za turizem občine Domžale, so bili obiskovalci, predvsem listi iz naše občine, kar malce presenečeni nad velikim številom propagandno-tu-risličncga gradiva. Dosedanjemu prospektu (tuji obiskovalci so pogrešali prevod v italijaščino) se je namreč pridružil tudi prospekt o Poleg domžalske godbe so Občino Domžale predstavljali tudi mladi folkloristi iz Turističnega društva Ihan. prenočiščih v naši občini, obiskovalci pa so z zanimanjem brali tudi informacije o Domžalah ter slamnikarstvu, posebej muzeju na Gorjuši ter radovedno ogledovali prospekte Jamarskega društva Simon Robič Domžale. Le malo tujih obiskovalcev je namreč že slišalo za to lepo jamo. Na voljo so bili tudi prospekti Turističnega društva Radomlje, Območne obrtne zbornice Domžale o kulinariki, pro-spekl Blate in Mlake pri Radomljah, s prospekti pa se je predstavila tudi Slovenska hiša iz Radomelj. »Vsi po vrsti pa so pogrešali prospekte o/, zemljevide, iz katerih bi bile razvidne kolesarske steze po naši občini,« je povedal g. Kuzmič, ki bo predlagal, da čimprej pristopimo k dejavnostim za izdelavo karte kolesarskih steza in poti po naši občini, v katerih bodo tudi informacije o naravni in kulturni dediščini ob teh poteh, pa tudi gostinska ter druga turistična in športna ponudba. Čeprav jc bila skromnejša kol prejšnja leta, jc predstavitev občin v Arboretumu Volčji Potok lepo uspela. V. Vojska, foto I. Kuzmič Sanacija oz. preplastitev pločnika ob Ulici Ivana Pengova je zahtevala 3 mu) sit. Cesta Račni vrh-Kaveljc je asfaltirana in čaka le še na slovesno otvoritev, ki ho v prvi polovici junija. TEKST: V. V., FOTO P. T. Ustvarimo svet, kakršnega zaslužimo Odprtje prvega ekološkega otoka Učenci Osnovne šole Venci jo Perica Grinija že poznajo in so bili prvi, ki so zabojnike na ekološkem otoku številka 3 napolnili s papirjem, s steklom in pločevinkami oz. plastenkami. Izbrana idejna rešitev Osnovne šole Dragomelj Moja šola Posebna komisija, sestavljali so jo predstavniki občine Domžale in Mestne občine Ljubljana ter predstavnica Ministrstva za šolstvo in šport, na sejo pa so bili povabljeni tudi predstavniki KS Dragomelj in ravnateljica OŠ Venclja Perica Domžale, v katere šolski okoliš sodi zdajšnja Podružnična šola Domžale, je 17. maja 2000 izbrale idejno rešitev bodoče Osnovne šole Dragomelj. Komisijo je imenoval (■radbeni odbor za gradnjo OŠ Dragomljc, ki ga sestavljajo predstavniki soinvestitorjev občin Domžale in Mestne občine Ljubljana. Vabljeni projektanti so poslali dve idejni rešitvi, ki ju je celovito obdelal g. Rertoncelj, direktor ZIM-a, pooblaščenega instituta za vodenje inženiringa, in izdelal primerjalno analizo natečajnih elaboratov: MOJA ŠOLA in A2. Iz rezultatov analize in na podlagi mnenja posameznega člana komisije je bilo soglasno odločeno, da se izbere elaborat MOJA ŠOLA, katerega avtorji so: univ. dipl. inž. arhitekti: Gbrazd Ravnikar, Andrej Ravnikar in in Andrej VVcingerl. ("'lani komisije in ostali prisotni so bili enotni, da jc projekt MOJA ŠOLA z vidika usmeritve v prostor lep in pomeni svež ter inovativni pristop k gradnji Šolskega objekta, ki bo na izbrani lokaciji zaživel v vsej svoji polnosti. Objekti in dostopi Solc in vrtca so v prostoru smiselno razporejeni. V treh sicer ločenih, vendar med seboj fizično in funkcionalno povezanih objektih so: otroški vrtec - ima ločen dostop ža Otroke in slarSe s severne strani, varno povezan s pešpotjo in manjšim parkiriščem za vozila Staršev, V vhodnem vetrniku je dovolj prostora za shranjevanje otroških vozičkov. V vrtcu so trije oddelki (en za prvo starostno skupino, dva oddelka druge starostne skupine), garderobe, sanitarije otrok, previjalni kotiček, igralnice, prostori za strokovne delavce in vodjo enote, pomožni prostori, pralnica in kuhinja, ki je skupna za šolo in vrtec. Vrtec ima urejeno in ustrezno ograjeno zunanje igrišče v mirnem in varnem delu parcele. Skupni prostori šole in telovadnica: tu jc glavni vhod, ob katerem bo v notranjosti urejena vitrina s starim mozaikom, odkopanim v okolici. Garderobe so ločene po triadah, urejen bo večnamenski prostor, upravni prostori, centralna knjižnica z medioteko in multimedijsko učilnico. Večnamenski prostor jc povezan z jedilnico, predvidena je nekoliko bolj bogato dimenzionirana telovadnica, urc-jene pa so tudi sanitarije. Telovadne prostore tvorita velika in mala telovadnica, ki sta med seboj povezani v skupen prostor, kar bo omogočalo večje prireditve. Razredni del jc delno dvoelažen in se spušča do tal, kar predstavlja dodaten prostor za gledalec ali celo za sankanje in smučanje v zimskem času. V pritličju so učilnice razredne stopnje ter delno tiste, ki se programsko prepletajo (jezik), v nadstropju pa učilnice predmetne stopnje. Urejene so sanitarije, od katerih je ena sanitarna kabina prirejena za invalide (vozička rje). Posebej je predvidena tudi ohranitev kozolca - loplarja. ki bo urejen v sklopu avtobusne postaje. Skupna površina Solc je po projektu 4853 m'; ocena za gradbena in Obrtniška dela in instalacije je 809 miO sil OZ. 166.000 sil/m2. Na osnovi izbrane idejne arhitekturne zasnove objekta in okolice bodo investitorji pristopili k javnemu razpisu za izdelavo projekta. u. Z. Iz Urada županje Tiskovna konferenca Tokratna tiskovna konferenca, ki sta jo sklicala županja Cveta Zalnkar Oražem in podžupan Roman Kurmanšek, tudi vodja Projektne skupine za projekt ločenega zbiranja odpadkov, je bila namenjena predstavitvi teh tem: - začetku projekta ločenega zbiranja odpadkov - izbrani idejni rešitvi Osnovne šole Dragomelj - predstavitvi obnove domžalskega bazena. Največ časa je bilo namenjenega predstavitvi projekta ločenega /hiranja odpadkov. Po uvodni besedi županje, ki jc zlasti poudarila pomembnost odgovornega ravnanja in upoštevanja navodil vseh prebivalcev občine pri ločenem zbiranju odpadkov, je g. Roman Kurmanšek predstavil kratko zgodovino projekta, katerega začetek s poskusnim ločenim zbiranjem odpadkov sega v leto 1994, v nadaljevanju pa predstavil koristi projekta in plan postavitve 105 ekoloških obtokov, ki naj bi bili postavljeni do konca letošnjega leta. Tako kot županja je tudi on opozoril na problematiko pridobivanja zemljišč za postavitev ekoloških otokov (cca 30 m2 zemljišča za posamezni olok) ter zahtevne postopke pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj. Ločeno zbiranje odpadkov bo dosedanji volumen gospodinjskih odpadkov zmanjšalo za polovico, ločeno zbiranje pa pomeni tudi vrnitev posameznih odpadkov v predelavo. Opozori je tudi na posebni zabojnik za zbiranje bioloških odpadkov. Na podlagi že opravljene ankete bodo namreč gospodinjstva odslej imela dva zabojnika: enega /a biološke odpadke - če ima gospodinjstvo kornpostnik. bo tO manjši zabojnik; in .drugega za vse ostale odpadke, ki ne spadajo v nobenega od zabojnikov v okviru ločenega zbiranja odpadkov. Predstavil je tudi izvajalce projekta, od katerih je g. Janez Repnik, Javno komunalno podjetje Prodnik povedal, da bo njihovo podjetje skrbelo za pravočasno praznjenje zabojnikov. G. Toni Dagar, član Projektne skupine, je predstavil javni natečaj, v katerem sodelujejo šole in vrtci, vsi prisotni pa so odgovarjali tudi na vprašanja novinarjev. Temi: Izbira idejne rešitve OŠ Dragomelj in Obnova domžalskega bazena je predstavila županja, O njiju pa lahko preberete v posebnih člankih. O. U. Zaščitno-reševalna vaja »Domžale 2000« Z namenom, da se preizkusi, izpopolni in prikaže organiziranost ter pripravljenost izvajalcev zaščite, reševanja in pomoči v naši občini bomo izvedli skupno praktično vajo z imenom »Domžale 2000«. Vaja bo izvedena na podlagi predpostavke, da je območje občine Domžale zatresel močnejši potres s sekundarnimi posledicami (požari, prekinjeni komunalni vodi ipd.). Pri tem se upošteva dejstvo, da zemljo vsako leto /atrese milijon šibkih potresov, ki nc povzročajo gmotne škode in ne zahtevajo človeških življenj. Med njimi pa je tudi nekaj deset takih, ki povzročajo velika razdejanja in celo smrtne žrtve. Eden izmed teh naj bi se »zgodil« tudi na območju našega mesta, ki se sicer nahaja na območju ogroženosti 8. stopnje po evropski potrebni lestvici. Vaja ho izvedena 16. junija 2000 ob 16.30 v centru mesta Domžale. Glavni cilii vaie so: • Preveriti stanje organiziranosti, usposobljenosti in opremljenosti vseh dejavnikov zaščite, reševanja in pomoči v občini Domžale, ki se po načrtih vključujejo v zaščito reševanja in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah: • Preveriti operativno uporabnost sistema zveze ZARE in sistema obveščanja; • Preveriti načrte za zaščito, reševanje in pomoč v primeru naravnih in drugih nesreč; • Na podlagi pridobljenih izkušenj dopolniti načrte zaščite, reševanja in pomoči. V vaji bo sodelovalo vodstvo in Štab civilne zaščite občine Domžale, Gasilska /veza Domžale z vsemi PGD (enter požarne varnosti, enota za podporo CZ, vod za prvo pomoč ter alpinistična, jamarska in taborniška reševalna enota, OO RK 19. maja 2000 smo v naši občini slovesno predali namenu ekološki olok šle v. 3, ki sloji neda-lcc od poslovne stavbe Termita Projekt, ki naj W sčasoma zaživel v celi občini, saj naj bi postavili 105 ekoloških otokov, bo prinesel velike spremembe na področni Zbiranja odpadkov. Z majhnim 1 rudom in dobro voljo, ki ju bomo vložili v ločevanje odpadkov, se aktivno vključujemo v varovanje narave in okolja. Surovine, ki jih bomo (ali jih že) ločeno zbirali - prav jc, da jih vedno znova ločeno navajamo: - papir - steklo - pločevinke in plastenke bomo vrnili v ponovno predelavo. S tem bomo razbremenili deponije, ohranjali naravna bogastva (les) in zmanjšali porabo energije. Biološki odpadki bodo s kompostiranjem predelam v kakovosten humus, ločeno zbrani posebni odpadki Pa deponirani tako, da ne bodo predstavljali nevarnosti za naravo in človeka. Zapisane besede so bile v zadnjih dneh velikokrat izrečene, prebrali sle jih v posebni brošuri, kl so jo dobila vsa gospodinjstva v naši občini. Ponovljene pa so bile tudi na slovesnosti ob od-Prtju prvega ekološkega otoka v občini Domžale. Ro tiskovni konferenci so se namreč novinarji skl'Paj z županjo (velo Zalokar Oražem m pod-/llpanoni Romanom KurmanSkom, ki je tudi vodja Pr<>.ickli,e skupine za ločeno /hiranje odpadkov "»Potili do ekološkega otoka številka 3 v bližini iI.RrVill-;, na ljubljanski cesti in ob zvokih Domžalskih rogislov se je pričela kratka slovesnost, na kateri sla spregovorila tako županja Cveta Zalokar Oražem. ki se je zahvalila vsem, predvsem pa g, Romanu KurmanSku, podžupanu in vodji Projektne skupine /a ločeno zbiranje odpadkov, za opravljeno delo. V kratkem nagovoru je podžupan g. Roman Kurmanšek predstavil projekt in povedal, da je trenutno postavljenih 20 ekoloških otokov, do konca junija bo skupaj postavljenih 35 ekoloških otokov, do konca leta pa predvidoma vseh 105, če ne bo prevelikih zagat pri pridobivanju gradbenih dovoljenj za vsak ekološki otok posebej. Oba govorca sta poudarila velik pomen ločenega zbiranja odpadkov, saj to pomeni bistveno (blizu 50%) zmanjšanje dosedanjih količin odpadkov, ki so našli mesto na občinski deponiji, pomeni pa tudi večjo skrb za okolje. S tem projektom se prebivalci naše občine uvrščamo med 20% prebivalcev naše države, ki že ločenp zbirajo odpadke. Po slovesni otvoritvi so bili prvi polnilci zabojnikov učenci Osnovne šole Venclja Perka Domžale. Zdaj smo na vrsti vsi - nekateri takoj, saj »naši« zabojniki žc stojijo, drugi postopoma, najkasneje do konca letošnjega leta, da upoštevamo navodila in s tem prispevamo: da bo narava bolj čista in /tirava in z. njo tudi mi, da bomo surovine vrnili v ponovno predelavo da bomo razbremenili deponijo da bomo ohranjali naravna bogastva da bomo zmanjšali porabo energije. Mi vsi - skupaj, vsak zase za me. za te, za vse nas. V. VOJSKA OPOZORILO Vse občanke in občane občine Domžale posebno pa stanovalce ter lastnike lokalovv objektu SPB-1 opozarjamo, da bo v petek, 16. junija od 16.30 do 17.30 na severnem delu objekta SPB-1 na Ljubljanski cesti (nasproti trgovin »Gradbenik« in »Maia«) potekala večja zaščitno-reševalna vaja. Na prizorišču vaje ter bližnji okolici bo pred in med vajo oviran mirujoči in tekoči promet. Zaradi navedenega prosimo vse občane, ki bodo na prizorišču vaje v tem času prisotni kot opazovalci ali naključno mimoidoči, da upoštevajo vsa navodila policistov in gasilcev, ki bodo skrbeli za red in varnost! Za razumevanje se vam najlepše zahvaljujemo! Štab civilne zaščite Občine Domžale Prostovoljno gasilsko društvo Domžale-mesto Domžale, Zdravstveni dom Domžale, Javno komunalno podjetje Prodnik Domžale, Vele d. d. Domžale ter Policijska postaja Domžale. Vajo organizirata Štab civilne zaščite Občine Domžale ter TOD Domžale - mesto ter spada tudi v sklop prireditev ob 120. letnici začetka organiziranega gasilslva na našem območju, katerega nosilec jc TOD Domžale-mesto. Sodelujmo, da bomo pripravljeni, če bo potrebno! OBČINA DOMŽALE Odprimo srca in dajmo možnost V zadnjih dneh sem bila priča dveh nadvse poučnih in pomembnih pogovorov, na katerih smo se predstavniki občine srečali neposredno s krajami. Temi obeh pogovorov sta bili občutljivi in težavni, moja naloga pa je bila v obeh primerih enaka: krajankam in krajanom pravočasno posredovati čim bolj natančno informacijo. Pa vendarle sta bila sestanka tako zelo različna in jasno je bilo: razlika je v ljudeh in njihovem načinu komuniciranja z drugimi, v znanju in pripravljenosti poslušati in si na osnovi prejetih informacij vzeti čas za trezen in razumen premislek. Pa tudi v tem, da vsaki ideji, ki ti ni po godu, ne pripišeš takoj najbolj nepoštenih slabih namenov kot načinu obrambe svojih interesov in potrditvi svojih strahov. Življenje nam vedno znova prinaša nove in nove izzive in znati jih moramo pravilno oceniti in vrednotiti. Šele potem reči dokončno DA ali NK. Pred prazniki me je predsednica župnijske Karitas Domžale ga. Marija Bizjak -Schvvarzbartlova seznanila ž pobudo, da bi bivši objekt na Stobovski cesti, v katerem so preje prebivale šolske sestre in katerega lastnik je Slovenski Karitas namenili za dejavnost zaprtega centra za dekleta in žene, ki se odvajajo droge po programu italijanskega duhovnika Don Pierina. V njem bi bivali 5-10 deklet, pogojno lahko tudi kakšna mati z otrokom. Dogovorili smo se za sestanek in takoj na začetku ugotovili, da je objekl najbrž kar primeren za takšen program, da pa je vsebina in način delovanja med ljudmi slabo poznana in vzbuja vedno znova vrslo pomislekov med bližnjimi sosedi in okoljem. Zlilo sem menila, da je potreben takojšen sestanek z vsemi blizu slanujočimi krajani, ki morajo biti o pobudi obveščeni neposredno in takoj. Pogovora, na katerega smo jih povabili, se je udeležila večina sosedov in krajanov, predstavniki slovenske Karitas pa so povabili tudi znanega župnika iz Portoroža gospoda Franca Prelca (gospod se že več let ukvarja in pomaga zasvojencem, ki jih je prav na Obali največ) in eno od mater, ki ima trenutno na zdravljenju v Italiji svojo 24-lelno hči. Kot sem pričakovala, je bil prvi šol za udeležence velik in prvi odziv polni nasprotovanja pa tudi nepoznavanja problema in programa, s katerim skupajo pomagali tistim odvisnikom, ki se zavestno odločijo, da se bodo spremenili in prenehali s pogubno navado. Toda pogovoi je potekal umirjeno, argumentirano, znali smo se poslušali in znali smo spoštovati mnenje vsakega, ki je spregovoril. Gospod Prclec je orisal problem, ki postaja vse večji in v katerem se znajde vse več mladih skupaj s svojimi nemočnimi svojci. Trda droga je prisotna na vsakem koraku in mladi se kljub številnim preventivnim programom vse prevečkrat prepustijo neznani in vabljivi izkušnji, ki jih votli v pogubo in v mnogih primerih tudi v smrt. Starši, ki nc znajo najti pravega stika s svojim otrokom, ostanejo sami in obupani. Droga je tu, tudi pri nas v Domžalah, tudi mnogo naših fantov in deklet se trenutno zdravi v centrih v Italiji, Španiji in na Portugalskem. Opisal je potek zdravljenja kot ga je in ga v več kot 250 centrih po vsem svetu vodi pater Don Pierino in ki je bil, kot uradno verificiran, sprejet tudi v Sloveniji. V centrih vlada velika disciplina, čeprav lahko vsakdo, ki se zanj odloči, kadarkoli prostovoljno odide - če ne zmore in ne najde dovolj notranje moči. Centre vodijo bivši zasvojenci sami, tisti, ki so v programu že več let in jim Don Pierino zaupa (vsako lelo na božični večer so objavljeni nosilci in vodje centrov). Za vsak dan, vsako uro, imajo natančno izdelan program dela. za vse skrbijo sami: za prehrano, čistočo, vrt, veliko je fizičnega dela. Centri so zaprte narave, izhodi niso dovoljeni, obiski najbližjih pa natančno predpisani. Gospod Prelec je povedal, da je režim v centrih bolj strog kot ga ima katerikoli rc-dovniški ali metliški red, ki ga pozna. Centre odpirajo samo v okoljih, kjer jih krajani sprejmejo, v Sloveniji sta trenutno dva taka centra: v Kostanjevici nad Novo Gorico in v vasici Čadrg nad Tolminom. Oba sla namenjena moškim in v obeh okoljih se zdravljena in sokrajani odlično razumejo. Pomislekov seveda ni manjkalo: strah pred negativnimi vplivi, objekt, ki sloji sredi strnjenega naselja, vpliv na mlade ljudi, ki bi bil lahko slab, pa pomisleki o uspešnosti takšnega zdravljenja... Mnogi so potrdili, da je problem velik, da pa vendarle ne bi želeli, da se zasvojenci zdravijo v njihovi bližini. Da so /a to bolj primerna izolirana okolja in Čim bolj oddaljeni objekti na podeželju. Najbližja soseda Jelka jc pokazala največ poguma in razumevanja. Povedala jc misel, ki mi je ostala v spominu, će vemo, da so droge tu in da postajajo zasvojenci tudi ljudje, ki živijo med nami. potem moramo prevzeti odgovornost tudi za to, da se zdravijo tudi med nami in ne samo kot »izvoženi« tujci v drugih drža vah. Predsednik Slovenske Karitas gospod Jerbic je zagotovil, da si bo objekt najprej ogledal sam Don Pierino (na obisk prihaja konec meseca maja), ki ima zelo ostre kriterije za svojo odločitev. Da bomo v primeru soglasja podpisali posebni dogovor in da bodo sprejeli tudi določene obveznosti - med drugim tudi to, da bodo imeli predstavniki krajanov svojega predstavnika v nekakšnem odboru, ki spremlja delovanje centra in da se center v primeru najmanjšega izgreda tudi na zahtevo (seveda utemeljeno) krajanov ali občine (sopodpisnik takšnega dogovora v imenu občine župan) zapre. Skupaj smo presodili, da si bomo vzeli Se čas za premislek, da se bomo pustili poučiti in seznaniti s vsemi dobrimi in mogočimi negativnimi posledicami. Vsi, ki bodo želeli, si bodo ogledali tudi centre v Kostanjevici in v Cadrgu ter se srečali z varovanci in krajani. Potem se bomo ponovno srečali in se odločili, toda na podlagi dejstev in argumentov, skušali pa bomo tudi razmisliti, ali ne bi odprli svojih src in dali možnost - tistim, ki so v življenju okusili veliko gren-čine in strupa in ki bi se želeli spremeniti in postati drugačni, boljši in popolnejši. Nenazadnje, žc jutri jc lahko odvisnik tudi naš otrok, prijatelj, sosed in sele takrat se bomo lahko zavedali, kaj prestajajo vsi, ki se jih ta kuga našega hitrega časa dotakne. O tistem drugem pogovoru, ki je bil že bistveno drugačen in je potekal v zvezi z možnostjo preselitve sejemske dejavnosti v našo občino pa v prihodnjem sestavku. CVETA ZALOKAR ORAŽEM OD TU IN TAM stran Količevo karton - 80 let V letošnjem letu poteka 80 let, odkar je ljubljanski trgovec in izdelovalec papirnih izdelkov Franc Bonač postavil tovarno za izdelavo papirja in lepenke z imenom Papirnica Količevo. Po vojni in nacionalizaciji se je razvoj usmeril predvsem v izdelavo kartona. Leta 1960 - postavitev kartonskega stroja II. s širino 220 cm in leta 1979 - največja investicija v kartonski stroj III, širine 440 cm. V letu 1992 preide Papirnica Količevo v last italijanskega podjetja Sarrio - Saffa in se preimenuje v SARRIO SLOVENIJA. V letu 1998 pa podjetje prevzame avstrijska grupa Mayr - Melnhof. ki je največji proizvajalec kartonov na bazi starega papirja v Evropi. Od takrat naprej se tovarna imenuje KOUCEVO KARTON. Će je bila v začetnih letih proizvodnja namenjena samo za potrebe domačega (jugoslovanskega trga), se je v 80-ih letih začela prodaja preusmerjati v izvoz, ki sedaj trenutno obsega 85%-ni delci. V zadnjih letih sc je Količevo Karton osredotočil izključno na proizvodnjo premaznih kartonov s sledečim proizvodnim programom: - KROMOPAK/GC2 - /a najbolj zahtevno embalažo (farmacija, kozmetika) - BELPAK'GTl - bela spodnja stran (konditorska industrija, farmacija) - GRAFOPAK KRAFT/GT2 - kraft spodnja stran (za embalažo z večjo nosilnostjo, pralni praški) - GRAFOPAK BLADE/GD2 in KOUPAK/GD3 - siva spodnja stran (najbolj uporabljeni kartoni za izdelavo potiskane embalaže) Proizvodi sc razlikujejo po barvi spodnje strani (siva. bela, kraft) in različni togosti, glede na uporabo različnih vrst vlaknin. Vsi so pretežno izdelani iz raznih vrst recikliranega materiala. Količevo Karton zagotavlja konstantno kakovost in dober servis kupcem po vsem svetu. (XI leta 1996 ima certifikat ISO 9002. Ob stalnem rastu proizvodnje se ni pozabilo tudi na ekologijo, saj od leta 1993 vse odpadne vode prečistimo v lastni čistilni napravi. Poslovna podlitka družbe temelji na naslednjih opredelitvah: - doseči največjo možno konkurenčnost svojih izdelkov in Sc večje vključevanje na jutrišnjem globalnem trgu, - izrabiti sinergijske učinke znotraj grupe MM. predvsem na področju razvoja, naložb, trženja in usposabljanja / delovnimi potenciali, - še v večji meri kot doslej zagotoviti za sodelavce in zunanje okolje ekološke razmere, ki bodo omogočale okolju prijazno podjetje. - v največji meri uporabljati kot surovino odpadni papir s ciljem zmanjšati količine le-tega na odpadnih deponijah, - zagotoviti najboljši servis kupcem, - zagotavljati kakovost, ki bo enaka najboljšim evropskim proizvajak-em premaznih kartonov na bazi odpadnega papirja Ob 80-letnici obstoja telimo približati našo dejavnost vsem zainteresiranim, zato bomo imeli dne 17. 6. 2000 tudi DAN ODPRTIH VRAT. Vabimo vse, ki jih zanima proizvodnje kartona, da se nam pridružijo. Organizirali bomo ogled tovarne in pripravili Se kaj zanimivega. KOLIČEVO KARTON Proizvodnja kartona do.o. Papirniška I, p.p. 114. Domžale Prodajalke in prodajalci ob nedeljah doma Po dolgotrajnih in napornih aktivnostih je Sindikatu delavcev trgovine uspelo doseči spremembe Pravilnika o obratovalnem času prodajaln. S temi spremembami so za delavke in delavce uvedene naslednje novosti in ugodnosti: 1. obratovalni čas ob nedeljah ni več redni obratovalni čas, kot je določal prejšnji pravilnik, 2. merila in kriterije za dežurne trgovine, ki poslujejo zunaj rednega obratovalnega časa, morajo sprejeti lokalne skupnosti, 3. kriteriji za določanje dežurnih trgovin so: - gostota dežurnih prodajaln glede na število prebivalcev v okolišu prodajalne - in spoštovanje delovnopravne zakonodaje in kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije. 4. obratovalni čas posameznih prodajaln v nakupovalnih centrih in trgih (zunaj rednega obratovalnega časa) se lahko spremeni le ob soglasju posameznega trgovca. Želimo, da bi bila s temi spremembami ob povečani odgovornosti lokalnih skupnosti, delodajalcev in inšpekcijskih služb ter ob budnosti našega sindikata trgovkam in trgovcem zagotovljena pravica do dnevnega, tedenskega in letnega počitka in boljšega družinskega življenja. JUST| ARNUjj Pogovor z g. Jankom Velkavrhom, predsednikom Uprave TOSAME Za čimprejšnji vstop v še nove trgovske verige v zahodni Evropi »V skladu z našimi precej ambicioznimi načrti je poslovni ritem v prvi tretjini leta v vseh pogledih precej intenzivnejši od začetka lanskega leta, odgovarja na moje prvo vprašanje, kako bi na kratko ocenil letošnje poslovanje TOSAMK, g. Janko Velkavrh, predsednik t prave, in nadaljuje: Najbolj si prizadevamo povečati prodajo in to nam je zaenkrat uspelo za dodatnih 8%, predvsem na zahodnoevropske trge, večinoma v Veliko Britanijo, Švico in Nemčijo. Kaste tudi prodaja na Madžarsko, obnavlja sc poslovanje z Bosno. V Sloveniji nas pesti padanje cen na sanitetnem trgu, kar deloma kompenziramo z boljšo prodajo izdelkov široke potrošnje. Ker prodajamo več, nam primanjkuje tudi delavcev, ki jih za določen čas najemamo na borzi dela in v drugih podjetjih. Pri izdelavi nekaterih vatnih izdelkov teče proizvodnja neprekinjeno štiriizmensko. Ozka grla bodo odpravile naložbe, ki so v teku, saj imamo sklenjene pogodbe za dobavo opreme skoraj za vso tehnologijo, ki jo načrtujemo letos posodobiti. Še vedno vas večina pozna predvsem kot podjetje, ki izdeluje sanitetni material. Je ta še vedno na prvem mestu in kakšne deleže predstavljajo drugi izdelki? Res je, ime TOSAMA je okrajšava za Tovarno sanitetnega materiala, vendar jc tudi res, da je že ustanovitelj podjetja, gospod Kocjančič, leta 1923 izdeloval in prodajal tudi izdelke za higiensko oskrbo prebivalstva, kar je Tosama razvijala do današnjih dni. V preteklih letih smo prodajali okoli 61% sanitetnih izdelkov večinoma v Sloveniji in Hrvaški. Letos bomo prodali okoli 52% sanitetnih izdelkov, drugo predstavljajo izdelki za higienske potrebe: vložki, tamponi, kozmetične vatne blazinice in kroglice, CIK-CAK vata, vatne paličice, vrtnarska vlaknovina itd... Sprememba v strukturi je zelo očitna in je posledica rasti prodaje izdelkov široke potrošnje, v katero posodobitev smo investirali okoli 6 mio DEM. vzpostavili kvalitetno in cenovno konkurenčnost ter začeli pridobivati večje kupce v zahodni Evropi. Prodaja sanitete sc je po drugi strani nekoliko zmanjšala, vendar se tudi tam posodabljamo z namenom, da tržne deleže obdržimo oz. pridobimo nazaj. V osemdesetih in delu devetdesetih let je Tosama proizvajala plenice za otroke, vendar to proizvodnjo zaradi osredotočanja na damsko higieno letos ukinjamo. Prebrali smo, da se vračate na tržišča nekdanjih jugoslovanskih republik? Trg nekdanje Jugoslavije jc nase naravno tradicionalno tržišče, a ga ta trenutek še ne moremo koristiti v celoti. Kljub neugodnim razmeram dobro prodajamo na Hrvaškem, ki predstavlja 19% naše prodaje, Bosna in Makedonija pa 3%. V ZRJ trenutno ne prodajamo, razen dobav higienskih vložkov preko evropskih humanitarnih organizacij. Ta naročila so po težko pričakovanem koncu vojne v Bosni prenehala, tako da smo kar dobro pokrili sanitetni trg v Bosni, krepimo pa tudi prodajo izdelkov široke potrošnje. Radi bi s klasičnim izvozom dosegli tak obseg prodaje, da bi ga kasneje lahko še povečevali preko naših hčerinskih podjetij, ki jih nameravamo postaviti v Bosni in Makedoniji. Na Hrvaškem to že imamo in dobro deluje. Povsod prodajamo oboje: sani-teto in higieno. Nekatera, zlasti tuja, podjetja so zelo »agresivna s propagandnimi sporočili za podobno ponudbo, kot je vaša. Se vam ne zdi potrebno, da jim konkurirate tudi na področju oglaševanja, kjer vas pogrešamo? Oglaševanje in tržne deleže naših konkurentov spremljamo zelo skrbno po enakih metodah kot oni naše. Seveda se nam zdi potrebno, da oglašujemo tudi mi, vprašanje pa jc, v kolikšnem obsegu, v katerih medijih in s kakšnimi kratkoročnimi in dolgoročnimi cilji. Higienske izdelke oglašujemo v Sloveniji trije dobavitelji, dva tuji in mi. Će bi se oglaševali vsaj približno toliko kot glavni oglaševalec P&G, bi vsi trije pridelali iz tega le izgubo, saj velikost trga tega ne opravičuje. Drugi konkurenti sc torej odločamo za manjši obseg reklame in z njo dosegamo spodobne tržne deleže in končne finančne učinke. Lani smo obnovili oglaševanje naše blagovne znamke VIRIANE, ko smo vpeljevali nove ultra tanke krilne vložke in dnevne vložke. V povezavi z. našimi razvojnimi dosežki bomo z omejeno reklamo nadaljevali tudi v bodoče in jo po potrebi tudi okrepili. Nekaj o številu zaposlenih ter o njihovem položaju v podjetju, za katerega je sicer znano, da imajo v njem zaposleni zagotovljeno primerno socialno varnost? Trenutno je v Tosami zaposlenih nekaj manj kot 700 ljudi. Zaposlenih za nedoločen čas je 654, 42 delavcev jc zaposlenih za določen čas bodisi kot iskalci zaposlitve na Zavodu za zaposlovanje, iz drugih podjetij ali kot študenti. Okoli 10 delavcev pakira naše izdelke v Tekstilni tovarni Senožeče, delo smo oddajali tudi invalidni organizaeji INCE v Mengšu. Iz povedanega izhaja, da jc dela dovolj, zelo radi pa bi sc z. avtomatizacijo znebili potrebe po preprostem delu. ki je slabo plačano. Naše plače so 15% nad kolektivno pogodbo, na nivoju povprečja panoge in okoli 18% pod povprečjem slovenske predelovalne industrije. Menim, da imajo zaposleni v Tosami dokaj zanesljiv socialni status, o čemer višina plač sicer ne priča, vendar so te redne in zanesljive, povečujemo jih v skladu s socialnim sporazumom, enako velja za regres, ki ga vedno izplačamo pred I. majem. K povečanju socialne varnosti prispevajo tudi ostale pomembne ugodnosti, za katere sc je Uprava dogovorila s sindikatom. Družba sofinancira dodatno zdravstveno zavarovanje. 24-urno nezgodno zavarovanje, preventivno zdravstveno letovanje in izplačuje socialne pomoči socialno ogroženim delavcem. Obdržali smo vse počitniške objekte doma m v tujini, ki jih stalno vzdržujemo, cene letovanj so zelo dostopne. Nedavno smo sklenili tudi dogovor o izplačilu trinajste plače, katereo bomo v določeni višini izplačali v skladu s tem, koliko bomo in čc bomo presegli načrtovani dobiček leta 2000. Tedensko objavljamo sveže novice, na 3 mesece izhaja TO-SAMIN OBĆASNIK, enkrat mesečno se sestanem z vodstvom Sindikata in Sveta delavcev, koder sc medsebojno informiramo. Teče tudi obsežen projekt izobraževanja, sicer pa se trudimo motivirati zaposlene za čimboljše delo za uresničitev potreb zaposlenih in podjetja. Menim, da se je v preteklih letih s programsko prenovo in investiranjem varnost in mikavnost delovnega mesta v Tosami precej izboljšala. Slistiti je, da ustavljate dva profitna centra. lxihko o tem poveste kaj več? Omenil sem, da Tosama proizvaja in prodaja dve vrsti izdelkov, t. i. sanitetne in higienske. Način obdelave kupcev, distribucijski kanali in potrebna /na nja v ta namen so bistveno različni, zalo intenzivno proučujemo možnost oblikovanja dveh profitnih centrov. Ko bodo ideje podrobno obdelane, bomo ocenili Sc vsa možna tveganja in ovire za uspeh ter sc odločili za način izvedbe in dinamiko sprememb. Če sc bomo za profitna centra dokončno odločili, bosta v začetku leta 2001 že funkcionirala. Prepoznavnost Tosamc navzven sc s tem ne bo zmanjšala, računamo pa, da sc bo bistveno povečala naša notranja odzivnost na tržne možnosti. Veliko ljudi, ne le zaposlenih v vašem podjetju, se je odločilo, da TOSAMI zaupa svoje certifikate. Kaj lahko poveste o tem? Tosama sc jc lastninila tud z javno prodajo delnic v katerem so državljani poleg interne razdelitve za zaposlene lahko svoje certifkatc zamenjali za delnice Tosamc. Takrat smo v svojo ponudbo zapisali, da bomo v G. Janko Velkavrh, direktor Uprave TOSAMA DOMŽALE petih letih pokrili vse negativne finančne učinke iz preteklosti, poslovali / dobičkom in vzpostavili možnost delitv dividend. To smo izpolnili, saj Tosama danes razpolaga z. okoli 150 mio SIT zadržanih dobičkov i/ preteklih petih let. Kljub temu je najverjetneje, da bomo dividende prvič delili leta 2002, ko bi del dobička star 5 let, da ne bi sicer izgubili znatnih davčnih olajšav. Vsa leta poslujemo z dobičkom, ki jc bodisi zadržan ali investiran v posodobitve, kar daje naložbi v 1-veniji. Naloga je del širšega raziskovalnega programa naravne in kulturne dediščine Slovenije, ki ga izvaja Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, kjer sem zaposlen kot mladi raziskovalec. Vsebina naloge je povezana z raziskovanjem značilnosti in odnosov vseh naravnih (kamnine, površje, vode, podnebje, prsti, rastje, živalstvo) m družbenih sestavin (prebivalstvo, naselja gospodarstvo), ki tvorijo pokrajino, v našem primci u alpski svet v Sloveniji. Življenje teče naprej, stvari se spreminjajo iz dneva v dan. Kaj je poleg študija trenutno še v središču tvojega življenja? Pred časom sta v moje življenje intenzivno stopili šc dve sopotnici: žena Mateja in hčerka Ka-ja ki te dni praznuje prvi rojstni dan. Mateja zaključuje študij na Pedagoški lakuleti v Ljubljani, Kaja pa odkriva Car besed, plezanja in prvih korakov. Njima in nam je zato namenjena vsa preostala vreča, ki sc ji reče prosti čas. oddih, zabava in ustvarjanje možnosti za življenje. Veliko planincev in planink te pozna kot ljubitelja gora ... Gorništvo je moj način življenja od kar pomnim. Navzven ga zaznamujeta predvsem delo na organizacijskem področju v planinski organizaciji ter delovanje na strokovnem področju. Sprva sem bil le član planinske skupine, nato mentor planinske skupine na Osnovni Soli Venclja Perka v Domžalah, opravljal sem naloge načelnika mladinskega odseka Planinskega društva Domžale ter predsednika Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije, danes pa naloge podpredsednika Planinske zveze Slovenije, kjer skrbim za mlade, za vzgojo in izobraževanje ter za prostovoljne vodnike Planinske zveze Slovenije. Po gorniški izobrazbi sem gorski stražar, vodnik Planinske zveze Slovenije in inštruktor planinske vzgoje. Te gore zanimajo bolj le kot »rekreacija« ali si se jim posvetil tudi kako »drugače«? Napisal sem okrog petdeset strokovnih člankov, dve knjigi ter sodeloval v vodstvu številnih taborov, seminarjev in tečajev. Nove kakovosti v obiskovanju gora spoznavam tudi z družinsko obliko gorništva, želim pa si še več saniotner.ih potepanj tako po domačih brezpotnih gorah kot tudi po vršilcih sveta. Kako te gore privlačijo? Gora je gora tudi čc je nimaš za goro, zato se gora ne more deliti na najlepše m najdrznejše. Tisto, kar šteje, je napor, vloženo znanje in izkušnje ter zadovoljstvo po opravljenem dejanju. Zato je vsak izlet, tura, smuk, tabor ali gre-bensko prečenje doživetje zase in gor ruška vrednota sama po sebi. Zato nikoli ne prisegam na določene cilje, pač pa vabim k odhodu v naravo, pa naj bo ta za hišo, na vidnem obzorju ali skrito očem. Bi lahko gorništvo povezal z vsakdanjimi dogajanji? Kaj je pomembno za uspeh? Receptov za uspeh seveda ni, so pa poti, ki zagotavljajo širino človekovega duha. znanja in izkušenj ter spoštovanja do različnosti. Tega je v gorah obilno, naj gre pri tem za Spoznavanje naravnih zakonov, za športno urjenje telesa poležavanje ob tabornem ognju ali sprostitev ob branju gorniških pustolovščin. Zato je gorništvo zagotovo ena izmed možnih poti. Velja pa to za vse človekove dejavnosti, le zavedali se je Ireba svojih sposobnosti in spoštovati željo |x> napredku ter sobivanju z vsem, kar nad obdaja. BOJANA VOJSKA Bliža se kopalna sezona 2000 Halo, bo bazen popravljen pravočasno Že kar drugi dan, ko so zaceli obnavljati domžalski bazen v športnem parku, je v uredništvu zazvonil telefon in prijazen otroški glas je povprašal, če kaj vemo, kdaj bo bazen popravljen. Saj veste, mi bi se že radi kopali. Poklicali smo g. Staneta Oražma, vodjo projektne skupine za Športni park Domžale, in ga vprašali, kaj se dogaja na domžalskem bazenu. Domžalski bazen je star že kar nekaj desetletij in že dolgo so občino stalno opozarjali, da tehnično ne ustreza veC normativom - zlasti glede priprave in čiščenja bazenske vode. Pokazale pa so se tudi razpoke v bazenski Školjki (obodu bazena), ki so povzročale velik od-tek vode, kar je pomenilo velike izgube vode. Vse to jc Občino Domžale, Se zlasti pa Projektno skupno za to področje, navedlo k pripravi dokumentov za celovito obnovo bazena, ki so jo razdelili v tri stopnje: 1. stopnja obnove sc je že pričela in bodo v njenem okviru opravljeni naslednji posegi: otroški in olimpijski bazen bosta dobila vod-nonepropustno plastificirano prevleko, nameščen bo nov sistem za dovajanje vode zgrajen bo kompenzacijski bazen in v celoti obnovljena priprave bazenske vode (čiščenje). S tem bo zadoščeno minimalnim standardom, domžalski bazen pa bo lahko nemoteno obratoval. 2. stopnja obsega obnovo in posodobitev bazena, v okviru te obnove bi radi postavili tobogan in vsaj delno posodobili otroško igrišče. Obseg bo seveda odvisen od odločitve Občinskega sveta občine Domžale, koliko sredstev iz proračuna bo zagotovil v ta namen. 3. stopnja - časovno ni določena. Obsega gradnjo manjšega pokritega bazena, kar bo zahtevalo velika finančna sredstva, ki naj bi bila v proračunu zagotovljena v prihodnjih letih. Vrednost pridobljenih predračunov in že podpisanih pogodb za prvo stopnjo obnove domžalskega bazena, ki že poteka, je cca 50 mio sit. dela pa naj bi bila dokončana do konca junija 2000. V. V. Očiščevalna akcija na Sv. Trojici Sportno-rekreativno društvo Konfin - Sv. Trojica je tudi letos sodelovalo v akciji »Očistimo občino Domžale«. V soboto, 15. aprila, smo se it navsezgodaj zbrali tako člani društva kot drugi prostovoljci iz Žej in Sv. Trojice, ki jim ni vseeno, kakšno je naše okolje. Seveda ljudje sami v največji meri poskrbimo, da jc naša narava vse prevečkrat podobna enemu samemu velikemu smetišču. Sc posebej velika nemarnost pa so številna divja odlagališča, ki jih žal tudi na Sv. Trojici ne manjka. Po zadnji očiščevalni akciji je število teh za dva manjše. Na koncu smo iz odpadkov v dveh gozdnih glohelih napolnili kar dva kontejnerja. Ker je popoldan ostalo še veli- ko dobre volje, smo za nameček uredili Se lopo pri trojiškem žup-nišču ter izvlekli iz gozda ostanke zapuščenega avtomobila, ki smo jih v Slamniku že omenjali. Šc posebej bi sc radi zahvalili podjetju Avto Debevc, pokrovitelju tokratne akcije; veselimo sc nadaljnjega tovrstnega sodelovanja. Vse občane prosimo, da imajo do okolja vsaj približno takšen odnos, s kakršnim se sicer tako radi pohvalimo. Tekst&foto: ROK RAVNIKAR V Cešenik in Turnše O delovni akciji in pikniku Da je leto res hitro naokrog, smo se zavedli tudi v Turistično-rekrcativ-nem društvu Turnše-Cešenik. Med zadanimi nalogami je tudi čiščenje okolice, zato smo že drugič, odkar kot TRD obstajamo, sklicali čistilno akcijo. Dne 15. aprila smo sc občani Češenika in Turnš odpravili v boj proti napačno odloženim odpadkom. V dogovoru s podjetjem Prodnik d. o. o. iz Domžal smo imeli na dveh lokacijah zbirališče odpadkov oziroma postavljene kontejnerje, prav tako pa smo lahko dvignili rokavice in vrečke za smeti. Pohvale vredno je poslovanje omenjenega podjetja, saj ni bilo odstopanj od dogovorjenega. V večjem številu so letos sodelovali občani iz. vasi Češenik, vendar pa je bila kljub temu udeležba zadovoljiva. Na akciji je sodelovalo veliko otrok, vendar pa na žalost tistih, ki so glavni krivci, da jc treba čistilno akcijo sploh sklicati, zagotovo ni bilo zraven. Akcijo smo končali z majhno zakusko, potem pa smo zadovoljni, da smo nekaj dobrega storili za lepši videz naših vasi, odšli domov. Ker pa je naše društvo dejavno tudi na družabnem področju, velja omeniti, da smo pripravili kres in prvomajski golaž. Kljub malo slabši vremenski napovedi smo sc neustrašni občani Turnš in Češenika zbrali na našem pikniku malo čez enajsto uro, kjer smo najprej pojedli golaž in še kakšno rekli, potem pa se je po kratki deževni pavzi začel še športni del piknika z odbojko in nogometom. Kdor ni tekmoval, je pa navijal, premočeni pa smo bili vsi, saj sc plohe nikakor niso dale pregnati, mi pa tudi nc. Okrog 19. ure se je končal piknik v zadovoljstvo vseh udeležencev. SUZANA KVAS OD TU IN TAM Socialna pomoč naj ne bo potuha za brezdelje, vendar naj omogoči dostojno preživetje Za preprečevanje in odpravljanje stisk in težav posameznikov, družin, ki potrebujejo pomoč, je država sprejela vrsto zakonov in predpisov. Med najpomembnejšimi je Zakon o socialnem varstvu, ki zagotavlja dajatve in storitve, ki jih opravljajo centri za socialno delo. Po Zakonu o socialnem varstvu se dodeljujejo naslednje socialno-varstvene dajatve: • edini vir preživljanja • denarni dodatek • enkratne pomoči Dajatve so namenjene ljudem, ki si sami nc morejo zagotoviti materialne varnostil zaradi okoliščin, na katere ne morejo vplivati. Do edinega vira preživljanja so upravičene osebe, ki so trajno nezmožne za delo in osebe, starejše od 60 let, če so brez vsakršnih dohodkov preživljanja, brez premoženja, ter nimajo nikogar, ki bi jih bil dolžen pre-živijati. Denarna pomoč kot edini vir preživljanja znaša 60% zajamčene plače, kar trenutno znaSa 24.565,00 SIT. Do denarnega dodatka jc upravičena oseba, ki si začasno ne more zagotoviti sredstev za preživljanje. Dohodkovni cenzus za upravičenost posameznika oz. družine do denarnega dodatka temelji na zajamčeni plači, ki znaša: ^ • za otroke do 6 leta starosti 29% zajamčene plače tj. 11.87.3,00 SIT • za otroke od 7 leta - 14 leta starosti 34% zajamčene plače t. j. 13.920,00 SIT • za otroke od 15 leta starosti 42% zajamčene plače t. j. 17.195,00 SIT. • za odrasle osebe 52% zajamčene plaće t. j. 21.289,00 SIT. Višina denarnega dodatka se določi kot razlika med dohodki na družinskega člana in zneskom določenim po merilih za denarni dodatek. V dohodek se štejejo vsi dohodki ter prejemki posameznikov in njegovih družinskih članov v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo zahtevka. Za prejete dediščine in darila ter druge enkratne prejemke pa se upošteva sorazmerni delež. V dohodke pa se ne vštevajo: dodatek za pomoć in postrežbo, prejemki za oskrbo v tuji oz. rejniški družini, otroški dodatek, štipendija in dohodki od občasnega dela invalidov. Če ima družina enega otroka, ki je šoloobvezen in enega v srednji šoli in oba starša, jc upravičena do denarnega dodatka v visini razlike, će mesečni dohodek na družinskega člana nc presega 7.3.69.3,00 SIT. Upravičencu denarnega dodatka in edinega vira prcživljcnja, ki je dolžan plačevati najemnino, sc denarni dodatek oz edini vir poveća" za višino najemnine, ki bi jo plačeval v socialnem oz. neprofitnom stanovanju, vendar največ do višine 8.602,00 SIT. Center za socialno delo lahko do- deli enkratno pomoč za premostitev trenutne materialne ogroženosti družine, mimo dohodkovnega cenzusa, vendar višina pomoči ne more preseči zneska edinega vira preživljanja, to je 24.564,00 SIT. Iz tabele je razvidno, da se social-no-varstvena dajatev kot edini vir preživljanja ni bistveno spremenila glede na število upravičencev, v letu 1999 je celo v upadanju. Tako lahko ugotovimo, da v občinah ne narašča število vieeneev denarnega dodatka glede na starost. UPRAVIČENCI DENARNEGA DODATKA PO STAROSTI I/, diagrama je razvidno, da je največ prejemnikov denarnega dodalka v starosti od 18-26 let in v starosti od 27-45 let. Med vsemi upravičenci denarnega dodatka je kar 44% mladih, starih od 18-26 let. V starosti od 18-.31 let so zajeti predvsem mladi brezposelni, takoj po končani šoli in tisti, ki niso končali nobene šole in so brez poklica. Mladi imajo velike probleme, stran be, lahko ugotovimo, da jc največ prejemnikov od I. - 4. stopnje, medtem ko /. izobrazbo število prejemnikov upada. Izobrazbena Struktura upravičencev denarnega dodatka je zelo nizka, saj ima kar 54% upravičencev končano le osnovno šolo. Večkrat pa se družine znajdejo v težji finančni situaciji kljub temu, da presegajo kriterije za dodelitev denar nega dodatka, ki so dokaj strogi. Ta kim družinam o/, posameznikom dodelimo enkratno pomoč, ki lahko dni zini veliko pomeni, čeprav je lo le začasna rešitev. Zaskrbljujoč jc podatek, da so prejemniki enkratnih pomoči v glavnem zaposleni, vendar s svojimi nizkimi dohodki nc zmorejo pokriti vseh izdatkov, še zlasti ob začetku šolskega leta, v času letovanj otrok, šole v naravi, za ozimnico in kurjavo... ENKRATNE POMOČI Iz diagrama sc lepo vidi porast enkratnih pomoči od leta 1995, vrhunec pa dosegajo v letu 1997. Po tem letu UPRAVIČENCI DENARNEGA DODATKA PO STAROSTI 181 ENKRATNE POMOČI -7— 16 0 ^iip r*npi 450 400 350 300 260 200 150 100 341 i občanov, ki so trajno nezmožni za delo in so brez premoženja in dohodkov. Število prejemnikov denarnega dodatka jc bilo v največjem porastu v letu 1998, medtem ko se v letu I999 ni bistveno spremenilo. V letu 1999 jc prejemalo denarni dodatek 512 družin oz. posameznikov. Od tega jc enkrat prejelo denarni dodatek 268 upravičencev, večkrat pa 244 upravičencev. Denarni dodatek se lahko družini oz posamezniku dodeli najdlje za 6 mesecev. Če sc stanje v družini ne spremeni, lahko družina večkrat zaprosi za lo obliko pomoči. Denarni dodatek sc izplačuje upravičencu mesečno na hranilno knjižico oz. tekoči račun. V kolikor pa center za socialno delo presodi, da bi bilo za družino koristno, pa dodeli denarni dodatek v funkcionalni obliki za točno določen namen: prehrano, oblačila... V letu 1999 je prejelo denarni dodatek v obliki naročilnice 37 upravičencev. Cilcdc na spol lahko ugotovimo, da jc med prejemniki denarnega dodatka več upravičenk ženskega spola in sicer 57% žensk in 4.3 % moških. To je prav gotovo posledica tega, da sc ženske hitreje obrnejo po pomoč na center, saj prav gotovo prve začutijo finančno stisko v družini. Zelo zanimiva je tudi analiza upra- ker po končani Soli, ne dobijo niti pripravništva, kaj šele zaposlitev. Tako so brez dohodkov in seveda v breme staršev, zato sc pogosto obračajo po pomoč na center za socialno delo. Center za socialno delo sc zaveda problema, ki ga imajo mladi, zato prejemnike denarnega dodatka pogosto vključuje v razne programe socialnega učenja, tako da imajo občutek, da naredijo nekaj koristnega, in da niso zgolj prejemniki pomoči. Za populacijo mladih, ki so brez zaposlitve, bi bilo potrebno razvijati dodatne programe v sodelovanju z. zavodom za zaposlovanje, vendar jc to v okviru redne dejavnosti centra nemogoče, zato bi bilo potrebno razmišljati o novih oblikah preventivnega dela. V starostni kalegoriji od 27-45 let pa so večinoma tisti občani, ki so bili zaposleni v delovni organizaciji, ki je šla v stečaj, izkoristili pa so že vse pravice na zavodu za zaposlovanje in nc dobijo zaposlitve. To nam lahko potrdi tudi analiza prejemnikov denarnega dodatka glede na status in dohodke. Največ prejemnikov denarnega dodatka jc nezaposlenih brez nadomestila in brez dohodkov. Če pa pogledamo prejemnike denarnega dodatka po stopnji izohraz- PRIKAZ SOCIALNOVARSTVKNIH DAJATKV OD 1995. - 1999. LKTA V UPRAVNI KNOTI DOMZALK ZAP. ŠT. POMOČI 1995 1996 % 1997 % 1998 % 1999 % 1 2 2/1 3 3/2 4 4/3 5 5/4 1 EDINI VIR 16 18 113 18 100 18 100 17 94 2 DENARNI DODATEK SKUPAJ LETNO 2239 2200 98 2386 108 2888 121 2688 93 POVPREČNO Ml S 186 18.3 98 199 109 240 121 224 93 STEV. UPRAV. 415 442 107 528 119 512 97 3 NAJEMNINA 15 X 53 8 100 8 100 4 ENKRATNE POMOĆI lis 292 212 43,3 148 348 80 .341 98 il je opaziti rahlo upadanje, vzroke pa pripisujemo našim zaostrenim kriterijem, ki smo jih mogli uvesli po navodilih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Slabe socialne razmere v družinah blažimo tudi z občinskimi pomočmi, za katere pa nimamo podat' kov, koliko jih jc bilo. Center občinam namreč samo predlaga odobritev pomoči posameznim družinam, povratnih informacij o dodelitvi pomoči pa razen z domžalske občine običajno ne dobimo. Tako jc bilo samo v občini Domžale v letu 1998 odobrenih 171 enkratnih pomoči in v letu 1999 191 enkratnih pomoči. Pomoči s strani občine so bile namenjene za kritje stroškov šole v naravi, letovanja, zimovanja. Šolskih potrebščin, pomoči pri učenju... - Zajamčena plača, ki se že leta praktično ne povišuje, ni več primerna osnova za odmero denarnega dodatka in zato tudi višina denarnega dodatka ne omogoča ravno dostojno preživetje. - Materialna socialna pomoč za mlade ni dobra rešitev in bi jih bilo potrebno bolj vključevati v razne programe dodatnega izobraževanja in usposabljanja za brezposelne. - Slabe materialne razmere povzročajo tudi druge psihosocialnč motnje v družinah, kar nedvomno slabo vpliva zlasti na zdrav razvoj in vzgojo otrok in bo imelo dolgoročno tudi negativne vplive v Širši družbi. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve jc sicer pripravilo predlog spremembe zakonodaje na Ion področju, s katero bo višina socialnih pomoči bolj prilagojena nujnim življenjskim potrebam, poleg lega pa nas v lo silijo tudi pogoji za vslop v Evropsko unijo, vprašanje jc le, kdaj bo ta sprememba zaradi političnih sprememb v vladi zagledala luč sveta. Pripravila IRENA TONKLI, Center za socialno delo Domžale Uničen spomenik padlim borcem na Golčaju Občinski odbor ZZB NOli Lukovica je sklical tiskovno konferenco, ki so seje udeležili tudi novinarji Dela, Dnevnika, Mladine in Pop IV na Colčaju nad Blagovico, kjer je bil II. maja sredi belega dne uničen spomenik padlim borcem Radomeljske čete. Neznani storilec ali storilci so z večjo skalo, ki je bila izruvana poleg spomenika in kasneje odnesena, udarjali po spomeniku in ga uničili. Da je spomenik uničen, je prvi opazil hlagovški župnik Jože Vrtovšek na svojem obhodu cerkve Sv. Neže na Oolčaju in je tudi prvi obvestil Zavod za spomeniško varstvo Kranj in policijo. Spomenik je po pričevanjih Rajka Hafnerja in Srečka Streharja iz. Območnega združenja ZZB NOV nekdo že dvakrat prebarval z rdečo in črno barvo, ki so jo borci sami počistili, enkrat pa jc bil na njem narisan tudi kljukasti križ. Zanimivo se jim zdi, da jc tarča napadov samo ta spomenik na Golčaju, drugi Štiri je, ki so postavljeni partizanskim borcem v Blagovici in okolici na bolj dostopnih krajih, pa so ostali nedotaknjeni. To jih je spodbudilo k razmišljanju, da morda ne gre za vandalske napade opitih mladostnikov, am- pak za načrtno, premišljeno akcijo. Spomenik je bil postavljen leta 1950 v spomin na dogodek iz. 28. oktobra 1941, ko so nemški gestapovci po izdaji napadli borce, ki so bili nastanjeni v bližnji mežnariji, in v spomin šestim aktivistom, ki so jih nemški policisti ustrelili I. januarja 1945. Večinoma so bili borci doma iz Jari pri Domžalah in so bili tudi verniki, zato so si za počivališče izbrali inežnarijo. V medsebojnem streljanju je bilo ubitih deset borcev, štirje so uspeli pobegniti, motno poškodovana jc bila I udi cerkev Sv. Neže iz 14. stoletja, ki je bila lani obnovljena. Občinski odbor ZZB NOV Lukovica bo vložil ovadbo proti neznanemu storilcu in pričakuje, da bodo organi pregona izvedli učinkovito preiskavo ter odkrili storilca ali storilec lega dejanja. Prav tako pričakujejo, da jim bo Občina Lukovica ob sodelovanju Zavoda za spomeniško varstvo in ZZB NOV zagotovila sredstva za obnovo lega spomenika. Ob obnovi naj bi se tudi uredilo lastništvo zemljišča, na katerem stoji spomenik, ker se ne ve, ali je zemljišče cerkvena ali občinska last. Pred delitvijo občin je bil namreč spomenik vrisan v register spomenikov domžalske občine. Ni zanemarljivo tudi to, da ob spomeniku potekajo domžalska planinska pot, rokovnjaška pol in evropska pešpot T,6, ki so znane in dobro obiskane poti, kar daje uničenju tega spomenika šc dodaten negativen predznak in tudi širši družbeni interes da sc spomenik čimprej obnovi, storilce pa poišče in kaznuje. Ob tej priložnosti je Rajko Hafner podpredsednik območnega zdruie nja //it Nov na območju obline Domžale padal naslednji) izjava: »Početje, ki smo mu priča na < rolčaju, je zločinsko. Spomenik na Golčaju je bil postavljen borcem Radomeljske čete, ki so se 27. julija 1941 v Radomljah zaobljubili, da se ne bodo vrnili na svoje domove, dokler ne bo njihova dežela osvobojena. Tukaj na Golčaju SO se asi a Vili na svoji poli v Zasavje, da bi preprečili okupacijo in izseljevanje Slovencev. Deset borcev je lakaj i:: vabilo svoja življenja. Ta spomenik je bil že dvakrat prebarvan z rdei n barvo in nudili smo se, da ga očis tirno. Zdaj pa je uničen. Dejanje je barbarsko in zločinska In je žaljivo za ljudi, ki so dedi življenje za svo boilo. Obsojamo in zahtevamo, da se do 2fi. oktobra, ko bo na < rolča ju potekala vsakoletna slovesnost v počastitev padlim bon-em, sporne nik obnovi«. KRISTINA BRODNIK unij 2000 stran OD TU IN TAM PO NAŠI OBČINI h. glasila KS Dragomelj-Pšata V skladišču radioaktivnih odpadkov Odzval sem m vabilu Svela krajevne skupnosti Dragomel j-Pšata, čeprav mi v rahlo tančico skrivnosti zavit objekt ni vlival prevelikega zaupanja. Pred vhodom v skladiSCc so nas piicikih strokovnjaki, ki upravha-Jo s skladiščem in s svojim brezbrižnim obnašanjem poskušali zbuditi vtis, da sprehod po skladišču ni nic posebnega To jim je, vsaj pri meni, uspelo. Takoj po vstopu v prcdproslor sc jc pričel Iza zaposlene rutinski) postopek preventivne zaščite, pri katerem mi je takoj postalo jasno, kam gremo. Vsak o3 nas si jc nadel zaščitno, enodelno obleko, na čevlje smo si nataknili plastične ga-maše, ob vpisu v evidenčno knjigo so nam dodelili osebne dozi* metre, tik pred vstopom v skladiščni prostor pa smo si nadeli še rokavice iz lateksa. dihanje v skladišču ni bilo omejeno, le strokovnjaki, ki so nam z merilnimi napravami neprestano slali »za i it jo«, so nas opozarjali na območja, v katerih je sevanje močnejše, lako da se tam nismo predolgo zadrževali. Odpadki so v skladišču siste-malsko razporejeni, tako tla so tisti z največjo aktivnostjo (medicinski izotopi, izrabljeni preizku-ševalniki iz. gradbeništva in strojništva ...) v najbolj oddaljenem delu. Ti odpadki so v posebnih zaščitnih posodah, medtem ko so drugi nizkoradioaktivni spravljeni v zaprtih pločevinastih sodih, postavljenih bliže vhodu. Med slednjimi stojijo tudi posamezni ožar- čeni deli strojne opreme (ventilatorji in podobno), ki so jih zaradi iztrošenosti ali okvare izločili iz uporabe. Pozornost so nam zbudili predvsem sodi z, odpadki iz /avralca, ob katerih pa igla na merilnem instrumentu ni pokazala kakšne posebne živahnosti, kljub temu tla so kontaminirani z zelo počasi razpadajočim elementom. Kot smo izvedeli, so v skladišču zbrani skoraj vsi nizko in srednje radioaktivni odpadki, ki so nastali v Sloveniji (razen v NI. Krško) v zadnjih tridesetih in nekaj letih, vendar pa skladišče nc daje občutka prenatrpanosti. V skladišču smo sc zadrževali skoraj uro. V tem času so nam strokovnjaki poskušali odgovoriti na vsa vprašanja. Z inštrumentom so nam nazorno pokazali, da sevanje pada s kvadratom oddaljenosti, tako da že nekaj več kot 10 m od dela z najbolj aktivnimi odpadki sevanje ni predstavljalo posebnih težav. Zanimivo je tudi dejstvo, da smo po končanem Kronika dogodkov od 16.4. do 14.5. TATVINE KOLES IN VOZIL V tem obdobju je bilo izvršenih na območju Domžal 6 tatvin koles in ena tatvina kolesa z. motorjem. Tatvine koles se izvršujejo predvsem na območju centra Domžal v KS Venclja IVrka in Slavka Slandra, VLOM V BIFE V DOMŽALAH 18.4. 2000 jc neznanec prek noci vlomil v Bile Kolcick v Domžalah, (2 katerega |e izvršil tatvino nekaj kg kave. VLOM V TRGOVINO AVTO-AKUSTIKA V DOMŽALAH 19.4. 2000 je neznanec razbil izlOŽ beno okno trgovine Avtoakuslika v 1'"nualah. izza katerega je izvršil tatvino 4 mobilnih aparatov. INTERVENCIJA V ROVAH 24. 4. 2000 je U. V iz Rov doma pijan pretepal ženo in otroke. Ker jc bilo pričakovati, da bo s kršitvijo nadaljeval, so mu policisti odvzeli prostost in ga odpeljali v prostore za pridržanje do izlrcznitve. Zoper njega bodo podali predlog sodniku za prekrške. PRIJETA PRI TATVINI V TRGOVINI 25. 4. 2000 so v trgovini z oblačili v Domžalah prijeli 19-lctno T. S. iz Kamnika, katera je poskušala iz trgovine odnesti oblačila za 11.800 SIT. Policisti SO zoper njo podali kazensko ovadbo. POŠKODOVANJE ELEKTRIČNEGA STEBRA 27.4. 2000 jc neznance v Radomljah Z motorno žago prcrczal lesen drog električne napeljave. Pri tem se jc steber močno nagnil in jc obstajala velika verjetnost, da se bo kabel pretrgal in skupaj s stebrom padci na vozišče. Policisti so obvestili clcklro službo, katere delavci so odpravili nevarnost. PRIJET PRI VLOMU V HIŠO 2. 5. 2000 jc K. .1. iz. Domžal vlomil v hišo v Dragomlju, iz katere je izvršil tatvino prenosnega kasetofona in živil. Pri tem so ga zalotili sosedje, kateri so obvestili policijo. Poli- cisti so K J. prijeli, mu zasegli ukradeno blago, ter zoper njega podali kazensko ovadbo. PREPREČITEV URADNEGA DEJANJA 7. 5. 2000 je v Domžalah F. M. iz Domžal kljub opozorilu policistov poskušal preprečiti izvršitev uradnega dejanja policislov, kateri so v tem trenutku izvajali postopek. Policisti so F. M. odvzeli prostost in ga po končanem postopku izpustili na prostost. Zoper njega so podali kazensko ovadbo. POLICIJA OPOZARJA! V obtoku jc večja količina ponarejenega denarja za 5.000.00 SIT različnih ser. številk, najbolj pogoste pa so bankovci z začetnimi črkami PC. Bankovci so tiskani na slabšem papirju, imajo pa Že kopiran tudi zlati žig Vse. posebno pa trgovce, gostinec in ostale opozarjamo na ta denar in jim svetujemo, da si ob prejemu sumljivega denarja poskušajo zapomniti čim več informacij od stranke - vnovčitelja (vozilo, reg. Številka, smer odhoda, osebni opis) ali ga zadržijo do prihoda policije. POLICISTI PP DOMŽALE Upočasnimo korak - 4 Bajar - ujeta voda Stoječo površinsko vodo, ki jo človek zadržuje z namenom, da mu koristi za lov in gojenje rib, vodn« rezervo in estetsko poživitev pokrajine, imenujemo z udomačeno besedo »bajar« ali tudi »bajer«. Sicer pa ima bajar, •d je značilna vodna oblika tudi za domžalsko občino in njen širši okoliš, največ podobnosti z. ribnikom, ki pa za razliko od bajarja morda prej spominja na vodo, s katero olepšamo vrt ob hiši. Vse do druge svetovne vojne so imelo vsako graščinsko posestvo po bajarji predstavljali sestavni in po membni del graščinskih posestev, saj s" v poletnem času gospoščini služili k,.i zdrav prehrambni vir (lov gojenih rih stoječih voda), kraj pri-ietnega sprehajanja in vodni rezer-voai za sušne dni. Pozimi pa je grajska shižinćad na zamrznjenih bajarjih lomila led in z njim oblagala stene t. i. grajskih ledenic, ki so hladile in ohranjale nepokvarjena shranjena živila vse do ponovne zime. Poleg omenjenega so bile zamrznjene površine bajarjev tudi prizorišče zimskega poplesavanja po ledu, v tistem času seveda Se brez. drsanja na način, kol ga poznamo danes, saj so bile drsalke prava redkost. Prve zajezitve potokov, ki so ustvarjale bajarje, gotovo segajo daleč v / godovino, lahko pa rečemo, da je izkoriščanje bajarjev doživel največji razcvet v prvih Stoletjih novega veka (od 16. do 19. slol.), ko si ic en ali raje VCt bajarjev privoščil Skoraj vsak fevaaferi gospođ. V primerjavi z bivšima občinama Doma-lc i" Kamnik, ki sta razpolagali z vcč kot tridesetimi gradovi ali graj skinii razvalinami, je v sedanji dom žalski občini ohranjenih pel gradov in šcsl razvalin. In v primeru, da jc en bajar, je bilo pred stoletjem tod najmanj enajst bajarjev in več, saj je v bližini marsikaterega gradu videli poleg ohranjenih bajarjev se sledove nekdanjih zajezitev (grad Crnclo - dva ohranjena in en obnovljen, grad Čcšcnik - en ohranjen na ZelodnikU in vsaj en opuščen v bližnji Češeniški gmajni ...). Kje so poiskali primeren prostor za bttjar in kako so ga naredili? Najlažji in najprimernejši način pridobitve bajarja jc bil zajezitev manjšega potoka ali studenca, ki jc pomenil trajni vir dotoka vode. Koje bila kotlina za bajar urejena in zgrajena pregrada v prečni smeri na dolinico ali graben s potočkom, jc bilo potrebno v pregrado učinkovito namestiti Se poseben prepusi ali odlok Z zapornico, ki je omogočal uravnavanje gladine vode bajarja (ob nalivih dvignjena zapornica za hitro odvodnjavanje, ob sušah pa zaprta za ohranjanje votle). In lako se je grajski gospod v prcleklo-sli, dandanes pa marsikateri posestnik oskrbi z virom raznovrstnih koristi - bajarjem. Razen oskrbe ledenic z ledom, ki danes nc pride v poštev, je bajar obdržal kar vse druge dejavnosti, s tem da lovljenje rib v bajarjih po- Odsev gozda se zrcali na spokojni gladini Zelodniškega baJarja. staja vse bolj sprostil veno-d niza hnu in Športna dejavnost, lako zlasti na spodnjem, večjem bajarju Crnclo pa tudi na Žclodniku že vrsto let poteka večkrat letno ribiško tekmovanje v lovu največje ribe, ki tako predstavlja živahno druženje ribičev - članov in ljubiteljev ribolova. Poleg truda prj organizaciji taksnih tekmovanj, gre posebna pohvala ribičem tudi glede redne skrbi v obliki urejanja okolice bajarjev, objektov ob bajarjih (brunarica na črncl-skem bajarju, smetnjaki, vlaganje in hranjenje rib ...). Pravo zadovoljstvo pa nudijo bajarji pozimi, ko zamrznjeni omogočajo vsem starostnim generacijam na začetku učenje, nato pa ali ognjevit hokej ali pa sproščeno vijuganje križem ledene površine. Gladina bajarjev pa prihaja do veljave vsakič, ko jo obiščemo: v mrazu v oblike ledene skorje motno odbija sončne žarke, v vročini pa slepeče pripre oko. ko svetloba žarečega sonca utripa na pozibavajočih sc valovili, ki jih je sprožil lahen vclrič. Vodno zrcalo jc spomladi nežno okrašeno z venčnimi listi, ki jih je veter lotil od cvetov zelenečih vej, v jeseni pa posejano z odpadlim listjem, ki pritegne marsikatero slikar-jevo platno. V nevihti v ali ob bajarjih zaživi šc nova dimenzija - »orkestralno« oglašanje tudi za stotine žab, v brezvetrju in sončnem vremenu pa umirjena gladina bajarja postane ogledalo grmovnati in drevesni sceni, rastoči na brežinah zajele votle. In tovrstni prizori, ki se mozaično prepletajo in tako stopnjujejo kakovost naravnega okolja, nas bodo nekaj bolj, drugje manj pozdravili ob obisku že omenjenih bajarjev. pa tudi pri ribniku Plastenka vzhodno od Radomelj, na t. i. »Floridi« (takšno ime sc jc tega ribnika prijelo zaradi polotoka v njem, ki spominja na ameriški polotok Florida), južno od Zelodaika in se marsikje drugod zunaj meja naše občine. Poživljanje potlobe krajine z bajarji pa se pojavlja tudi v današnjem času, saj tako Stoječa kot tekoča voda doda prostoru nek poseben, skrivnosten odtenek. Zato jc voda nadvse privlačen element v estetskem pogledu krajine. Primer preurejanja nekdanjega graščinskega ribnika jc lepo viden v Turnsah (južno od Radomelj) med gričem in graščino Crnilo, ko sc bo kmalu lahko oko mimoidočega naužilo ob občudovanju na novo urejenega bajarja JOŽE KOZJEK, študent biotehniške fakultete ogledu kljub sorazmerno dolgemu zadrževanju v območju skladišča na osebnih dozimetrih odčitali količino prejetega sevanja, ki ni bila prav nič večja od tiste, ki jo v naravi prejmemo v enem dnevu. Ob vsem, kar sem videl, menim, da skladišče v normalnih razmerah in ob vestnem upravljanju ne predstavlja posebno hude obremenitve okolja. Urez odgovora pa ostane vprašanje: Kaj bi se zgodilo v primeru diverzije, agresorskega napada ali podobnih izrednih dogodkov? Naj končam z obžalovanjem, da sem tudi sam prispeval k povečanju količine odpadkov v skladišču, saj so gamaše in rokavice končale v vreči za odpadke, te pa bodo prej ali slej stlačili v pločevinast sod, ki bo nedvomno zavzel prostor prav v tem skladišču. Kot vse kaže, novega osrednjega skladišča radioaktivnih odpadkov v Sloveniji še nekaj časa ne bomo imeli. MATJAŽ BERGANT Z dobro voljo je vse mogoče V Ihanu smo imeli 1. maja birmo. Kot je v navadi, so možje in fantje nekaj dni pred birmo ob cerkvi postavili 24 metrov visok mlaj. Ker nesreča nikoli ne počiva, je zapihal veter in mlaju odlomil vrh s slovensko zastavo vred. Dopolne pred birmo so mimoidoči žalostno pogledovali proti upognjenemu slovenskemu ponosu in slišati je bilo prav neprijetne opazke. Na postavljeni mlaj splezati in poravnati vrh, bi bilo sila nevarno dejanje, saj veter tudi na praznik dela ni počival. Odločili smo sc, da sredi dopoldneva zmotimo praznični mir v delavnici Elektroinstalacij Skočaj na Viru. Ker jc bila birma ob treh popoldne, je bilo malo časa za popravilo, naleteli pa smo na prijazno besedo. Doživeli smo tudi nekaj, kar vse redkeje srečujemo -pripravljenost pomagati v težavah pa čeprav na praznik dela. Skočajevi so po mobilnih zvezah angažirali pri njih zaposlenega Raj-ka Kimovca. ki jc obljubil, da bo čez dobro uro s Skočajcvim 22 metrskim dvigalom pred Biansko cerkvijo. Oh uri se je zgodilo. Rajko jc dobrovoljno raztegnil dvigalo in strokovno vrhu mlaja dodal oporo. Ko smo ga vprašali, koliko dolgujemo za pomoč, jc prijazno odvrnil da nič, ker jc v težavah pač treba pomagati. Tudi Skočajevi so rekli, tla so predvsem veseli, da so lahko pomagali - zato vsem v imenu vseh staršev 145 birmank in hir-mancev - HVALA! BORIS KOPITAR Veter je zapihal in vrh mlaja je omagal. Rajko Kimovec iz Elektroinstalacij Skočaj je dokazal, da je z dobro voljo vse mogoče. Pred hišo Ane Frank sredi Amsterdama je vedno množica čakajočih, ki si žele ogledati njeno dediščino. V okolici ne manjka tudi velike značilnosti Nizozemske - koles. Medobčinsko društvo invalidov Domžale Skrb za zdravje in prijetno počutje Ena izmeti pomembnih nalog Medobčinskega društva invalidov Domžale je skrb za ohranjanje zdravja in prijetno počutje članov, podpornih članov ter prijateljev. V ta namen v koledar dejavnosti za posamezno leto uvrstijo letovanja v nekaterih toplicah in drugih okrevališčih - doma in v tujini. Posebej radi odhajajo v hotel Delfin v Izolo, okrevališče Zveze društev invalidov Slovenije, kjer jim pripravijo posebne programe, ki koristijo njihovemu zdravju pa tudi dobremu počutju. Razgibavanje v ogrevanj morski vodi je le del programa, v katerega vključijo tudi oglede bližnjih krajev, prijetna vsakodnevna večerna srečanja s prijateljskim društvom invalidov Izola in šc marsikaj. Zadovoljni so tudi z obiski Banovccv in drugih okrevališč, ki vsa po vrsti prispevajo k ohranjanju zdravja. Kljub invalidnosti, ki jim včasih preprečuje, da bi živeli kot zdravi ljudje, se invalidi radi udeležujejo izletov po domovini in tujini V domovini so zelo dobro obiskana enodnevna kopanja v naravnih zdraviliščih, ki jih združijo tudi z ogledom bližnjih naravnih in kulturnih znamenitosti. Konec aprila pa so obiskali tudi Nizozemsko in se ob tem spoznavali z. njenimi značilnostmi. Tako so sc seznanili s cvetlično borzo, se sprehodili po največjem parku tulipanov, občudovali Amsterdam in Haag. Dclft in njegovo modro keramiko, spoznali so izdelovanje cokel in znanih sirov ter brušenje diamantov, na poti pa so se ustavili tudi v Kolnu in si ogledali najbolj znamenito evropsko ka-ledralo. S turistično ladjo so se popeljali po amsterdamskih kanalih, posebno doživetje pa je bilo srečanje z Anno Frank in hišo, v kateri se jc med drugo svelovno vojno skrivala z domačimi. Obiskali so tudi obalo Severnega morja, s posebnim zanimanjem pa si v Haagu ogledali evropsko sodišče, ki so ga doslej poznali le iz radijskih in televizijskih oddaj. Obisk Nizozemske so zaključili z obiskom enega najbolj znanih muzejev v Amsterdamu, ljubitelji umetnosti pa so se napotili tudi do muzeja Van Gogha. Druženje in obisk te. za marsikoga »daljne« dežele, jc za vse udeležence pomesS prijetno doživetje, ki je vsem ostalo v prijetnem snominu. Medobčinsko društvo invalidov Domžale pa se v teh poletnih mesecih pripravlja tudi na tradicionalno srečanje z Društvom invalidov iz Izole Moravska planinska pot Tradicionalno srečanje planincev Planinsko društvo Moravče je v ponedeljek prvega maja organiziralo že peti prvomajski pohod po Moravski planinski poti. Štartno mesto je bilo pred (,radom v Zgornjem Puštanju ob 4. uri zjutraj. Na cilj smo prišli ob 17. uri. Peš hoja ni bila zahtevna, je pa zaradi dolžin« (prek 50 km j naporna. Hoja s postanki je trajala okoli 13. ur. Tega pohoda seje prostovoljno udeležilo prek 80 pohodnikov-planincev mladih in starejših iz domačega PD in veliko iz sosednjih PD, s katerimi sodeluje PD Moravče. Med potjo je bilo za vse udeležence poskrbljeno okrepčilo. Seveda je imel vsak udeleženec v svojem nahrbtniku tudi dodatek za želodec in potrebna oblačila. Med potjo so pohodniki svoje kartončke vtisnili žige in se vpisali v knjige obiskov-konlrolnih točk, na celolni prehojeni poti. Na cilju je bilo za vse udeležence - okrepčilo, na gradu Pirnat v Zgornjem Tuštanju. Štartnina za posameznika 1000 tolarjev, pred vpisom na Planinsko peš pot, Pohodnikc so spremljali planinski vodniki, z vso pripadajočo opremo, seveda na osebno odgovornost vsakega pohodnika Po prihodu na »CILJ«, je bilo presenečenje, nastal je skupinski posnetek (Jožeta Novaka), množica tisočih ljudi je z navdušenem pozdravila planince, ko so v koloni prišli na prizorišče dogajanja. Vsi pohodniki so iz rok predsednika PD Moravče, g Franc K M PTICA, in prizadevnega organizatorja, gospoda Pavleta BARIJ CA. prejeli spominsko značko in pisno »PRIZNANJE« za udeležbo. Sledilo je prijateljsko srečanje. Za prijetno razpoloženje so poskr beli ansambel PTUJSKIH PET in VI RNFK - pevce s spremljevalci Obiskovalci smo se naužili svežega zraka in sc okrepčali z dobro hrano; vol na žaru. ćevapčići in domači kruh, kava in vse vrste brezalkoholnih in alkoholnih pijač, z bogatim sreceJovom. Prihodnje leto nasvidenje šc v večicm številu pobudnikov in drugih udeležencev TRADICIONALNI GA SKPCANJA ZA PRVI MAI 2001. JOŽE NOVAK IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK LDS UBCTAU« DEMOKRACIJA SCOVENUE Liberalna demokracija občine Domžale ima v Občinskem svetu deset svetnikov, ki s svojim delom dokazujejo volivcem, daje njihov namen čimbolj razvita občina na vseh področjih. Podpredsednika LDS Domžale Aniona Preskarja sem povprašala, katere investicije oziroma področja razvoja občine so prednostne? Po realizaciji stiripasovnice Crnu-če-Trzin, ki je vsaj delno omilila prometne težave nase občine in predvidenim dokončanjem odseka avtoceste skozi naSo občino, kar je bila dosedanja prednost, menim, da odslej prav gotovo prioritetna naložba isicanje in ureditev nove deponije odpadkov, saj jc dosedanja praktično polna, novo pa bomo potrebovali vse do Časa. ko bodo v okviru osrednje slovenske regije pristopili k finančni realizaciji bodisi žigaini-cc komunalnih odpadkov oziroma drugega načina regijskega urejanja odpadkov Druga pomembna naložba je vlaganje v vodovodne zanke, kar bo dolgoročno zagotovilo ustrezno vo-dooskrbo /.a uporabnike na Območju celotne občine Domžale. Prav tako je nujno potrebno izvajati povezavo Homca, Nožic. Prcscrtj na vodni vir s kolovca. Modernizacija Čistilne naprave Domžalc-Kaninik mora zagotoviti taksno kakovost čiščenja odpadnih vod, kot jo ima razvita Evropa. Ob tem pa je potrebno preveriti pravilnost dolgoročnega koncepta priključevanja farmacevtskih odpadnih vod in nekaterih drugih močno obremenjenih odpadnih vod iz druge industrije na Čistilno napravo. Vso finančno in kadrovsko podporo je potrebno zagotoviti za realizacijo obrtne oz. industrijske cone na /elodniku in pri tem uposteva-ti izkuSnic gradenj tovrstnih obrtno industrijskih con. Ne nazadnje, kljub pomislekom svojih bližnjih sosedov, menim, da bi bil prostor Ljubljanskega sejma na lokaciji Ten-Ten primeren. Prav gotovo je odločitev izjemnega promc-na tako za občino Domžale v razvojnem smislu kot za sam Ljubljanski sejem. Pričakujem, da bomo končno odločitev sprejeli v dialogu vseh prizadetih in ob upoštevanju argumentov. Za Dogovor se vam zahvaljujem. SAŠA KOS OO SDS Domžale OO SKD Domžale Medijem v Republiki Sloveniji Domžalski svetniki SDS in SKD nismo želeli sodelovati pri nezakonitih odločitvah Dogodki na 15. redni seji domžalskega Občinskega sveta so demokratičnost odločanja v domžalski občini ponovno pahnili v dobo ortodoksnega komunističnega enoumja. Svetniki nekdanjega režima (ZL, LDS, Zeleni, Demokrati, DeSus, oba svetnika Liste obrtnikov) so s pomočjo argumentov, na dnevni red uvrstili podpis pogodbe za izgradnjo Doma ostarelih na Viru pri Domžalah, do katere se na vsak način želi dokopati podjetje Vital Senior, katerega direktorica je Pcpica Glamu-zina. Podpis pogodbe so navedeni svetniki, tudi takrat ne z močjo argumentov, temveč s preglasovanjem, sprejeli žc na decembrski seji domžalskega Občinskega sveta. Na podlagi argumentov svetniških skupin SDS in SKD pa jc takrat županja Cveta Zalokar-Oražcm (Združena lista) podpis pogodbe ustavila in jo dala v proučitev skupini pravnikov. To sporno pogodbo je namreč mimo vednosti domžalskega notarja v njegovem imenu sestavil Franci Gerbec, sicer predsednik Združene liste v Domžalah in svetnik v Občinskem svetu. Domžalski notar g Jože Rozman s pogodbo v taksnem besedilu, kot smo jo prejeli občinski svetniki v gradivu za sejo. ni bil seznanjen in se kasneje z njo niti ni strinjal. Pogodba jc bila namreč sestavljena na taksen način, da interesi občine niso bili dovolj dobro zavarovani in so bili za občino Škodljivi. Zaradi zlorabe njegovega imena in notarske funkcije, ki jo je izvedel predsednik Združene liste Franci Gerbec (več kot očitno kaz-nivno dejanje g. Gerbca), je notar Rozman takrat celo protestno izstopil iz Združene liste. Ob tem je že decembra 1999. leta prosil županjo, naj občinske svetnike seznani z njegovim dopisom, kar pa županja Se vedno ni storila. Izkazalo se jc, da jc bila zahteva svetnikov SDK in SKD, naj se Škodljiva pogodba ne podpise, povsem upravičena. To je posredno priznala tudi županja, ko je, kljub temu, da so podpis pogodbe njeni svetniki na seji občinskega sveta v mesecu decembru 1999 že sprejeli, ustavila podpis pogodbe. Upravičeno smo torej pričakovali, da bomo svetniki do- bili popravljeno verzijo sporne pogodbe dovolj zgodaj, da jo bodo obravnavali tudi odbori občinskega sveta ter svetniške skupine. Vendar pa smo jo dobili pet minut pred pri-četkom seje. Ker jc bila pogodba bistveno spremenjena, bi jo pred obravnavo vsekakor morali pregledati tudi ustrezni odbori. Vendar po stari navadi tega ponovno ni bilo. Zato smo svetniki SDS in SKD pri obravnavi tc točke zapustili sejo, saj nc želimo sodelovati pri odločitvah, ki so Škodljive za občane in občino. Ker jc na tej seji manjkalo kar precej županjinih svetnikov, je seja postala nesklepčna. Zaradi prihajajočih praznikov smo pričakovali, da bo nadaljevanje seje potekalo po praznikih, v tem času pa bi odbori lahko pregledali sporno pogodbo in o njej dali ustrezna mnenja. Vendar se je županja odločila narediti radikalno potezo, verjetno zaradi pritiska svetnikov Združene liste in jc telegramsko sklicala nadaljevanje seje. Telcgami so bili poslani v četrtek, 20. aprila, nadaljevanje seje naj bi bilo na veliki petek, 21. aprila ob 16.30. Kar nekaj svetnikov je zaradi službenih obveznosti in delovnega urnika poŠte telegram lahko dvignilo sele na dan seje, telegramski sklic seje pa ni nikjer poslovniško določen oz. možen. Tovrstno županjino dejanje jc zgolj dokaz več, da gre v tem primeru za nekakšno trgovanje med Vital Scniorjem in predstavniki občine. Verjetno je odveč pisati o tem, da so na tem nadaljevanju seje, katerega sc svetniki SDS in SKD zaradi poslovniških določil in tudi povsem osebnih odločitev (veliki petek je praznik, ki ga praznuje praktično cela Evropa in na ta dan ni sklicov sej) nismo udeležili, županjini svetniki dali soglasje za podpis sporne pogodbe. Tudi s strani županjinih svetnikov je bila udeležba na tej seji skromna in čc he bi bila na seji prisotna tudi oba svetnika SLS, bi bilo to telegramsko sklicano nadaljevanje seje ponovno nesklepčno. Zaradi morebitnega izkrivljanja zgodbe o gradnji domov želimo poudariti naslednje. Svetniki SDS in SKD nikakor nismo proti gradnji domov za ostarele, tovrstne gradnje podpiramo, celo več, pri sprejemanju letošnjega občinskega proračuna, v katerem jc bila predlagana gradnja samo enega (zgoraj navedenega), sta obe svetniški skupini z. amandmajem dosegli spremembo plana, po katerem se bo na različnih lokacijah v naSi občini gradilo več domov za starejše občane. Vedno smo se zavzemali, da naj sc postopki sprejemanja izvedejo na legalen način, z. upoštevanjem zakonodaje, demokratičnosti postopkov in zavarovanja interesov občine in občanov. Zgodba o tej gradnji zato nikakor Se ni končana, zato bomo z vsemi možnimi pravnimi sredstvi, ki so nam na voljo, izpodbili postopke, ki so bili narejeni v tem in tudi v nekaterih drugih primerih. Za svetniško skupino SDS Domžale: ROMAN KURMANSEK Za svetniško skupino: BOGDAN OSOUN Odgovor na izjavo v zvezi z gradnjo doma za varstvo starejših na Viru V zvezi Z Izjavo, ki sta jo OO SDS in OO SKD Domžale poslali medijem, ob sprejemanju odločitve o izdaji soglasja Občinskega sveta za podpis dodatka k Pogodbi o sofinanciranju izgradnje doma za varstvo starejših občanov na Viru in poroštvene pogodbe posredujem naslednja pojasnila in stališča: 1. Odločitev o izdaji soglasja k podpisu osnovne pogodbe jc občinski svet z večino glasov sprejel že decembra 1999. Ker mi niso bila posredovana ustrezna zavarovanja za vložek občine (z.cmljiSčc v vrednosti 9,9 mio SIT in komunalni prispevek v vrednosti 66 mio SIT), je bil podpis pogodbe zadržan in od investitorja zahtevane ustrezne garancije. Zavod Vital Senior je v projekt kot partnerja pritegnil gradbeno podjetje Gradiš, ki je z občino tudi sklenil poroštveno pogodbo za dokončanje projekta oziroma ustrezna zavarovanja, če do gradnje doma nc bo prišlo, v obliki bančne garancije banke Hypo Alpe Adria. S tem so bili izpolnjeni vsi pogoji za podpis pogodbe oziroma zaradi spremenjene oblike zavarovanj dodatka k pogodbi. O tem naj bi svetniki odločili na seji občinskega sveta v sredo, 19. aprila. Večina svetnikov jc odločila, da sc omenjena točka obravnava, saj jc pomenila le potrditev dodatka k pogodbi. Svetniki SDS in SKD so takoj po začetku obravnave sejo zapustili in argumentov in pojasnil sploh niso želeli slišati. S tem so jasno pokazali, da bistvo njihovega nasprotovanja ni v vsebini (izpolnjeni so bili vsi pogoji občine in pridobljena ustrezna zavarovanja), pač pa v nasprotovanju projektu in hotenju, da sc le-ta udejani. Zal se niso izpolnila njihova pričakovanja, da bo projekt v celoti padci. 2. Notar Rozman jc bil res po malomarnosti v prvotnem predlogu pogodbe naveden kot notar, pri katerem naj bi bila pogodba potrjena, za kar sc mu jc g Franci Gerbec tudi javno opravičil, sama pa sem z. notarjem opravila pogovor, v katerem sem se mu za napako tudi v imenu občine opravičila. Seveda pa jc bilo pogrevanje omenjenega sptxlrsljaja le način, s katerim so svetniki SDS in SKD hoteli očrniti projekt v celoti. Pravno zastopanje občine jc v nadaljevanju pogovorov in usklajevanj opravljal odvetnik Andrej Dolcs. 3. Predhodna obravnava gradiv na sejah odborov kot posvetovalnih organih Občinskega sveta ni nujni in obvezni pogoj za obravnavo gradiva na seji občinskega sveta. O tem svetniki lahko odločijo z glasovanjem. 4. Seja jc bila po odhodu svetnikov SKD in SDS prekinjena, svetniki in svetniške skupine pa so sami (in nc jaz, kot mi očitajo v Izjavi) predlagali, da bi bilo njeno nadaljevanje v petek, 21. aprila (ki jc bil delovni dan), svetniške skupine pa so zagotovile, da bo seja sklepčna. To sc je tudi res Zgodilo, saj je bilo v petek na seji prisotnih 19 svetnikov (od skupaj 31, pri čemer jc svetnikov SKD in SDS skupaj K), manjkal pa je tudi en svetnik LDS), kar pomeni da jc trditev v Izjavi, da jc bila udeležba tudi s strani »županjinih svetnikov« skromna, velika laž in natolcevanje. 5. Občinski svetniki, ki niso člani SDS in SKD ter sama osebno, nikoli nismo nasprotovali predlogu, da sc v občini gradi čim več domov za ostarele na različnih lokacijah in z različnimi investitorji. Poudarili smo le, da se morajo investitorji izkazati z ustreznimi pogoji (zemljišča, projekti) in investicijski programi. V vseh podobnih primerih bo občina sodelovala in tudi sofinancirala izgradnjo npr. z. vložkom v obliki komunalnega prispevka, zemljiščem ipd. 6. Ponovno poudarjam, da so bile vse odločitve v omenjenem primeru sprejete zakonito z večino glasov občinskih svetnikov in da so interesi občine ter njen vložek primerno zavarovani in zaščiteni tudi v primeru, da do realizacije projekta zaradi objektivnih okoliščin morda nc bo prišlo. To pa jc tisto osnovno, kar jc moja dolžnost in zakonska obveznost. 7. Za svetnike SDS in SKD so vse odločitve, ki jim sami nasprotujejo ali pa sc z. njimi nc strinjajo, rezultat ortodoksnega komunističnega enoumja, česar obtožujejo vse po vrsti, celo kolege iz lastnih vrst, ki mislijo s svojo glavo. Taktne po navadi po hitrem postopku odstranijo (npr. bivSo predsednico nadzornega odbora ali pa neprijetnega g Sen-gerja), sami pa sc pri delu poslužujejo groženj in diskvalifikacij, kakrSnih sc lahko učijo le pri najbolj nedemokratičnih političnih strankah in sistemih. Tisto, kar me kot županjo občine Domžale najbolj skrbi, jc dejstvo, da v naSi občini prav nekateri svetniki SDS in SKD (na srečo nc vsi) vse večkrat nasprotujejo in preprečujejo izpeljavo projektov, ki bi bili lahko vitalnega pomena za razvoj in napredek, samo zato, ker bi pomenili uspeh in rezultat ekipe in politične opcije, ki ji nc pripadajo in z njo sami nc želijo konstruktivno sodelovati. To pa ni dobro, kajti delovanje v občinskem svetu bi moralo biti zelo daleč od politike in predvsem blizu interesov predvsem občank in občanov ter konkretnim problemom in težavam, s katerimi sc srečujemo. Pri tem pa postajajo posluSnc oprode in hlapci državne strankarske politike, za katero smo videli in vidimo, kam nas jc pripeljala. Županja Občine Domžale CVETA ŽALOKAR-ORAZEM ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV vabi vse člane, simpalizerje in naključne obiskovalec na tradicionalni piknik v Športno rekreacijski center v Mostec v Ljubljani. Letos bo piknik potekal v soboto 3. junija, spremljajoče prireditve pa se bodo odvijale na več lokacijah. Dopoldan bodo potekale Športne igre v nogometu, odbojki in koSarki v Športnem centru Ilirija, s pričet-kom ob 8. uri in bodo trajale do 14. ure, ko sc bodo začela posamezna dogajanja v Moste-cu. Kot vsako leto lahko pričakujemo zabavo, glasbo, skeče, družabne igre in tradicionalni srečelov Letošnja novost bodo stojnice, na katerih se bodo predstavile slovenske regije s svojimi kulinaričnimi specialite-tami in spominki, ki odkrivajo njihove posebnosti in tradicionalne vrednote. OBMOČNI ODBOR ZDRUŽENE LISTE SOCIALNIH DEMOKRATOV VABI NA DRUŽABNO SREČANJE V PETEK 2. JUNIJA OB 17. URI PRI LOVSKI KOĆI V MORAVČAH. SREČANJA SE BO UDELEŽIL TUDI PREDSEDNIK ZDRUŽENE LISTE BORUT PAHOR. VABLJENI! Nazdravimo - uspešni preteklosti in svetli prihodnosti Zadnji občni zbor SLS Podružnica Domžale Člani podružnice Slovenske ljudske stranke Domžale smo z rahlo Zamudo < p r i ga ii ja la nas je združitev) izpeljali zadnji samostojni redni obćni zfobr. Predsednica ga. I-miljana Srcbotnjak je podala poročilo o LBpesnOfftl preteklega dela; nato so imeli besedo sc (zaics visoki) gostje: minister Ciril Srnrkolj, poslanec v državnem zboru Janez Per, državna svcl-nica Katarina Ovca - Srnrkolj ter generalni sekretar ministrstva Janez Pevce, Tudi oni SO predstavili naravo svojega dela, svoja prizadevanja za Slovenijo ter nenazadnje skrb za domaČi kraj. Pogovarjali smo se tudi o pripravljanju na združitev SKD in SLS v občini Domžale - to pa je tema, o kateri bo zagotovo Sc več govo-ra tudi v Slamniku. ROK RAVNIKAR Anketa: Na prvem mestu varnost in otroci SKD Občinski odbor SKD Dom-žalc je pred časom izvedel med svojim članstvom anketo, s katero jc želel ugotoviti, kaj tare njihove člane - občine Domžale in kje lahko svetniki SKD priskočijo na pomoč, da bi izpolnili pričakovanja volivcev. V anketi so povprašali po zadovoljstvu s komunalnimi storitvami, po zadovoljstvu obrtnikov s pogoji gospodarjenja, po varnosti, vrtcih, domovih za ostarele, politiki do malih družin in Se kaj, vsak sodelujoči v (anonimni) anketi pa jc lahko Se sam pripisal, kaj vidi v svoji okolici kot pereč problem. In kaj je povedala anketa? S komunalnimi storitvai v občini je »zelo zadovoljnih« 23% vprašanih, dobrih 7% odstotkov je nezadovoljnih, ostali pa so obkrožili »srednje«. Toda kar 92% vprašanih meni, da bi morala občina poskrbeti za konkurenco na področju komunalnih storitev in z javnim razpisom poiskali najboljšega ponudnika, s tem pa prebivalcem zagotoviti predvsem najugodnejšo ceno teh storitev. Glede čiščenja cest letošnjo zimo ni večjih pripomb: 84% vprašanih jc »srednje zadovoljnih«. 62% vprašanih meni, da bi bilo potrebno pohiteti s plinifikacijo. Isti odstotek vprašanih je »srednje zadovoljnih« tudi s Slamnikom pod novim uredništvom. Z varnostjo otrok na poti v Solo jc »srednje« zadovoljnih 54% starSev, 46% pa nezadovoljnih. (Z varnostjo nasploh in z delom domžalsl pomembnosti učne firme za prenovo programov, opozorili pa tudi na problem nenehnega širjenja Poklicnih šol. Po zaključku strokovnega dela so si ogledali Železno jamo ter zbirke, nato pa odšli v halo Komunalnega centra Domžale, kjer so jih po uspešno opravljenem tekmovanju že čakali njihovi tekmovalci in tekmovalke. Gostitelji so pripravili kratek Prijetni kulturni program, v katerem so na modni reviji predstavili sv"ic izdelke, prisluhnili smo dve-ma glasbenikoma, zaploskali smo •retn violončclislom, nato pa jc bil "* vrsti najbolj pričakovani del Prireditve razglasitev rezultatov 111 podelitev priznanj icr praktičnih nagrad. Ob leni moram ome- 1111da se je Srednja šola Domžale "icinno potrudila in skupaj s slc-Vlll|inu spoii/orji in pokrovitelji Pripravila kopico praktičnih fta* grad - naivce /a na|bol)še tokino-Vil|cc, nagradili pa so ludi druge udeležence, ki bodo zanesljivo svoje bivanje in delo v naši občini ohranili v prijetnem spominu. Čeprav rezultati niso najpo- vič iz Maribora pa na oddelku ž.c-lezninc in orodja. Srednjo šolo Domžale so zastopale. Marta Dolinšck, Saša Snion-kar. Špela Petek, Kristina Srakar, Tea Zibelnik, Carmcn Prešeren Rcpnik, Katja Jaz.hinšck in Žiga Kallenegar. Vsi so sc trudili po svojih močeh in sc v glavnem uvrščali v zlalo sredino, posebej pa čestitamo Tei Zibelnik, ki je na tekmovanju dosegla drugo mesto in le za šest točk zaostala za prvo uvrščeno tekmovalko. 25.državno prvenstvo v tehniki prodaje je zelo lepo uspelo - ta- rr. Dekleta, ki so zastopala Sredmo solo Domžale na 25. državnem prvenstvu v tehniki prodaje - skupaj z mentorico. Druga od desne je Tea Zibelnik, ki |e osvojila drugo mesto. membnejši, za marsikoga je bil pomembnejši človeško in slrokov-no obogaten dan, na kratko proslavljamo najuspešnejše bodoče trgovce s katerimi ste se morda tudi vi 16 maja 2000 srečali v eni izmed žc omenjenih trgovin. V irgovini z. barvami in laki je bil najsupcSnejSi Simon Koscdnar i/ Murske Sobote, belo lehniko je najbolje znal prodajali Pcler Gaš-panč Ptuj. P" konfekcij) jc največ znanja pokazala Marija Sajo-VR. j/ Kranja, kozmetiko najbolje prodaja Aleksandra Žitnik iz No-Vl.,.;i mesta, živila Jožica Čarni iz. Murske Sobote, prvo mesto na področju metrskega blaga je dosegla Julijami Kant iz Kranja. Damjana /rim i/ Murske Sobote jc bila ocenjena kot najboljša na področju obutve, Aleksander Slojano- ko po organizacijski, kol strokovni in tekmovalni plati, organizacijski odbor, ki ga je vodil mag. Viktor Jemcc, v. d. ravnatelja, je odlično opravil svoje delo in mladim iz vse Slovenije pripravil lep dan. Vsi tekmovalci pa s prikazanim znanjem obetajo, da v trgovinah tudi v prihodnje lahko pričakujemo veliko strokovnega pristopit in prijaznosti. Ob koncu pa moramo pohvalili tudi izjemno kvaliteten in bogat ZBORNIK Icr pripravljenost številnih sponzorjev, da pomagajo pri organizaciji in izvedbi jubilejnega tekmovanja Prepričana sem, da se je uresničila ravnateljeva želja vsem udeležencem: Naj vam bo bivanje pri nas čim prijetnejše, da bosle človeško in strokovno obogateni zapustili jubilejno tekmovanje. V. V. A sreča ni v glavi in ne v daljavi. Ne v žepu ali pod palcem zaklad. Srečuje, če se delo dobro opravi In če imaš koga rad. (Tone Pavček) Del pesmi pesnika Toneta Pavčka so si učenci in učitelji Osnovne šole Venclja Perka Domžale izbrali kot moto letošnjega odprtega dne šole, ki je bil povezan z 20-letniro odprtja nove osnovne šole. Ta je bila zgrajena iz samoprispevka in je svoja vrata odprla 15. septembra 1980. Prvi dnevi v novi tedaj najsodobnejši šolski stavbi so prinesli dvoizmenski pouk, kije kmalu prešel v enoizmenske-ga, malce je bilo treba počakati tudi na sodobno telovadnico, pomanjkljivosti in napake pa so odpravljali še kar nekaj časa. Šolo je v posameznem šolskem letu obiskovalo največ 996 učencev, trenutno pa so v 36 oddelkih 803 učenci, ki v različnih oblikah pouka (integrirani, nivojski, individualni) pridobivajo znanja, v več kot 50 organiziranih interesnih dejavnostih pa lahko zapolnjujejo svoj prosti čaš. Dan odprtih vrat V dopoldanskem času sobote. 13. maja 2000 so učenci pod vod-slvoin mentorjev številnim obiskovalcem prikazali svoje dejavnosti. Tako smo si na šolskem dvorišču lahko ogledali odprl košarkarski lurnir trojk Icr se pomuelili na prodajnem sejmu izdelkov učencev, v kleti in pritličju so sc predstavili modelarji, glcdališčniki, pevci, likovniki, lolok-rožek, zgodovinarji, občudovali pa smo lahko tudi raziskovalno delo pri kemiji. Prvo nadstropje jc bilo namenjeno predstavitvi oblikovanja materialov, zgodnjega načina učenja angleščine in praktičnega dela pri fiziki. Ogledali smo si gledališko predstavo Malilda, prisluhnili o šoli po angleško, si ogledali knjižnico, delo računalniškega krožka in se seznanili z uporabo računalnika pri posameznih predmetih, zelo zanimiva pa je bila tudi razstava o Stobu in slam-nikarstvu. Zgornje nadstropje so namenili projektni razstavi o Matiji Tomcu, likovni delavnici, lutkovni igrici oblikovanja prtičkov za pogrinj-kc, matematičnemu krožku, zgodovini malo drugače, šahisti so se srečali na odprtem šahovskem turnirju, pomuelili pa smo se tudi na taboru. Akademija Na slovesni akademiji ob prvih 20-letih življenja in dela v novi Osnovni šoli Venclja Perka so se zbrali učenci, učitelji, upokojeni učitelji in vrsta gostov, med katerimi jc bila tudi ga. Cveta Zalokar Oražcm, županja Občine Domžale. Ga. Irena Vav- petič, sedanja ravnateljica, se je v pozdravnem nagovoru spomnila 20-letne prehojene poti, ko je šolo kar 16 let vodil g Marjan Stopar, spomnila pa se jc tudi g Janeza Ulčarja, st. nekdanjega ravnatelja šole, in g Jerneja Leniča, predsednika skupščine občine, ki sta pred dvema desetletjema največ prispevala da je bila šola. za katero so s samoprispevkom prispevali vsi občani in občanke, zgrajena. »Napolnili smo jo do vrha in čez,« je dejala ravnateljica in pohvalila občino, ker je prispevala, da je urejeno sofinanciranje dejavnosti in so bile odpravljene pomanjkljivosti. Ob tem je poudarila, da je bogastvo velikih šol v ljudeh, v učiteljih in učencih in da se vsi skupaj veselijo in so ponosni za rezultate tako s področja znanja kot športa in šaha. H kvalitetnemu učenju in uspešnemu delu šole prispeva povezani in ustvarjalni kolektiv, ki se veseli številnih zunanjih sodelavcev in iz leta v leto večjih uspehov šole. Slavnostna govornica županja, ki je tudi obiskovala OŠ Venclja Perka je po pozdravu v imenu Občine Domžale čestitala učencem in kolektivu pa tudi staršem ob obletnici Sole in podala informacijo o bližnji gradnji OS Dragomelj, opomnila pa tudi, da kljub Praktično delo pri fiziki Med številnimi obiskovalci odprtega dne OŠ Venclja Perka in zaključne slovesnosti je bila tudi ga. županja Cveta Zalokar Oražem, ob njej ga. Irena Vavpetic, ravnateljica in a. Marija Šantl, njena pomočnica, ter akademska slikar-a Vera Terstenjak Jovičič. velikemu prizadevanju občine žal primanjkuje finančnih sredstev, ki bi omogočila, da bi za vse učence in učenke občine Domžale ustvarili naj-idealnejSe pogoje za devetletko. Nato je bil na vrsti kulturni program, ob katerem se je povezoval-ka ga. Jana Habjan sprehodila skozi 20-lelno zgodovino šole, pri tem pa so ji pomagali Šolski pevski zbori, učenci Glasbene šole Domžale in plesalci plesne šole Miki. Svoje spretnosti in znanja so pokazali tudi telovadci in košarkarji. Vodstvo šole se je z darili posebej zahvalilo košarkarjem, ki so osvojili naslov državnih prvakov, ter šahistu Luki Leniču, ki je prav tako letos postal državni prvak med šahisti Akademija se jc zaključila s povabilom po uspešnem sodelovanju tudi v prihodnje. Čestitkam sc pridružuje tudi Uredništvo Slamnika. V. VOJSKA Strokovna ekskurzija na Sicilijo Vsako leto OŠ Domžale organizira za svoje delavce strokovno ekskurzijo v tujino. Tokrat so se odločili, da spoznajo slikovito pokrajino Sicilije. Na pot so se odpravili 24. aprila, potep pa je trajal štiri dni. In kako je potekala ekskurzija? V zgodnjih jutranjih urah so se odpeljali z udobnim turističnim avtobusom mimo Sežane v Italijo in s krajšimi vmesnimi poslanki proti Neaplju Po prihodu so si pod vodstvom vodičke informativno ogledali mesto, nato pa so sc vkrcali na ladjo, ki jih je preko noči popeljala do največjega sicilskega mesta PALERMO. ki so ga gradili in krasili Feničani, Rimljani. Bizantinci, Saraceni, Normani, Španci, Francozi in velja za eno najlepših in zagotovo najbolj živahnih mest. Sprehajali so se po središču mesta, po trgih Bcllini. Prcl'oda, Canfi in Ouattro, mimo šleviltiih fontan, cerkva in zlasti veličastne normanske palače. Po ogledu najpomembnejših znamenitosti so nadaljevali pol do mesta FNNA, ki ga poznamo kol sicilijanski Belvcdcrc, saj leži na čudovitem pobočju, ki mu daje Sc posebej dominantno vlogo. Ekskurzija sc jc nadaljevala v smeri do Canlanie. Vseskozi jih je spremljal simbol Sicilije Etna, to jc najvišji evropski vulkan, ki je pred kratkim »bruhal« tako, da je bil ogled še dosti bolj vznemirljiv. Kdorkoli jc želel, sc jc lahko povzpel z žičnico do višine 1800 m in si ogledal nekatere kraterje. Marsikdo si jc lahko prinesel s seboj delček lave, saj je okolica popolnoma obdana z ohlajeno lavo, ki kasneje postane najrodovitenjša zemlja. Domačini živijo z vulkanom, samo za dan, ki je pred njimi saj nc morejo ločno predvideti delovanj Po tem sc je potovanje nadaljevalo do TA-ORMINP, svelovno znanega morskega letovi, kega centra, kjer so si ogledali giški amlileatcr, staro mestno jedro in mogočne stojnice. Pomembna točka je tudi SIRACUSA lo |f stara grška prestolnica Sicilije in mesto tirana Iži oniziia Velikega let malcmatiak Arhirneda. Mesl nc znamenitosti, ki si jih velja ogledati, pa so: grško gledališče. Apolonovo svetišče, rimski amfi teater, starogrški kamnolomi / Dioruzijevim ušesom in vodnjak Arci usr Ob prijetnem druženju se je strokovna ekskurzija zaključila s poletjem v Slovenijo. Zadovoljni so bili vsi, tako aktivni člani kolektiva, kot tudi upokojenci. Kolektivu OŠ Domžale želim, da tudi v prihod nje organizira takšno obliko izobraževanja. SAŠA KOS NA POMOČ stran 14 120 let PGD Domžale-mesto 120-letnica delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Domžale - mesto pomeni tuđi 120 let organiziranega gasilstva v naši občini. O sedanjosti in prihodnosti društva sem se pogovarjala z delom vodstva PCI) Domžale mesto Stanetom Kovačem, ni., predsednikom, Matjažem Korošcem, poveljnikom, Matjažem Ježkom, tajnikom, ter članom uprav nega odbora Florjanom /abretom. ki oh ohletniei pripravlja posebno brošuro. Tov. Florjan Zabret: V brošuri predstav- Tov. Matjaž Korošec: Na odlično stro-Ijamo 120 let gasilstva na Domžalskem. Do- kovno usposobljenost kaže dejstvo, da gajanja v prvih 100 letih sem povzel po knji gi g. Staneta Stražarja: Domžale, mesto pod Goričico, iz katere tudi zvemo, da začetki društva segajo že v lelo 1872. ko jc mesto dobilo prvo ročno brizgalno. društvo pa sc jc na pobudo dolgoletnega župana Mateja Jancžiča ustanovilo v letu 1880 in brez prenehanja dela do danes. Najpomembnejše dogodke zadnjih dveh desetletij, v katerih smo dosegli veliko uspehov, pa sem povzel sam. tako da bo bralec v brošuri našel najbolj značilne dogodke in uspehe društva v posameznem letu. kaj je značilno za zadnji dve desetletji? Tov. Florjan Zabret: Za zadnje obdobje je predvsem značilno: vključevanje mladih, njih števiki nenehno narašča: Številni tekmovalni uspehi, ki so društvu prinesli naslove državnih in regijskih prvakov ter izjemen uspeh ekipe članov A. ki jc na olimpiadi v letu 1993 v Berlinu osvojila srebrno medaljo; obnova doma in ureditev lastniških razmerij ter 3.5. 1997 slovesno odprtje obnovljenega doma S katerimi pridobitvami boste pozdravili 120-lelniče? Tov. Stane kovač, ml.: V prizidku smo uredili garaži, v katerih bo našlo mesto novo vozilo merec-des atego - kombinirano vozilo GVC 15-25; uredili smo sejno sobo in druge prostore. Ob letošnjih prireditvah bomo razvili nov Članski prapor, prvič v zgodovini pa bodo svoj prapor dobile tudi pionirske in mladinske članske desetine, ki so v zadnjih letih izjemno napredovale -tako po številčni kot strokovni plah. Kaj pomeni pridobitev novih prostorov? Tov. Matjaž Ježek: S pridobitvijo novih prostorov smo tudi za »tajniško« poslovanje društva dobili primerne prostore, saj smo doslej arhive in drugo dokumentacijo hranili po domovih V domu doslej ni bilo niti WC. z novo računalniško opremo pa jc olajšano tako tajniško kot blagajniško poslovanje, omogočena bo večja preglednost med evidenco članstva, nova sejna soba pa bo omogočala tudi kulturna in družabna srečanja Članov, ki si takih aktivnosti še kako želijo. Na kratko o osnovnih podatkih društva? Tov. Stane Kovač, ml.: V Prostovoljno gasilsko društvo Domžalc-mcsto jc vključenih okoli 120 članov, med njimi so Člani, članice in veterani, posebej veseli po samo blizu 70 mladih, med katerimi je tudi 25 deklet. Posebej pa bi pohvalil delovanje društev .mladi gasilec'. Čemu namenjate posebno skrb? Tov. Matjaž Korošec: strokovni usposobljenosti, zagotavljanju primernih razmer, voznemu parku in tekmovanjem. Letos bomo tako že šestič pripravili tekmovanje za Pokal Domžal, naše desetine pa sc bodo udeležile številnih tekmovanj na različnih področjih. Kaj lahko rečete o strokovni usposobljenosti gasilcev? društvu nimamo Člana, ki nc bi imel vsaj osnovne gasilske izobrazbe - to je tečaja izprašani gasilec. Zavedamo sc. da današnji moderni čas zahteva strokovno vsestransko usposobljene gasilce, ki pridobivajo znanje na tečajih, različnih vajah, pa tudi tekmovanjih, kjer smo iz leta v leto uspešnejši. Sodelujemo v vseh kategorijah (pionirskih, mladinskih in članskih). Tov. Florjan Zabret: Poseben pomen jc imela udeležba naše ekipe na olimpiadi v Berlinu, saj uspešni nastop in srebrna medalja še danes predstavljala pomembno motivacijo mladih gasilcev, ki nastopajo na državnih prvenstvih. Ob tem bi omenil Imli uspešen nastop Članske desetine v Avstriji, saj so eni redkih, ki so za vajo z žrebom dobili srebrni znak. Fspehe prinašajo tudi različna dobra sodelovanja. Stane Kovač, ml.: Vedno najdemo skupni jezik z Občino Domžale, njihova pomoč pozive dobivamo preko tel. številke 112 ali preko Centra požarne varnosti. Oprema bo z novim vozilom Se sodobnejša, radi pa bi kupili nov reševalni prt oz. rokav za reševanje I višjih nadstropij. Tov. Zabret Florjan: Če nc bi imeli toliko požrtvovalnih članov, nc bi zmogli številnih dejavnosti, ki zahtevajo predvsem veliko prostega Časa naših članov in Članic. Zal pa nekateri nimajo posluha za gasilske dejavnosti, saj imajo posamezni težave zaradi odsotnosti z dela Na srečo jc takih zelo malo. Problemi? Tov. Matjaž Ježek: Gasilci delamo prostovoljno in bomo tudi v prihodnje pomagali vsem. ki bodo pomoči potrebni Bi pa rad opozoril na finančne zagate, ki sc pojavljajo ob želji, da bi bili naši Člani in članice kar najbolj usposobljeni, Omenili bi zelo visoke cenc zdravniških pregledov (35000 sit), ki jih morajo opraviti vsi, Ce želijo obiskovati tečaj za uporabo dihalnih aparatov. l£-ii zaradi uporabe različnih umetnih mas v stanovanjih postajajo neobhodno potrebni. Tov. Matjaž Korošec: Nova zakonodaja bo zahtevala tudi posebne tečaje za voznike intervencijskih vozil, kar pomeni dodatne stroške za društvo, brez tako usposobljenih voznikov pa posredovanje v primeru poža- Upravni odbor PGD Domžale. Stojijo: Stane Rihtar, Matjaž Cevka, Florjan Zabret, Matjaž Filo, Mirto Lenček in Stane Kokalj. Sedijo: Matjaž Ježek, Matjaž Korošec, Marta Cevka, Stane Kovač, ml., Marjan Slatnar in Vido Kokalj; na fotografiji ni Cveta Rihtarja in Staneta Koželja. je bila zlasti dobrodošla ob obnovi doma. Sodelovanje v okviru mesta in krajevnih skupnosti ocenjujem kot zelo dobro, enako tudi z Gasilsko zvezo Domžale ter Centrom za požarno, enaka pa jc tudi ocena sodelovanja z drugimi društvi iz naše občine. Pohvalimo pa sc lahko tudi s skupnim delom z društvi iz drugih občin. Kamnik. Dekani. Strckljcvec. Prcska-Mcdvodc. smo pa tudi društvo, ki skupaj z GZ Domžale nadaljuje tradicionalno uspešno sodelovanje z društvom iz pobratene Koprivnice. Omeniti pa moramo tudi zelo dobro sodelovanje s Civilno zaščito, v okviru katere sodelujemo s specialno enoto za tehnično reševanje. Tov. Mor jan Zabret: Pozabiti pa ne smemo tudi na zgledno sodelovanje z. osnovnima šolama Venclja Perka in Domžale, kjer smo s skupnimi močmi naredili že veliko akcij. Tov. Matjaž. Ježek: Uspešno pomagamo Košarkarskemu klubu Domžale ter Nogometnemu klubu in jima zagotavljamo varovanje njihovih prireditev, hkrati pa številni naši Člani in članice sodelujejo tudi v drugih društvih. Kolikokrat posredujete ob požarih? Tov. Matjaž Korošec: Navadno v posameznem letu posredujemo od 35-do 40-krat, rov nc bo mogoče. Tov. Matjaž Ježek: Morda bi omenili sc problem plačevanja komunalnega prispevka plačujemo vodo. s katero pišimo, pa tudi pri nakupu opreme moramo plaćali vse prispevke (DDV), žc tako draga oprema jc Sc dodatno dražja Tov. Stane Kovač, ml.: Po ugodnostih gasilcev bi se morali zgledovati v tujini, kjer so prostovoljcem omogoCcnc bistveno večje ugodnosti. Vaše sporočilo občanom in ohcankom? Tov. Stane Kovač, ml.: Vseh 120 let smo bili samosvoji, nikoli nismo zamrli ali bili podložni kateremu od sistemov, vedno le v službi ljudi, ki so potrebovali našo pomoč Ob koncu bi sc zahvalil vsem občanom, saj bi brez. njih težko dosegli predstavljene rezultate. Hvala za njihovo razumevanje in pomoč. Gasilci bomo tudi v prihodnje oslali gasilci s srcem - nikoli nc bo človeka ki mu v ncsrcCi nc bi bili pripravljeni pomagati. Oh našem skupnem jubileju prav vsem, ki so kakorkoli sodelovali v 120-ih letih našega društva, iskrene čestitke in dobrodošli na naših prireditvah od 15. do 18. junija 2000. Pogovarjala se je odgovorna urednica I. "f Prostovoljno gasilsko društvo Dob Naših 110 let Začelo se jc tako kot v mnogih krajih Slovenije. Pred nekaj več kot sto leti so bile domačije pretežno lesene, zato je bila nevarnost ognja zelo velika. Ljudje so iskali možnosti, da bi preprečili rdečemu petelinu uničevanje imetja, včasih tudi človeških življenj in rodila so sc prostovoljna gasilska društva. V naši državi naj hi bila najstarejša ustanovljena okoli leta 1X70, v naši občini seje organizirano gasilstvo začelo okoli leta 18X11. v Dobu pa so Prostovoljno gasilsko društvo ustanovili 1890. leta. Pogled v zgodovino V kronikah beremo, da sta bila pri osnovanju društva pomembna dva organizatorja, ki sla bila do tedaj vneta člana v drugem društvu: Karel Dclcla - Milajznov ter Tomaž Potočnik, dob-ski kaplan in navdušen gasilec. Uradni začetek delovanja društva pomeni 18. april 1X90 - tedaj namreč jc C K. deželne vlade pod zaporedno številko 4658 sprejela v nemščini napisana pravila delovanja društva z naslovom F. F. AKTI. Kasneje so naslov F. F. AKTI prečrtali in uradno zapisali PROSTOVOIJ-NO GASILSKO DRUŠTVO IX)B\ Isti datum imajo tudi pravila, ki so bila pripravljena žc prej. Uradno ugotovljeni datum ustanovitve Ciasilskcga društva Dob je tako torej 18. april 1890. Zlati udeleženci štirih olimpiad Društvo jc skozi desetletja svojega dela doseglo velike uspehe lako na področju organiziranosti kot posredovanja pri požarih in nuđenju pomoči pri drugih elementarnih nesrečah, še posebej uspešni pa so na tekmovalnem področju, saj spadajo med najboljša društva v naši državi. Prelomnico in mogočen vzpon društva pomenijo zlasti zadnja desetletja obstoja društva. V svojih vrstah imajo namreč številne občinske, regijske in državne prvake pa tudi štiri članske desetine, ki so sc udeležili štirih olimpiad (Avstrija, Poljska Nemčija in Danska) ter sc vselej vrnili z zlatimi medaljami. Ime Doba občine Domžale in Slovenije so tako ponesli v Evropo in svet ter dokazali, da tudi v tako majhnem kraju, kot jc Dob, živijo in delajo vrhunsko usposobljeni gasilci. Sedanja organiziranost Predsednik PGD Dob jc Pavel Orc-hek, podpredsednik Aleksander Rihtar, poveljnik Pavle Vojska, ml., OOdpovelj-nik Roberl llroval, tajnik Stanko (mar, blagajnik Slavko Jutcršck, gospodar Jure Milanovič, Bogdan Potočnik je glavni strojnik. Andrej Vidcmšck referent za mladino, Urška Iglic rcfcrenlka /a ženske, Milan Novak skrbi za podporne člane, člani upravnega odbora na so še Milan Hribar, si.. Ione A/man in Janez Brcccljnik. Prostovoljno gasilsko društvo Dob šteje v letu 1999: 91 članov, 17 članic, 15 pripravnikov, 6 pripravnic, 65 članov in članic gasilske mladine, 1.3 članov gasilski veteran in ena članica gasilski veteran ter 74 podpornih članov. V društvu so združene vse generacije, uspešno delajo dekleta in mladi v društvu Mladi gasilec, delovanje društva pa so dopolnili tudi s sodelovanjem s podobnim društvom EK Haggcnbrun iz Avstrije, s katerimi jih veže pristno prijateljstvo. Današnji način življenja zahteva od gasilcev ogromno znanja s področja zaščite m reševanja. Zato sc operativno članstvo stalno izobražuje v različnih oblikah, ki jih pripravljajo Gasilska zveza Slovenija, Gasilska zveza Domžale pa tudi društvo. V POD Dob imajo izredno močan in strokovno usposobljen kader, kar je tudi posledica velike skupine poklicnih gasilcev, ki izhajajo iz njihovih vrst ter velike zavzetosti vseh članov društva. Opremljenost PGD Dob jc dobra, saj so lani obnovili kombinirano vozilo, ob letošnjem jubileju pa bodo svojemu namenu predali vozilo za prevoz moštva. V vozilih in v gasilskem domu sc nahaja še veliko opreme za reševanje in za osebno zaščito, za katero skrbijo strokovno usposobljeni člani, ki posebno skrb namenjajo tudi vsakoletnim Dre ventlvnim akcijam. Pavle Orehek, predsednik PGD Dob, čestita in se zahvaljuje Sedanji predsednik PGD Dob Pavle Orehek, inž, ob jubileju pravi: »V Doba so krajani žc pred davnimi 110 leti spoznali, da se morajo organizirati, da bodo lažje pomagali drug drugemu ob raznih nesrečah. Ustanovili so gasilsko društvo, ki uspešno deluje še danes. Mineval jc čas, menjavale so sc generacije, le društvo je vedno ostalo in se krepilo, saj so v njem delali ljudje, ki jim je bil skupni cilj pomagati sočloveku. Judi sedanji člani društva se trudimo, da bi društvo čim bolje delovalo. Predvsem sc trudimo, da jc naše članstvo dobro usposobljeno in tudi opremljeno za akcije v primeru požarov ali drugih nesreč. V društvo želimo pritegnili čimveč mladih in jih naučiti gasilskih veščin. Pa tudi na družabno plal življenja ne pozabljamo, saj je tudi druženje in spoznavanje ljudi med seboj pogoj za dobro sodelovanje Uspehi, ki jih dosega naše društvo, so doka/, da se s skupnimi močmi naredi veliko. Pri tem pa nas se posebej veseli, da nam tudi krajani naše krajevne skupnosti vedno pomagajo in s tem dokazujejo, da cenijo naše delo in nas podpirajo v naših prizadevanjih. V imenu upravnega odbora in v svojem imenu ob jubileju čcstilam vsem članicam in članom ter jim želim Se ve* Ena izmed ek to olimpijsko p PGD Dob, ki je osvojila zla-odličje. liko uspehov. Ob tej priliki sc tudi vsem zahvaljujem za dosedanje delo in pomoč in vse vabim na slovesnosti oh 110-lct-nici društva.« V. VOJSKA INTRO, Jana Husa 1a. 1000 Ljubljana SALON: 061 540 13 72 FAKS: 061 540 32 87 SERVIS: 061 524 82 90 Gasilci in gasilke za pokal GZ Domžale ter KS Dob Množično in kvalitetno Prostovoljno gasilsko društvo Dob letos praznuje I lfl-letnico uspešnega dela; tudi letos je bilo sredi maja gostitelj tradicionalnega tekmovanja za Pokal Krajevne skupnosti Dob. Zaradi pomembne obletnice pa se je Gasilska zveza Domžale odločila, da uspešnim gasilcem iz Doba poveri tudi organizacijo in izvedbo tekmovanja članic in članov IA in B, hkrati pa je v Športnem parku Dob potekalo tudi tekmovanje papirniških gasilskih enot iz cele Slovenije. Skupaj se je tekmovanja udeležilo 42 moSkih in II ženskih desetin, ki so prikazale zelo dobro praktično /nanje - tako na področju gasilskih kot ga-silsko-Sportnih veščin. To jc po mnenju g. Janeza Breceljnika, poveljnika GZ Domžale, zelo pomembno, saj jc leto 2000 leto pomembnih tekmovanj, v katerem naj bi uspešno nastopale tudi desetine z našega območja. Po popoldanskem tekmovalnem delu, katerega jc uspešno vodil sodniški zbor GZ Rezultati: Pokal Krajevne skupnosti Dob: Moški: I l'fil) Strckljcvec 2. PGD Šmartno/Pohorje 3. PGD Rova 2 4. PGD Steklarna Rogaška 5. PGD Dob I Ženske: 1. PGD llajdoše 2. PGD Loka 3. PGD Tržeč 4. PGD Dob 5 Kil) Šmartno/Pohorje 9I3.9 točke 912.4 točke 910,9 točke 910,2 točke 908.5 točke 902.8 ločke 890,0 točke 887.9 točke 877.0 točke 874,2 točke Največji pokal je ga. Emilijana Srebot-njak, podpredsednica. Sveta KS Dob, izročila desetini PGD Strekljevec. Tekmovanje Gasilske zveze Domžale Člani A 1. PGD Rova 910,9 točke 2. PGD Studa 906,4 točke 3. PGD Dob 2 897,0 točke Člani K i POD Dob I 915,5 točke 2. PGD Domžale 2 912,0 točke .3. Ki D Tosama 1 902,2 točke Članice A 1. PGD Zejc-Trojica 842,2 točke 2. Količcvo Karton 841,0 točke 3. PGD Studa 833,7 točke Članice B I. PGD Dob 879,0 ločke l PK3D Tosama 836,5 točke Članice PGD-Žeje-Sv. Trojica so presenetile vse - na svojem prvern,tekmovanju so osvojile prvo mesto. Čestitamo! Domžale, je bila ob 19. uri slovesna podelitev pokalov in priznanj. Slovesnosti so se udeležili tudi lov. Marinka ( empre-iiirk, podpredsednica Gasil ske zveze Slovenije, tov. Marjan Slalnar, predsednik OZ Domžale, ga. Emilijana Srcbolnjak, podpredsednica Svela KS Dob. V uvodnih nagovorih so poudarili pomembnost gasilstva, pohvalili vse tekmovalce Icr njihovo fizično in strokovno pripravile nost in odlično organizacijo tekmovanja Icr nalo podelili priznanja. Vse prisolne je nagovoril tudi domači predsednik lov. Pavle Orehek in jih povabil, da tudi prihodnje leio v iako množičnem Številu pridejo v Dob. Pokal KS Dob so osvojili člani PCiD Strckljcvec in članice Kil) llaidose. v tekmovanju za priznanja Gasilske zveze Domžale pa jc bila med člani A najboljša desetina PGD Rova, i neti ženskimi desetinami pa so žc kar v prvem javnem nastopu zmagala dekleta i/ Itd) Žcjc-Troji-ea, med člani in članicami H so obakrat zmagali domačini. Omenjeno tekmovanje je bilo odličen začetek letošnjih prireditev ob IlO-lctnici Prostovoljnega ga silskega društva Dob, ki se bo nadaljevalo s slovesnostmi v dneh od 9. do II. junija. V. VOJSKA unij 2000 stran "1 5 Koncert Godbe Domžale ob dnevu boja proti okupatorju Po državni himni Je maloštevilni' poslušalce v veliki dvorani kulturnega doma Franca Bernika, pozdravil podžupan ohčine Domžale Simon Mavsar, nato pa je Godba Domžale izvedla koncert, ki so ga i recitacijami popestrili učenci in učenke osnovne šole Rodica. Program Godbe Domžale, ki jc tematsko ustrezal prazniku, je bil izredno zahteven, vendar so ga glasbeniki dostojno predstavili. Dirigent I rane KuhanC je godbenice in godbenike temeljito pripravil na omenjeni večer, sam program pa jc bil izredno razgiban, tematsko ustrezen in zato tudi zahteven Na začetku so godbenice in godbeniki izvedli Koncert za oboo in orkester, kot solistka na oboi pa se jc predstavila Jana Pavli. Ote za zelo zahtevno skladbo, ki po svoji zvrs- ti sicer sodi na koncertni oder. sama kombinacija oboe in pihalnega orkestra pa je tudi nekaj posebnega, Kljub vsemu se je Jana Pavli izredno odrezala in predstavila oboo in godbo v povsem drugačni luči, kol smo bili vajeni doslej. V naslednji orkestralni skladbi, ki jo je orkester izvedel. Pod svobodnim sončim, so zajete partizanske pesmi in teme. V originalu je skladba sicer pi-s.....i /a simfonični orkester, priredbo za pihalni orkester, pa je napisal Jo/ko Herman Na odru Tomčcve dvorane pa je izvenela tudi krstna izvedba skladbe Vinka Štrucla Med brezami. Gre za plese iz. Bele krajine, ki jih je po zapisu Matije Tomca Vinko Šlrucl zbral in priredil za zasedbo pihalne godbe. Kot zadnjo orkestralno skladbo smo slišali Slovenski ples St. I Antonina Dvor"aka, to je posebej /a to priložnost priredil fone .luvan. Na koncu pa niso smele manjkali tudi koračnice s tematiko NOB. maloštevilno, a hvaležno občinstvo, pa je izsililo" tudi dva dodatka in zadovoljno zapustilo dvorano. Domžalske godbenice in godbeniki, so se pod vodstvom Franca Kuharica predstavili kot homogen orkester, ki izvaja tudi tematsko in tehnično zahtevnejše skladbe. S koncertom v Tomčevi dvorani kulturnega doma pa so ovrgli tezo o nc-uslreznosli gddbenega orkestra za takšno dvorano. Da pa sama proslava ui bila monotona, so z recitacijami poskrbele učenke in učenci OŠ Rodica in povezovalka Draga Jerc-tirta - Anžin. PATO Slovesnost v Šentpavlu pri Dragomlju Kamniški koledniki priredili koncert V nedeljo, 7. maja 2000, je bila v Šentpavlu pri Dragomlju slovesna maša, ki Jo je vodil župnik iz Šentjakoba oh Savi, kamor Šentpavel tudi spada, gospod Ioni Burja. Povezala nas je misel nov korak za novo upanje, ki je tudi geslo, če lahko tako rečem. Velike župnijske dobrodelne tombole, ki bo 24. junija v Šentjakobu ob Savi, na kateri bodo sodelovali tudi nekateri Domžalčani. Do približno 1880. leta jc bila svela maša na nedeljo po prazniku Spreobrnjenja sv. apostoia Pavla. 25. januarja. Zaradi zime so jo prestavili na 3. Velikonočno nedeljo. Gospod župnik je vse navzoče opogumljal h krščanskemu oznanjevanju in nas na svojski način polr-dil v sveti veri. Pri maši so sodelovali šentjakobski pevci pod vodstvom Branke Jerctine ter Kamniški koledniki s pevcem Janezom Majcenovi-čem. Rokom Lapom in citrarjem lo-mažem Plahutnikom. Po sveti maSi so imeli koledniki Sc kratek koncert, ki ga je povezovala dr. Mojca Zaje. V živo smo mogli videti in sli- Praznovanje 1. maja -po godbeno V.ve skupaj se začne oh šesti uri zjutraj... ali že prejšnji dan proti večeru. Gre seveda za prvi maj oziroma na večer pred prvim majem. Na bližnjem kresu, ki ostaja eden redkih ostankov starega proletarskega delavskega praznika, se zbere staro in mlado bolj ali manj z enakim namenom; takšna ali drugačna sprostitev, ki si jo starejši zaslužijo po napornem delovnem letu, mladim pa tako ali tako pripada -če lahko starejši zakaj pa ne bi še mi?!? Po dobri uri godbenega igranja se Zbere kor zajeten kup ljudi, ki čedalje bolj pozorno sledi zvokom 'pleh godbe'. Po dveh ne preveč vznemirljivih govorancah godba zaigra se nekaj prazniku primernih maršev, unio \>a nekje zavoha pivo in klobase ler mlhr-zi z. glavnega prizorišča (kasneje plesišča). Kdor pobliže pozna godbene me stope, potem ve: kje je godba, tam pivo in klobasa nista daleč. Tudi tokrat pričaka glasbenike poštena klobasa in mrzla pivo. Seveda je tudi takrat god-benike težko prepričali o resničnosti natakarjeve trditve, da je piva zmanjkala. Večina mladega vala godbe se vsa potrta priplazi do prvega šanka, kjer nadaljuje z Že prej -.ustavljenim. Saj veste, kako je ta: beseda da besedo, ena pesem - dve pesmi, en ples - dva plesa, eno pivo - dve pivi,... Kar naenkrat nekdo ugotovi, daje ura že ena ponoči, torej ne manjka dosti do budnice. Po :i vahni debati složno ugotovijo, da se za pel ur res ne splača domov. Že nekaj tel Zapored namreč mlade godbenice in godbeniki prebedijo noč med 30. aprilom in prvim majem. Po pregledu nočnega prvomajskega dogajanja po bliinji m daljni skobci tc kazalce na uri ustavi na pet. Do budnice manjka še ena ura. Kaj se ob takem času prileze? KAVAH Seveda se nenehno pogledovanje na uro ponavadi konča z. zamutio: tokrat ni bilo nič drugače. Sej povorke prišleke spodbudno pogleda. ZOtO se zamudniki hitro vključijo v žc formirano godbeno postavo. Budnica se lahko prične! Kaj sploh je budnica'' /,a običajne ga krajana je en kup zbijanju, in to ž.c navsezgodaj, ko bi človek lahko še kuj oilspul, ampak ne in ne. Ti neandertalci, ki se imajo za glasbenike, lega nikakor ne pustijo. Za neposredne udeležence budnice (godba, narodne noše, krajani, ki pripravljajo dobrote za povorko...) pa ima budnica poseben pomen, saj združuje in povezuje ljudi na ločno določen dan, čeprav je njen pomen že prerasel okvire praznika dela. Tu gre tudi ali predvsem za tradicijo in up no ohranjanje. I rudu tja kot beseda običajno nosi nekaj konz,ervutivnegu, stotega, nne v opisanem primeru. Dokaz Za tO je vedno veliku udeležim na budnici, na čelu z. mladimi, ki počasi prevzemajo vajeti v svoje roke. Razveseljivo je tudi, da se pojavljajo nove 'posluje', ob katerih se povorka ustavi, oddahne.... Prvi postanek je šele ogrevanje, zalo se bolj ali manj vsi držijo (zaenkrat sel malo bolj nazaj pri hrani in pijači. Vljudni pozdravi, obvezna koračnica za slovo, in ž.c se povorka premukne naprej po začrtani trasi. Povorka nadaljuje pol skozi center mestu in se pri-pravi na drugo postajo, ki tuko kol ponovnih, z.ublesli s svojim vedno bolj pikantnim golažem in / ijučo. Tu se že čuti nekaj nasičenosti s tekočimi substancami, in eden od nočnih ptičev. nehote a iz srcu. zagode, kuko je revež, in kuko bi se ž.c prilegel počite! Hitro ga bolj spočiti spravijo nazaj v dobro voljo in iz.vlečejo iz njega še zadnje uto me energije. Ob vedrem razpoloženju povorka Se premakne in po dveh še kur napornih, a prijetnih postajali se udeleženci budnice soočijo še z nekaj dokaj standardnimi postanki in odmori, luko da se nekaterim bolj ali manj že toži po domu. drugim pa je spet težko dopovedati, da bi bilo že dovolj... Še zadnji kilometri ceste izginjajo pod vedno težjimi koraki hudničurjev, ko se kur nueukrul pred njimi prikaže godbeni dom. To ji rešitev ■ le enu postaja še, potem pa konce, /a konci- torej še zadnje pivo (res'.'!), inšl rumen te dobesedno z. rok in veselo na pol Pa nc domov, kot bi marsikdo utegnil pomislili. Nekateri si fi kar naprej dopovedujejo, da domu že vse po nujo, tako du še prej prijadrajo do najbližje ga šanka. Ko je res vsega kanec in ko še najvztrajnejši odidejo domov, se I. nitij že prevesit v popoldne. In kuko sem lahko vse to tako natančno opisal?!? lid sem v prvih bojnih vrstah... _. PATO Sati tudi pritrkovanjc Jožeta DreSarja iz. Rašice in njegovih sodelavcev. Nepozabni mozaik Kamniški ko-Icdnikov. ki je popestril slovesnost, je dopolni Janez Majcenovič z be- Rok Lap med slovesnostjo sedami: »Ljubezen do petja dobijo otroci že z materinim mlekom, mnogi pa so dragocene dote deležni ob ubranem petju v družini, na vasi in v cerkvi, kjer se glasba zliva z lepoto Božjega hrama«. Rok Lap. tudi sloviti pevec, brat novomeškega prosta Jožeta, pa je s svojo neposrednostjo na poseben način povzdignil Scntpavelsko - dragomclj-sko slovesnost, za kar sc mu kakor Janezu Majccnovicu in TomaŽu 1'la-hutniku lei z nič manjšim poudarkom povezovalki programa dr. Mojci Zaje iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala pa velja gospodu župniku Toniju Burji za dostojanstveno opravljeno daritev svete maše. Nenazadnje pa se z vso prisrčnostjo zahvaljujemo vsem organizatorjem nadvse lepe slovesnosti, posebej ključarju gospodu Janezu Jermanu. Bog povrni. Na svojsten način gospodu Janezu Mcdvcšku iz Dragomlja za razstavo slik z nabožnimi motivi, s katero je požlahtnil slovesnost. IVAN KEPIC 0STIVAL ENJSKIH LETNO GLEDALIŠČE DOB 23* ■ 2S» JUNtJ 2000 Na odru letnega gledališča v Dobu pri Domžalah sc bo v treh večerih od 23. do 25. junija zvrstilo najzanimivejše. Kar je nastalo na gorenjskih gledaliških odrih v sezoni 1999/2000. Za tokratni že 3. festival gorenjskih komedijantov je stalni selektor Peter Militarov izbral tele predstave: klasično Plavto-vo komedijo Dvojčka v izvedbi Loškega odra, režija Matija Milčinski, komedijo Vinka Modcrndorf erja Mama je umrla dvakrat V l/V(l| bi Gledališča Tone Čufar Jesenice, režija Alenka Bole Vrabec, in Campbellove Gr-lobrblarje v izvedbi Gledališča Bohinjska Bistrica, režija Darko Čuden. Na festivalu gorenjskih komedijantov na Dobu bodo v nedeljo, 25. junija, podelili tudi najboljšima gorenjskima ljubiteljskima igralcema minule sezone. Za najboljša gorenjska komedijanta sta bila izbrana Anica Bajt iz Bok. Ilistrice za vlogo (žžuze v (irtobrblarjih in Ambrož Perne iz. I Jima za vlogo Ernesta v Najemnikih. Dobrodošli! o PREDSTAVLJAMO IN VABIMO petek, 9. junij 2000 oh 2030 Cerkev Sv. Mohorja infortu-na Groblje pri Domžalah Heinrich SCHIEE (Avstriji/1 violončelu \ci IIERTONCEIJ klavir Na sporedu: Johann Sebastian Bach, Jo lunine Rrahms. Claude Dchussv Violončelislu llcinrichu Si hit jn ni Irebu posebej predstavljali, saj ze četrt stoletju predstavlja tliio svetovne glasbene poustvar-ialnOSti na svojem instrumentu. Je stalni gost nujeminenlnejših glasbenih prestolnic od Nc\v Vinku do Tokia, ob lem pn se vedno rud odzove povabilu za tiustop v grobeljski cerkvi, koder bosta letos ž.e četrtič nastopila s pianistom, domačinom Acijem Hertone Ijem. Njuno prijulcljeviuije in umetniški) sodelovanje jc botrovalo številnim koncertom po vsem svetu. />\o\ san Ji "'j* •- ■ Živi in dela v Sviti, začel že zelo zgo-,,„cvul pu se je pri Igorju Oz.imii. Miimi Rostulu m llenrvku Szervngu. Pol k med narodnemu uspehu so mu utrla pu nanju z medniiioihidi tekmo vanj, omeniti je nebu tekmovanji v Kblnii in Pragi. Poleg turnej po Evropi, ZDA in nekdanji Sovjet ski zvezi ter Japonski omenimo, du je bil ludi gost pomembnih festivalov V Helsinkih, Schwetz.in-genu, t 'himuju in Ltiz.eriiii. Sode lovul je s priznanimi dirigenti: Komi'rušin. SirCeorg Šolti, Wolf-gung Suvvulisch, Muriss Junsinis. Cario Murih Giulini.V Švici je ig-ral prvo violino v baselskem simfoničnem orkestru in baselskem komornem orkestru in zuriškem Collegium Musicum, Letu 19X7 je poslul profesor nu Državni visoki šoli za glasbo v Kalmi, kjer jc tlo luni poučeval komorno glasbo. Zdaj je prvi koncertni mojster TonhaUe v Ztirichu in vodja godalnega orkestru seksle ta v Ztirichu Slring Seštet. Oh-čusno Primož Novšak kol prvi violinist sodeluje ludi z. orkestrom Slovenske filharmonije. Primož. Novšak igru nu strudivurko. izdelano leta 1710 v CremonL Thomas Grossenhaeher Thomas Grossenhaeher se je rodil v Ztirichu. Violončelo se je začel učili pri desetih letih, le tri letu pozneje je ž.e prejel pivo nu grudo nu tekmovanju mladih švicarskih glasbenikov. Šolanje je naduljcvul v Ziirichii in I obuku Tik pred zaključnim koncertnim izpitom - opravil guje z odliko - je sprejel delovno mrsio asistentu pri profesorju deriii-gusu in kmalu zalem tudi sum začel poučevati. Med študijem je prejel več priznanj. Od leta 1988 nastopa s pianistko Keiko Tamura. s kolero slu se izpopolnjevali! ludi pri Mantihcmu Presslerju. Thomas Grossenhaeher nastopa tudi kot solist, predvsem v Nemčiji in Švici Je solo čelist orkestra Tonhul-le v Ztirichu in pogosto snema za radio ter izdaja zgoščenke. Keiko Tan ura Keiko Tamura je rojena v Tokiu. Že pri štirih letih je imela prvi javni klavirski naslop nu japonski televiziji. Na Državni glasbeni vinmu.iii v Tokiu je studirala pri A. Iguchiju in T. Horijit. Hkrati je študirala kompozicijo pri M. Nu-gaioiiiijii. Študij na Visoki glasbeni soli v Lsbt: kit - unija: j pri t lizi Hansen, nato pri Con rodu llansen - jc sklenila z odlično ocenit. Ob pedagoški dejavnosti nu Glasbeni visoki šoli v Ltibccku veliko koncerliru po Evropi in Japonski. V nadaljevanju festivala v Grohljah: nedelja, 25. junij 2000 ob 20.30 Irena GRAPENAUER -flavta Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije petek, JO. junij 2000 ob 20.30 SIMFONIČNI ORKESTER DOMŽALE KAMNIK (godalni orkester) solisti: Jana Pauli - oboa, Janez. Podlesek - violina, Bojan Ristič - violina, Luka Einfalt -pozavna, Andreja I In mar - flavta, Alenka Srmejo - violina dirigent: Aleksandar Spasič četrtek, 6. julij 2000 ob 20.30 /študenti Akademije za glasim r Ijiibljuni/ Simon KREČIČ klavir Jaka STADLER- violončelo Itinjumin GOVZE - klavir sobota, 15. julij 2000 ob 20.30 Sonja PAHOR - TORRE klavir Rožo ROGEIJA - oboa Cene vslopnic: 2.000 in 1.800 SIT Studenti in dijaki imajo šti % popust, abonenti Kulturnega doma pa 20 % popust Vstopnice bodo v prodaji od 25. maju dalje v Kulturnem domu i nima Bernika v Domžalah ob delavnikih od lO.OO do 12,ure v upravi Kulturnega doma Iranca Bcr- ob delavnikih od 16.00 do 19. ure v klubu Kulturnega doma Franca Bcr- (l'mblianska 61. Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ,cr eno uro pred pričetkom koncertov v trobljah. Informacije in rezervacije po tclclonu: 725 050. Rezervirane vstopnice le potrebo prevzeli najkasneje do pol ure pred pričetkom koncerta, sicer jih posredujemo v redno prodajo! Predšolska bralna značka v Knjižnici Domžale Bralna značka v osnovni šoli ima za seboj že 40-ietno tradicijo, pred leti pa so se začele pojavljati pobude, da bi v Sloveniji imeli tudi predšolsko bralno značko. V Knjižnici Domžale smo se pred tremi leti odločili, da jo organiziramo v svojem okolju. Že prvo leto smo naleteli na prijazen odmev, saj sc je veliko vrtcev odločilo za sodelovanje. Bral no priznanje je prvo leto osvojilo 354 otrok, drugo leto 482 in letos (>2I otrok. Včasih se poraja vprašanje, zakaj žc predšolska bralna značka, ko vendar otroci še ne znajo brali. Smisel jc ravno v tem, tla si starši vzamejo čas za otroka in mu berejo, kajti starši in otroci morajo skupaj doživeti čar branja in literature, kajti strokovnjaki, ki sc ukvarjajo z razvojem bralnih interesov. Ugotavljajo, da otrok iz predbralnega obdobja prinese s sabo dragoceno izkustvo, osnovno, na kateri bo, ko bo poslal bralec, gladil svoj odnos do branja in knjige - t. i. praestelski doživljaj, ki se jc globoko v njem oblikoval, ko jc v varnem naročju staršev poslušal pravljice, zgodbice, pesmice, uganke... Želja po knjigah jc privzgojena potrebit, da pa sc otrok in knjiga srečata, jc potreben odrasel posrednik. To so običajno starši, ki jih skušamo s projektom predšolske bralne značke navdušili za branje svojim otrokni. S tem projektom starše seznanijo v vrtcih, v knjižnici pa izdelamo priporočilne sezname kvalitetnih slikanic, ki jih tudi posebno označimo, da se otroci in starši laže znajdejo med poplavo slikanic. Na ta način se s knjižnico srečajo tudi ot- roci in starši, ki sicer ne obiskujejo knjižnice. V aprilu je sledila Sc podelitev priznanj in zaključna prireditev. Priznanje je bil lelos lesen Oslržek. Z Ostržki okrog vratu, ki so otrokom služili tudi kol vstopnice, so sc udeležili prireditve v kulturnem domu Franca Bernika. Zaradi velikega števila otrok smo organizirali kar štiri prireditve, ki so potekale ravno ob slovenskih dnevih knjige, da je bilo vse Sc bolj slovesno. Zabaval nas je čarovnik Grega s pesmimi in čarovniškiini triki. Zahvaljujemo sc vsem otrokom, slurscni in vzgojiteljicam za sodelovanje in občini Domžale za finančno pomoč. Veseli smo. da jc ludi v dobi elektronskih medijev Se vedno veliko vere v moč pravljic in knjig, kjer besede ustvarjajo Vzgojiteljica o predšolski bralni znački: Kar nekaj generadj otrok sem »pripeljala« od malčkov pa do priprave na šolo ali će uporabim hol j priljubljen Izraz MALE Štil JE. Kljub temu pa sem se v šolskem lelu 1999-2000 prvič vključila v projekt PREDŠOLSKA BKAI.NA ZNAČKA, ki gaje ponudila knjižnica Domžale. Ni mi /al in prav tako nc otrokom i/ moje skupine, ki so v projektu sodelovali Otroci in njihovi starši so bili i/redno prizadevni. Ta projekt smo zaključili že v mesecu januarju 2000. Čeprav jc bil rok mesec marec. K vzgoji in razvoju predšolskega oiroka sodi tudi govor in predšolska bralna značka pomembno vpliva na njegov razvoj. Otroci so ob izbrani knjigi sproščeno pripovedovali. Sc posebej, ker so lo knjigo izbrali sami v knjižnici in jo prinesli s seboj v vrlec. Pridobili so mnogo novih pojmov le spoznali nove besede. Poleg lega se otrokom razvije ludi domišljija in nove ustvarjalnosti. Ni zanemarljivo ludi lo, da se otroci tako že zgodaj spoznajo s knjižnico kot ustanovo, se navadijo izbirati in izposojati knjige, nanje pazili in jih nenazadnje ludi vrniti. Zelo pomembno pa je, da SO poleg vključeni tudi njihovi starši. Prav zato predšolsko bralno značko toplo pozdravljam in prepričana sem, da se bomo v prihodnje tako jat kol moji varovanci z veseljem vključlili v ta projekt. Vzgojiteljica predšolskih otrok M. LOGAJA drug prostor, kamor je moč pobegniti le s svojim duhom. STANKA ZANOSKAR Knjižnica Domžale Starši o predšolski bralni znački Razveseljivo je dejstvo, da se v današnjem času elektronskih medijev in računalništva širijo pobude za književno vzgojo že v predšolsko obdobje. Na prvem roditeljskem sestanku za malošolarje v vrtcu lirša v Domžalah nas je vzgojiteljica obvestila, da lahko skupaj z otrokom tekmujemo za predšolsko bralno značko. Moja druga hči Ksenija sc je zelo razveselila novega izziva. Iz obsežnega seznama predpisanih knjig sva morali izbrati tri slikanice: avtorsko besedilo, pravljico in zgodbo iz ljudskega izročila ter se naučiti pesmico. V domžalski knjižnici so izbrane knjige hranili iia posebnem mestu v več izvodih, lako da jih ni bilo težko dobiti. S Ksenijo sva nalogo opravili v desetih dneh. Vsako knjigo, ki sem ji jo prebrala, je Ksenija obno vila po ilustracijah in narisala najbolj priljubljen motiv. Vzgojiteljica v vrtcu jo je povprašala o dogajanju v zgodbi in glavnih junakih. Projekt predšolske bralne značke se Je zakljii eil le dni; tekmovalci so prejeli siiulio-lieno darilo. ludi ta izkušnja me potrjuje v prepričanju, očitno pa sc s tem strinjajo tudi snovalci projekta, da našim otrokom prav v zgodnjem otroštvu najlaže privzgojimo ljubezen do knjig, ki so temelj vzgoje za učenje in dragocena popotnica za življenje. Vrtec Urša - čestitam! MAG. ANDREJA LEGAN RAVNIKAR Domžale KULTURA stran 16 Bibliotekar v službi človeštva Knjižnica Domžale me spremlja že skoraj celo življenje, saj sem včlanjen vanjo že od drugega leta osnovne šole in ostal njen zvest obiskovalec vse do danes. Vedno sem našel kaj. kar meje zanimalo in prav nikoli mi ni bilo v njej dolgčas. I e kako bi mi bilo dolgčas nekje, kjer ti dovolijo neomejeno brskanje in te pri tem celo spodbujajo? In tako sem sc po končani srednji ekonomski šoli na začudenje mnogih vpisal na študij bibliotekarstva. Takoj sem vedel, da sem se pravilno odločil, saj se h» ta stroka v prihodnje še zelo razvijala in postala še bolj pomembna. Knjižničarstvo že od svojega začetka skrbi za načrtno zbiranje in urejanje znanja in duhovnih dosežkov človeštva. Ponosen sem, da lahko sodelujem pri dejavnosti, ki je v veliki meri odgovorna za razvoj vsega človeštva. Med delovno prakso, ki sem jo opravljal v domžalski knjižnici, sem videl in spoznal marsikaj. Naučil sem sc delčka praktičnega dela. kot je oprema knjig in urejanje polic, spoznal, da delo knjižničarja ni povezano samo s knjigo, pač pa tudi s čisto praktičnimi stvarmi, kot jc na primer napihovanje balonov za otroke, ki pridejo na hibliopcdagoškc ure. Pravzaprav je precej knjižničarskega dekt povezanega z iznajdljivostjo in praktičnostjo, predvsem s tem, kako iz omejenih sredstev ustvariti želeni učinek. Spoznal sem tudi težave stroke, o katerih smo se do sc-daj le pogovarjali na predavanjih, kot na primer premalo zaposlenih, zaradi česar ti delajo kot mravlje, po principu eden za vse. vsi /a enega. Opazil sem tudi po manjkanje ustreznega prostora. Tu vskočita iznajdljivost in praktičnost knjižničarjev, ko iz danega poskušajo izvleči najboljše, kar morejo Po vsem tem mi ne bo mogel nihče nikoli reci. da je delo knjižničarjev dolgočasno in da venomer tiče med knjigami. Res tiči med knjigami, ampak to samo zato. ker jc tam njegov delovni prostor, na katerem so zelo redki trenutki, ko ni ničesar za početi. Kot sem videl, jc VEDNO kaj, kar ic treba narediti. Vse to nam govori, da delo bibliotekarja nikakor ni lahko in hi si zaslužilo večje spoštovanje družbe, ki ga nc pozna dovolj dobro, da bi ga cenila. Res pa je, da uporabnika, ko pride v knjižnico, prav nič ne zanima kako ta deluje, pač pa. kako bo prišel do informacij, ki jih potrebuje. V Očeti uporabnika sc zdi delo bibliotekarja, kar ga lahko med svojini obiskom v knjižnici vidi, zelo administrativno in v njem nc vidi velike profesije. Ko bo uporabnik imel obisk knjižnice zaradi pridobitve informacij za tako samoumevno kot odhod k zdravniku zaradi bolezni ali k odvetniku zaradi pravne pomoči, sc bo dvignil tudi ugled bibliotekarjevega dela. DARE MAJCENOVIČ Tiha želja Dan na dan v snu nosim, tvojih rok dotika prosim, /.ogledam se v vodo, kjer si mi le z roko, upanja in sreče znala dati. V srcu pa mi idi le tiha ielja, da mogel spet hi ti podati nagajivost svojega otrošti'a. Da mogel hi tako zaspati, kot sem le pri tebi, mati. Do koder seie mi spomin, ljubezni si me učila dati. A veš, mati. bolje bi bilo, ko bi jo pustila spati. /daj, ko med cipresami stojim, besede tvoje si želim. Nihče tako kot ti. me nikoli ljubil ni. A prepozno sem spoznal to, mati. DUŠAN MILIC Kulturno vrednost razstave samorastnikov je s svojim programom ob začetku razstave obogatil Trio Klarinetistov Hu-mer. Razstava del udeležencev medobmočnega srečanja likovnih skupin Domžale 2000 Domžale - motiv za umetnike Od 11. do 25. maja je bila v Galeriji Domžale na ogled razstava del članov likovnih skupin iz občin Domžale, Kamnik, Lukovica in Mengeš. Skupaj kar 36 umetnikov si jc po predavanju akademskega slikarja Danijela Lovra Fuggerja v aprilu poiskalo motive v Domžalah, jih vsak na svoj način in v svoji obliki ustvarilo ter postavilo na ogled. ni zgodovinar, opozoril na samorastnist-vo, ki se jc v Sloveniji pojavilo žc v času Prešerna, Se bolj pa sc jc v smislu Iju-bitcljstva na vseh področjih začelo v sedemdesetih letih. Pudaril je, da sta za samorastnike znanje in tehnika izrednega pomena da jc v umetnosti šc ved- Ob odprtju razstave je v imenu organizatorja Območne izpostave Sklada Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti spregovoril g Pavel Pevec in se za sodelovanje posebej zahvalil Likovnemu društvu Petra Lobode V nagovoru je dr. Miro Juteršek, umetnost- no najpomembnejši talent. V nadaljevanju je beseda tekla o vrednosti razstav samorastnikov, ki se skušajo izražali vedno na novo, o tem, kako jc vsaka umetnost odsev svojega časa ter o stalnem spreminjanju same umetnosti ter razstav skozi čas. Nagovoru jc sledila podelitev devetih nagrad, ki jih je najboljšim dodelila strokovna komisija, sestavljena iz treh članov: akademska slikarja Danici lx)vro Fuggcr in Janez Pra-protnik ter umetnostni zgodovinar dr. Mirko Juteršek. Likovno društvo Petra Lobode iz Domžal so predstavljali: Ida Rebula, Nc-venka Scmcja, Danica Smrdel, Marjana Tavčar, Jože Vajda, Marina Dcmcl. As-la Pcrko-Stante in Vinka Frclih-Končan; za Likovno društvo Kamnik so ustvarjali: Petra Smolej, Dika Majcc, Vanja Repič, Martina lesjak, Anita Zore, Dušan Stric, Zala Šenk, Karel Hruza, Klav-dija Lesjak in Stanka Baioh; svoj lalent in domišljijo so za Likovno društvo Knisnja iz Lukovice »zastavili«: Ljuba Penko. Karla Šinkovce, Silvo C erar, Marinka Simonič, Peter Dragar, Magda Kreft in Drago Jerman, za nagrade pa so se potegovali tudi člani Likovnega društva iz Mengša in sicer: torbara Ranic, Milica Tomšič, Janez Skrlcp, Marijan Gabrilo, Simona Knez, Dijzc Kalin-šck, Teodora Blejcc, Ina Malus ter Abid in Handi Bchrič. Za najboljša tri likovna dela so bila razglašena dela Ncvenkc Scmcja, Marjane Tavčar in Vanje Repič, nagrade pa so dobili tudi Ida Rebula, Danica Smrdel, Vinka Frclih-Končan, Dušan Stric in Handi Bchrič. Nagrado jc za svoje kiparsko delo prejel tudi Jože Vajda. B. V. Mavrica Leto številnih prireditev Tudi v letu po praznovanju jubilejev imamo v Mavrici bogat in pester program prireditev. Ob prelomu stoletja hkrati pa v počastitev radomeljskega krajevnega praznika bomo v mesecu maju odprli v kulturnem domu v Radomljah razstavo arhivskih fotografij z naslovom RADOMLJE od I900 do 2000. Pripravljamo tudi predavanje z diapozitivi. Naslov predavanja bo NASl KRAJI IN SVET V 20. STOLETJU. Zanimiv bo tudi KLUBSKI FESTIVAL DIA ESEJEV IN FOTO PRIPOVEDI, ki ga bomo priredili v mesecu juniju v kulturnem domu v Radomljah. V jesenskem delu letošnjega programa pa se bodo zvrsti- Ic: PREGLEDNA LETNA KLUBSKA RAZSTAVA FOTOGRAFU IN DIAPOZITIVOV, razstava fotografij o VELIKI PLANINI, ki jo bomo konce septembra postavili v nemškem mestu Ennigerioh in kasneje ponovili v Kamniku ter MI.I> KLUBSKI FESTIVAL FILMA IN VIDEA, ki bo konec novembra v kulturnem domu v Radomljah. Poleg navedenega načrtujemo šc vsaj dva Filmska večera. Cenjene občane vabimo, da si ogledate naše prireditve. JK Akademski slikar Dare Birsa Prašiča na deževen dan Od 20. aprila do 9. maja je bila v Galeriji Domžale na ogled razstava akademskega slikara Dareta Birse, Lendavčana, ki s svojimi slikami živali in pokrajine opisuje svoje rodno okolje skozi svoje oči. »...in potem je prišla mimo krava. Zame predvsem dobrodošel horizontalni likovni element, ki sicer po občem pojmovanju sodi v naravo in čim bolj tja sem jo hotel tudi sam zlili ... Krava kol simbol tistega dela narave, ki večno daje, pa jc večno prezrta in jc pogosto celo oznaka za nekaj neumnega ...« jc eden izmed opisov slikarja, čigar slike nosijo v sebi poglavitno temo, ki jo avlor opredeli kot »raziskova- nje barve, njenih prostorskih in drugih psihofizičnih lastnosti, učinka strukturirane barvne površine ter moči različno zgošče- nih barvno strukturiranih površin in potez«. Na prvi pogled se zdijo slike opazovalcu enostavne in v njih večina takoj nc najde povezave z malce nenavadnimi imeni kot so »I... I... I«, »Zelena krava«, »Grajska iluzija«, »Prašiča na deževen dan« in druge Cena sc poskušamo malce bolj približati preprosti naravi, lahko hitro zagledamo vitke topole, veje dreves, polomljene plotove, /c lezne ograje in Sc kaj bi sc našlo. B. V. Območna revija pihalnih orkestrov Sklad KS za ljubiteljske dejavnosti, Območna izpostava Domžale je 5. maja v Rekreacijskem centru Ir-hanija v Lukovici pripravila Območno revijo pihalnih orkestrov. Na reviji so se predstavile pihalne godbe iz občin Domžale, Lukovica, Moravče ter Mengeš, kot gostje pa godbeniki iz Kamnika. Prijetno srečanje godbenikov je povezovala Marta Star-bek. --tSS Godba Lukovica in dirigent Jure Mocllnikar. -tBJMn ju 11 n H '"fj *■ V. - v ^ j" JW V 4T iMUl/i S plesnim klubom in plesno šolo Miki okoli sveta Zaploskaj, zapleši in se nasmej! Plesni klub in plesna šola Miki sta tokrat skoraj prepolno halo Komunalnega centra Domžale s svojimi plesalci in plesalkami popeljala na pot okoli sveta. To ni bilo navadno potovanje, temveč pravi plesni spektakel, skozi katerega nas je zaradi Mikije-ve odsotnosti popeljala njegova sestra Nina, ki si je besedilo sposodila od Blaža Vali-ča, svoje poučno plesno potovanje pa začela s skupino Sončki, ki so se v pravih zimskih kombinezonih spuščali po smučiščih, dokler jih niso odtod pregnali zvončki in tro-bentice s Pomladanskim kolom, v katerem so zaplesale skupine Mini, Miki in Krdo. nc šole Miki. Mentorji Saša Erminič, Damjana Balantič, Katarina Kcsič, Barbara Bavcc, Martina Tckavce, Mojca Ženiva, Daša Pavlovič, Tjaša Suštaršič, Nina Plcvnik, Tina Banfi in K jara Starič so dobro pripravili svoje plesalce Medtem ko smo sc pri mlajših skupinah srečevali z. igrivostjo, vedrino in radoživostjo, so starejše jazz skupine pokazale kljub mladosti veliko skladnosti, profesionalnosti in znanj, ugajali pa so tudi plesni pari. Nekaj sto plesalcev iz več različnih občin, od najmlajših, ki sc s plesom srečujejo skozi igro, do že skoraj polpro-fcsionalnih jazz plesnih skupin, dokazuje da plesni klub in plesna šola Miki v svojem drugem desetletju plešcta naprej - številčno in kakovostno uspešnejše. Iskrene čestitke ob uspešnem nasto- pu! V. v. OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale, tel.: 061/714-006 C7^> Slovenska 24, P.E. Mengeš, tel.: 061/738-980 Skupini Luncc in Panter sta nas popeljali v Turčijo, od koder smo skupaj s plesalkama Evo Franko in Anjo Skok skočili do Egipta, uživali v plesu levov iz OS Ncvljc in 05 Rodica ter preživeli prijeten večer v Kamerunu (OŠ Domžale), ki so ga popestrili čmrlji z OS Prc-serje pri Radomljah. Tudi z ladjo smo potovali skupaj z mornarji z OS Marije Vere, se posončili na plaži s plesnimi pari z. Vira, OŠ Brdo in OŠ Jurij Vega, nato pa sta bili na vrsti Anglija (PK - jazz pionirji) in irski plesi z OS Prc-serje pri Radomljah ter OŠ KraSnjo in OŠ Komendo. Jazz mladinke so zaplesale v nevihti, njihove malce starejše članice pa so nas popeljale na Broadway, skozi ples skupin Panter, Vir in Dom- žale pa smo si ogledali tudi Ncvv York. Tudi brez vroče Kube, ki smo jo obiskali skupaj s plesnimi pari Plesnega kluba Miki ni šlo, zadovoljni pa smo zapuščali tudi Rio dc Janciro, kamor smo zaplesali s PK Miki - jazz mladinkami. Ker jc bilo do Havajev s plesalci OŠ Brdo kar daleč, smo počivali ob kondorjevem plesu OŠ Venclja Perka, po obisku Kitajske, kamor so nas povabili mladi plesalci z OŠ Krašnja in OŠ Komenda pa smo sc vrnili domov in zaploskali letošnjim državnim prvakinjam Plesni skupini OŠ Domžale Skoraj dveurno poučno plesno potovanje ki ga je spremljala odlično izbrana glasba in diapozitivi, jc dokazalo odlično delo Plesnega kluba Miki in Plcs- V Se o predstavi »Sem se oženil« v Grobljah »Sem se oženil« je predstava, ki je vsebinsko zelo smiselno vpeta v naš čas in prostor. Jarše-Kodiškemu koncu so sicer po urbanistični zasnovi prihranjene specifične tegobe visokogradenj, vendar pa je kraj močno poraščen z. novimi domovanji, ki tudi vplivajo na razmerje med prebivalci, kateri tod žive že vsaj generacijo ali dve in »cepljene!«. Sam bivam lod žc tri četrtine življenja, pa sc šc ne počutim kol doma. Vsekakor človek lako ali drugače stopi v odnos s Plesni klub in plesna šola MIKI Vabita Na MALE kreativne počitnice za VELIKE UMETNIKE, kijih bodo pripravili v Seči pri Portorožu ■ od 8. do 14. avgusta 2000. Obljubljajo veliko sproščenih poletnih trenutkov, brezplačno uporabo večnamenskega igrišča in fitnes centra ter najem rekvizitov, izlet v soline, plesno izobraževanje in kreativne delavnice Će vas zanima, pokličite 724-27-82 in 0609 635-783. Kulturno društvo Miran Jarc pripravlja opereto Radovana Gobca Premiera 14. julija 2000 ob 21. uri krajem in ljudmi, s katerimi živi. Ampak ta odnos (kot npr. v Domžalah) jc ćcslo lahko zelo mimohežen. Tako sc izoblikuje neke vrslc spalno naselje, koder ljudi preveva značilna vsccnosl v skrbi za drugega (sosedov oz. sovaščanov). Človeka kol družbeno oz. socialno bitje tovrslcn odnos šc bolj votli in siromasi. Ostajajo zgolj po-redke prilike naključnega srečanja v »mar-ketih« (kadar sc po kakšno majenkost šc skoči v dežurno trgovino), zarotniških pozdravov na volitvah, zbegani nasmehi bežim opaženemu sosedu ob snidenju v IKFI ali v Dalmaciji, ncvScćna jutranja konfrontacija z, nekaj skrivenčenc pločevine in drobci stekla v katerem mladi v osnovnih šolah še nabirajo časopisni papir pa še to verjetno samo zaradi velike zagnanosti katerega od učiteljev. Zaman so dnevi zemlje ter očiščevalne akcije, če ne znamo izkoristiti naših rezerv pri zbiranju surovin. Seveda pa se vse to splača našim sosedom, ki nam našo neorganiziranost krepko zaračunajo. D. J. Nagrade za bralce SLAMNIKA Za knjižne nagrade iz prejšnje številke SLAMNIKA se je potegovalo veliko število naših bralcev, najsrečnejši: Olga Šmigoc, Prešernova 17, Domžale Vladimir Cerar, C 24. junija, Lj. Črnuče Tone Požar, KraSnja 56, Lukovica Marjan Grad, Ljubljanska 45, Domžale Mari Lončar, KokoSnje I2B, Dob pa bodo v Uredništvu prevzeli knjižne nagrade. Za tokratni pravilni odgovor bo pet bralcev prejelo nagrade (knjige oz, komplete pisal) Mladinske knjige Domžale, o kateri lahko več izveste v razgovoru z go. Vando K neman, vodjo poslovne enote. Pravilne odgovore pričakujemo do 10. junija 2000 na naslov: SLAMNIK, Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale, z oznako ZA NAC.RA DE. Veliko sreče! Mladinsko knjigo Domžale lahko najdete v Domžalah na: tJ^jJTj A/ Ljubljanski 99 BV Ljubljanski 83 C/ Ljubljanski 38 Ime in priimek: Točen naslov;. SPORT stran 18 Šolska koša rka rska liga Plesna skupina OŠ Domžale -državne prvakinje (Nadaljevanje s prve strani) Osnovna šola Domžale \ Šolski košarkarski ligi sodeluje že tri leta. in sicer tako v košarkarski ligi kot v okviru tekovanj za najboljše plesne skupine, novinarje in napovedovalce, poskušajo pa se tudi v fotografiji in snemanju. Leto 2000 je mladim s te šole prineslo nov. zavidljiv uspeh. Članice plesne skupine so namreč postale državne prvakinje in zaključna slovesnost v hali Komunalnega centra v Domžalah je imela namen, da se mlade plesalke, ki jih vodi Tjaša Šušteršič iz Plesne šole Miki predstavijo vsem učencem Osnovne šole Domžale, hkrati pa je bila slovesnost tudi priložnost, da se pokažejo tudi uspešne plesne in navijaške skupine iz drugih osnovnih šol. Športni dogodek sc jc pred polno halo, v kateri je bil ludi predstavnik SKL g. Bojan Brodnik, ter g. Jurij Bcrlot, predsednik Sveta staršev. zaCel z nastopom domžalskih mažoretk. ki vadijo v okviru Turističnega društva Domžale in je med njimi veliko učenk i/ le šole. Glavni športni dogodek jc bila košarkarska tekma nted učenci in učenkami te šole ter učitelji in učiteljicami. Prva četrtina sc je končala z minimalnim vodstvom učencev m učenk, odmor pa je bil pri-ložnost za predstavitev državnih prvakinj, ki so jih njihovi sošolci in sošolke pozdravili z glasnim aplavzom. Druga četrtina se jc končala z vodstvom učiteljev, v odmoru pa smo zaploskali mladini članom karate kluba Atom i/ Domžal ter plesni skupini iz OŠ Milojke Štrukelj iz Nove Gorice, veliko pozornosti pa jc bila deležna navijaška skupina ŽABICE iz OŠ Log pri Dragomcru, ki je osvojila naslov državnih prvakinj med navijaškimi skupinami. Tudi po tretji četrtini so hili učitelji in učiteljice v rahlem vodstvu, tekma pa jc bila razburljiva tudi v zadnji četrtini, ko so mlajši košarkarji in košarkarice na veliko navdušenje prisotnih izenačili 28:28, tako da letošnjega zmagovalca tradicionalne košarkarske tekme ni bilo. Odlični so bili vsi igralci in igralke, še najboljši pa številni navijači, ki so znali zaploskati obema ekipama in so pokazali, da vedo, kaj je pravo navijanje. Športni dogodek, kakršnih si še želimo, jc bil prijeten uvod v zaključne ledne letošnjega šolskega leta, v katerih učence in učenke pa tudi njihove mentorje čaka vrsta zanimivih dogodkov in tekmovanj, v kalerih jim želimo veliko uspeha. letošnji uspeh mladih plesalk Osnovne šole Domžale je Sc ena izmed potrditev, da je v naših šolah veliko uspešnih športnikov, ki sc pod vodstvom svojih mentorjev in uspešnem sodelovanju vodstev šol. uvrščajo v sam vrh naše republike Plesni skupini OŠ Domžule iskrene čestitke! V. v. Knjigo o občini Domžale je g. Jože Primožič, predsednik TAK Domžale, izročil županu mesta Zalaegerszega. Težkoatletski klub Domžale Veterani NK Domžale : NK Zlato polje 2:0 Povabilu veteranov N. K. Domžale, da tudi letot odigramo prijateljsko nogometno tekmo z njihovo ekipo, smo se v Š. I). Zlato polje Zelo radi odzvali. 27. april, dan upora, je bil kot nalašč priložnost, da državni praznik ludi športno rekreativno zaznamujemo z medsebojnim srečanjem v večernih urah na razsvetljenem domzalaskem igrišču. Pobudnik lega srečanja je bil selektor veteranske ekipe g. Bojan Osolin, s katerim so predhodno potekali vsi pogovori. V izrednih vremenskih razmerah sta sc obe ekipi srčno borili. Neodločen rezultat prvega polčasa pa govori, da smo bili Zlalopoljci dokaj dobra nasprotna ekipa. V drugem polčasu so boljšo igro prikazati gostitelji ter dosegli dva zadetka. Omeniti moram tudi lep strel napadalca baše ekipe nekaj minut pred koncem tekme, saj je prečka rešila zadetek v domači mre/i. Ob igrišču se je zbralo dokaj zavidljivo število gledalcev, ti so korektno spodbujali poleg domačih igralcev tudi gostujočo ekipo i/ Zlatega polja. j HABJANlČ Nastop na Madžarskem Dobri nastopi domžalskih tenisačev Člani TAK Domžale so se po uspešnih nastopih na državnem članskem prvenstvu v dviganju uteži letos že sedmič udeležili tradicionalnega. 30. tekmovanja /a pokal (iocscj, ki je potekalo v Zalaegerszegu na Madžarskem. Tekmovanja so se udeležili: Jozc Klopčič. Štefan Domin ko in Blaz Lenarčič; v olimpijskem biatlonu (sunek + poteg) so se pomerili s Se štirimi »trojkami« iz treh madžarskih (Zalaegerszeg »A«, Zalaegcrszcg »B«, SE Szombathelv) in enega avstrijskega kluba (Karfsport Modling). Za najmočnejšo se je izkazala »trojka« domačega kluba, člani Težkoatletskega kluba pa so zasedli peto mesto. Mednarodno tekmovanje jc potekalo v prijetnem razpoloženju, k čemur je pomagalo tudi to. da jc bilo tekmovanje posvečeno tako 1000-letnici Madžarske kot tudi 35-letnici obstoja domačega kluba. Tekmovalec jc pozdravil tudi župan mesta organizatorjev, njemu jc. na njegovo prijetno presenečenje g. Jože Primožič, predsednik TAK Domžale, v imenu županje Domžal izročil knjigo o Domžalah. Madžarski dvigalci uteži bodo svojim prijateljem iz Domžal še letos vrnili obisk. Uspešno še naprej! BV Na (iradianl tuoru in njegovem zaključnem turnirju so odlično nastopali domžalski predstavniki in predstavnice. Pri fantih so Ogrinc, JakšiČ in Kraševec prikazali odlične igre, saj seje v osmini finala poslovil Jakič, v čctrtfinalu še Ogrinc, Kraševec pa v polfinalu proti kasnejšemu zmagovalcu Blažu 'I rupe ju. Pri dekletih se je Ana Svoljšak prebila do finala in tam izgubila proti Nini Suvak. Premagala je klubsko kolegico Doherškovo v Čctrtfinalu. V polfinalu pa lino Suvak. V seriji turnirjev istrske riviere na Hrvaškem pa so izpadli v kvalifikacijah na glavne turnirje, a to šele v tretjem krogu, kateri je bil pomemben za uvrstitev na glavni turnir. Tako Ogrinc kot tudi Kraševec sta sc v Poreču in Rovinju poslovila v drugem in tretjem kolu kvalifikacij, a to ni tako tragično. Na obeh turnirjih se je izkazal Marko Tkalec, ki jc dobil turnir v Poreču. Zanimivo pa je te tO, da bo tradicionalni teniški ATP turnir Slo-venia open tokrat na sporedu od 8. do 14. maja in ne v prvem tednu maja. Razlog jc v turnirjih Mastcrs, ko naj ne bi bilo ATP-turnirjev in tako pride do umika turnirjev mednarodne serije. Tako DO 24 Rimom to najmočnejši turnir v takratnem času, zato si organizatorji Obetajo še boljšo udeležbo kot pretekla leta. „ „ „ URBAN ZNIDARSIC Nastopi članov Atletskega kluba Domžale Vsi že v »polnem teku« 22. 4. 2000 je AD Zak-VI ass na Atletskem stadionu v Šiški organiziral otvoritveni atletski miting, na katerem so člani domžalskega atletskega kluha postregli s kar nekaj dohrimi uvrstitvami in rezultati. Zmagovalca ali zmagovalke AK Domžale sicer ni imel. so pa bila dosežena tri druga mesta: Klara Nahtigal jc ob močnem proti vetru dosegla dober rezultat 13.65 s na 100 m. Jože Pirnat je vrgel kopje 57 m. Erika Pirnat pa jc 4 kg težko kroglo sunila 9,73 m. Zabeleženo jc bilo tudi eno tretje mesto, in sicer sunek krogle Ane Naranča 9,68 m. Druge uvrstitve: 5. Andreja Flerin. skok v višino 135 cm. 7. Dušan Zaje. 600 m 1:26,03 min, 9. Vesna Ciabor, 60 m 8,90 s, 10. Blaž Svetic, 60 m 9,06 s. 17. Andraž GregoriC. 600 m 1:3.27 min. 18. Suzana Mladenović. 600 m 1:57.04 min. 19 Melisa RidušiC. 60 m 9,87 s. 20. Man-ca Vclkavrh. 600 m 1:58.41 min. 24. Domen Jarc. 600 m 1:35.94 min, 26. Merima Hadžič 300 m 48,99 s, 33. Bernard Jarc. 600 m 1:45.03 min. Drugi miting, ki so se ga udeležili Domžalčani, je bil otvoritveni miting AD Olimpija, potekal je prav tako v Šiški, in sicer 6. 5. 2000. Najbolje sta sc uvrstila Jože Pirnat, ki je zmagal tako v metu kopja kol v suvanju krogle (58,33 m in 14,27 m) ter Erika Pirnat. ki je zmagala v metu kopja (29.67 m). Dve drugi mesti sta »odnesli« Ana Naranča (suvanje krogle 10.12 m) in Erika Pirnat (met diska 34.21). Nastopila sla še Dušan Zaje. ki je v teku na 800 m s Časom 2:02.36 min zasedel šesto mesto in Bojana Hostnik. ki si je z rezultatom 12.95 s na 100 m pritekla osmo mesto. V italijanski Gorici je Bojana Vojska na mednarodnem mitingu v teku na 8(X) m s Časom 2:17,78 min zasedla peto mesto in postavila nov klubski rekord /a članice. Zmagovalne ekipe v moški kategorij Košarka v Žejah - tretjič Na košarkarskem igrišču pri gasilskem domu v Žejah pod Sv. Trojico smo bili na prelepo sončno nedeljo, 14. maja, ponovno priča malemu košarkarskemu spektaklu. V manj kot letu dni smo že tretjič pripravili tekmovanje v t. i. »streetballu«; tokrat z naslovom Pomlad 2000. Kar trinajst ekip trojk v dveh kategorijah se je ponovno pomerilo v ohladovanju žoge in košarkarske taktike. Naše nestandardno igrišče je zagotovo nudilo pravo »ulično« vzdušje za tekmovanje: pomembno pa jc. da tudi sicer omogoča naši mladini, da se zbira in dru/.i pod košem in jc tako manj prepuščena nevarnim cestam in slabi družbi. Razveseljivo jc. da člani ekip prihajajo iz bližnje in daljne okolice -lokrat celo kompletna ekipa iz Ljubljane. V kategoriji dO 16 let so se pomerili: Sp. Brezovica. Prbitkoti, Ma- Helios ostane v elitni druščini najboljših slovenskih košarkarskih ekip Košarkarji lleliosa i/ Domžal hodo tudi v prihodnji sezoni igrali v ligi kolinska. kar je zelo pomemben in \esel podatek, ki bo tako omogočal Domžalski publiki gledati najboljše Slovenske košarkarske ekipe. Presenetljivo v državnem prvenstvu pa je to, da je novomeška Kraka v dveh tekmah premagala velike favorite državnega prvenstva igralce Limona Olimpije. ki tako ne bodo branili novega naslova državnega prvaka in so bili na koncu tretji. V finalu se tako merita ekipi Krke in Pivovarne Laško, prvak pa jc postala prav novomeška Krka. Sedaj pa k trem tekmum ekipe Hchosa / Novo Gorico. V prvi tekmi je bil Helios na domačem terenu pred 5(X) gledalci, kateri so imeli prost vstop, nesporen favorit za končno zmago, a se je na igrišču pokazalo drugače. Domžalčani so bili zelo oslabljeni na centrskih pozicijah, saj nista igrala tujec Laskević kot tudi ne poškodovani Domen A. tak. kar so gostje iz Nove Gorice s pridom izkoristili, poškodovan pa je bil tudi Marjan Košak. Helios je bil v prvem polčasu boljši, in to po zaslugi Mihe Zalokarja in Rada Tri-funovica. ki sta povsem kontrolirala igro pod kosi in delala preglavice centrom Nove Gorice. V drugem polčasu je Helios zaigral še boljše, a le do 32. minute, ko so gostje posli do izenačenja in nato do neulovljivega vodstva. Tako so Novogoričani zasluženo slavili na prvi tekmi v Domžalah s 85:70. kar je zelo ogrozilo status Hehosa v prvi ligi. zalo je bil sklican izredni sestanek izvršnega odbora kluba. Povejmo še to. da igra pri Novi Gorici kar nekaj igralcev s prvoligaškimi izkušnjami, zato njihova zmaga ni presenečenje. Najboljša pri Domžalcanih sta bila Rado Trifunovič ter Miha Zalokar. pri gostih pa Marko Likar ter Primož Bačar. Sledila je druga tekma v Šempetru pri Novi Gorici. Domžalčani so se dan pred tekmo odpravili v karanteno, kar je očitno notno obrodilo sadove. Povsem drug prislop do tekme, spodbujanje vseh igraicev in še nekatere stvari so bile tiste, ki so tekmo pripeljale v korist Domžalčanov. Ekipi sta se v prvem polčasu izmenjavali v vodstvu, nato so Domžalčani kar nekajkrat ušli za pet toćk, a so Goričani prednost izničiti in prvi polčas dobili s točko razlike. Za veliko presenečenje pa lahko štejemo ludi to, da je zaigral ludi Domen Zerak in da se je poškodbe rešil tudi Marjan Košak. V drugem polčasu pa popolna nadvlada Domžalčanov, ki so si do 10 minute drugega polčasa nabrali kar 20 ločk prednosti in da so Novogoričani prvi koš iz. igre dosegli šele v 10. minuti, povsem sla bila onemogočena Likar in BaCar pri Novogoriča-nih. pri Domžalcanih pa se je razigral samo Plcvnik in ludi 5. osebna napaka Rada Trifunoviča Domžalčanov ni spravila s tira. Pri Domžalcanih na tekmi ni razočaral prav nobeden in ta zmaga jc nadejala obstanek v elitni druščini. Tretja tekma pa je bila ponovno v Domžalah, kjer je bila hala Komunalnega centra premajhna za vse ljubitelje košarke, ki pa so prišli na svoj račun. Helios je svojti namero o obstanku v ligi nakazal že na začetku, a so jih Novogoričani ujeli in so bili nezbrani v končnici, kar je Helios izkoristil in dobil prvi polčas s šestimi točkami razlike V drugem polčasu si Helios ni nabral vidne prednosti, na to je sledila serija Dušana Trifunoviča. ki tako sc vedno ostaja glavni in skriti adut Domžalčanov v boju za obstanek. Tako Goričani nikakor niso našli več priključka k IX>mžalčanom in so sc pri 19 točkah zaostanka že predali v usodo in igranje v prihodnji sezoni v I. B ligi. Najboljši pri Dom/alOalllh je bil Dušan Trifunovič. pri gostih pa sam Bučar ni mogel pripeljali NovogoriCane v clilno košarkarsko slovensko ligo. Helios tako ostaja še naprej v ligi Ko-linska - najelitnejši košarkarski ligi v Sloveniji, kar jc velika spodbuda za delo v prihodnje in primerna nagrada za 50-lclnicn kluba kol tudi za občinsko zlato priznanje. V naslednji sezoni pa sc morajo v košarkarskem klubu posvetiti kakšni okrepitvi iz tujine ali iz. slovenskega področja, ki bi Hcliosu omogočal boj za nek|e pod vrhom in sredino lestvice in ne več /a obstanek. V opozorilo so lahko Ze prejšnje sezone, in sicer 1994/95. 1995/96 ler zadnji dve 1998/99 in 1999/2000. Upajmo le. da se bo Helios vrnil na slara poui slave, ko so bili v državnem prvenstvu četrti, peli in osmi. URBAN ŽNIDARŠIČ fija d. o. o.. Kmetije brez zemlje, Vincc Carter team in Ravbarji. Pokal mladinskih prvakov jc po ogorčenih bojih osvojila ekipa Vincc ( arter tcam. V moški kategoriji jc igralo sedem ekip: No limits. Prazna gajba, Smrkci, Kripli, Partizani, Zcjc in I7B. Simpatije gledalcev so bile takoj na strani ekipe Žeje, ki je imela v svojih vrstah tudi edino damo, Ic-ta pa sc ni pustila veliko motiti in je pridno polnila koše nasprotnikom. Zagotovo smo vsi uživali ob kva-lilclni igri. ki so jo prikazale ekipe. Večina članov je imelo izkušnje ludi z večjih podobnih »uličnih« tekmovanj. Koš jc kljub številčnim naskokom zdržal, gledalci tudi in pozno popoldne je bilo jasno, tla so si naslov najboljše ekipe prvenslva v /cjah /aslužili člani ekipe I7B v sestavi: Primož Mahkovcc, Boštjan Mahkovcc in Dalibor Crnoja. P.kipa sc jc do sedaj udeležila vseh treh turnirjev, a prvič tudi zmagala. Drugi so bili No limits in tretji Smrkci. Na koncu smo sc posladkali Sc s tortami, ki jih jc prispevala slaščičarna Lcnčck iz Domžal, za finančno pomoč pri izvedbi turnirja pa se zahvaljujemo tudi podjetju KIA Kušar i/ Doba. Na svidenje spet poleti! ROK RAVNIKAR 11. ATP teniški turnir Renault Slovenian open V Domžalah je od 6. maja pa do 14. maja potekal drugi najmočnejši ATP teniški turnir na svetu - poleg Kima - v tem času, in to že 11. Kenault Slovenian open. Na njem so nastopili tudi slovenski teniški igralci, a žal neuspešno, saj so vsi izpadli v posamičnih kol I udi v dvobojih dvojic že v prvem krogu ali pa celo žc v kvalifikacijah na la turnir. Prvi nosilec turnirja jc bil Ceh Jiri Vanck - 94. mesto na ATP lestvici, drugi je bil Avstrijec Markus llipl'1 -95. mesto, tretji in četrti pa Nemec Hantschk ter Čeh Tomas Zib 98. in 99. mesto. Glavna atrakcija turnirja pa jc bil Španec Scrgi Brugucra, ki jc trenutno okoli 500. mesta ATP lestvice, sicer žc zmagovalec Pariza, ki pa po poškodbi ne najde prave forme, takšne, v kakršni je bil takrat, ko je osvojil odprto prvenstvo Francije v Parizu. Sedaj pa k turnirju. V kvalifikacijah jc naslopilo pet Slovencev, in sicer tudi dva i)omžalčana Ogrinc in Kraševec. A slu oba izpadla Žc v prvem kolu, in sicer Kraševec z Burgsmtillcrjcm iz Nemčije z 6:4, 6:1, Ogrinc pa s Pcppasom iz Grčije s 6:3, 6:3. Tudi osiali naši so Izpadli v prvem kolu kvalifikacij, in sicer Božič Jurnian in Bizjak. V prvem kolu turnirja pa je izpadel prvi nosilec Jiri Vanck. prav lako pa so bili neuspešni tudi naši. in sicer Kračman, Tkalec in Bernard pn posa-nicznikih ler v dvojicah Kračman-Urh. 1'ehar-Smole in Božič-1 kaleč. Iako sla se do finala turnirja prebili kvalifikant čiross iz Nemčije ter Baleells iz Španije, boljši pa jc bil na koncu Nemec, ki jc zmagal s 3:6, 6:4. 6:4. Pri dvojicah sla biki najboljša Španca Alvarez in Iopcz-Moron, ki sla premagala dvojico iz Južnoafriške republike Rosncrja in VVcirsmitha s 6:3, 6:4. Sam teniški turnir je bil organiziran Zelo dobro, brez pripomb vseh nastopajočih, ki so organizacijo samo hvalili. Žalostno je samo to, da si takega dogodka ne ogleda večje število gledalcev, ki so sc v večjem številu zbrali le na finalnih obračunih. Cilji organizatorjev pa so usmerjeni žc v drugo leto ler ludi v lo, da bo v Sloveniji organiziran tudi ženski teniški turnir na visoki ravni v okviru WIA turnirjev, le ta naj bi bil v Ljubljani prihodnje lelo, kjer hi lahko imeli I udi Slovenci vidno vlogo s strani Ic-niških igralk, kol so: Pisnik, Srebotoik in Križan. Upajmo le. da se hodo ludi fantje kdaj uspeli uvrstiti na lestvici tako visoko kol dekleta in da bodo vidno vlogo igrali tudi M domžalskem teniškem turnirju. Sc vidimo na naslednjem Renault Slovenian opnu. in sicer žc 12. po spo- URBAN ŽNIDARŠIČ Najmlajši navdušeni Podmladek KK l'IKI I 11 v umetnostnem kolalkaiijii seje udeležil skupnih priprav v Trstu v kotalkarskem klubu ,|()l I Y. Na povabilo tega odličnega kluha se je odzvalo ne malo umetnostnih kotalkarjev in koialkarie našega kluha, ki so spoznali svoje sovrstnike, stare od pet do šest let. Ob prisotnosti številnih trenerjev in funkcionarjev kluha je priprave vodil svetovno znani trener Mario Vitta. Iz kluba Pirueta jc sodelovalo 20 najmlajših članov, starih med pet in šest let, ki so bili navdušeni ob sprejemanju osnovnih znanj iz umetnostnega ko-talkanja. Najmlajši sc žc vneto pripravljajo na svoj ognjeni krst, to jc prvi nastop v kategoriji najmlajših. Ob prikazovanju različnih skokov in piruet so tudi sami poizkusili sledili tej umetnosti povezani z glasbo, V juliju čaka naš klub organizacija mednarodnega tekmovanja PIRUETA 2000, ki bo že osmo v zgodovini kluba. Tekmovanje, ki jc žc tradicionalno, ho tudi letos na ploščadi v teniškem središču TEN TFN v Domžalah. Med tem pa sc starejši tekmovalci v umetnostnem kotalkanju že udeležujejo številnih tekmovanj po Sloveniji, hitrostnike pa čaka prva preizkušnja v Kranju, kjer ho tekmovanje za Pokal Slovenije. I ekmovalke v sh0W programu (kvartet) so že pripravljene in komaj čakajo svoj nastop na evropskem prvenstvu, ki bo 3. junija v nizozemskem mestu I INDIIOVF.N. Zaželimo jim veliko sreče. Kadetinje ŽKK Domžale - zmagovalke II. lige Kot zadnjo ekipo v sklopu ŽKK Domžale, vam predstavljamo ekipo kadetinj - deklice rojene 1983 in mlajše. V sezoni I9V9/20OO je la ekipa odigrala 14 prvenstvenih lekem, od katerih je samo 3 izgubila (v kvalifikacijah za I. ligo - 2 tekmi, v rednem delu sezone pa samo eno) vse oslale tekme pa smo uspeli zmagati. Glavno breme v ekipi so nosile .3 izku.šcneiše igralke, od kalerih je le ena slara 17 lel, dve 16 let, vse oslale pa so vsaj lelo mlajše, vendar sc niso ustrašile odgovornosti in so kljub razliki v moči in visim pripomogle k uspehu V prvem delu tekmovanja smo 15. Dnevnikov kros in državno prvenstvo v krosu Ekipi OS Domžale prvo in tretje mesto Na 15. Dnevnikovem krosu in državnem prvenstvu osnovnih in srednjih Sol v krosu, ki je hil letos v Sina it nem pri Litiji, po nekaj letih prvič izven naše občine, je sodelovalo blizu 2000 tekačev in tekačic, med katerimi so bili tudi najboljši »krosisti« iz naše občine, izbrani na jesenskem regijskem krosu. Najuspešnejši je bil Andraž Grcgorič, mladi per-spcklivni tekač iz Osnovne šole Doni/Jilc, ki je osvojil srebrno medaljo, skupaj z Bernardom Jarcem pa svoji Soli pritekel prvo mesto med ekipami osnovnih sol - fantje letnik 1986, ki so tekli 1500 ni. Med učenkami letnik 19X7 sta z odličnima tekoma Suzana Mladenović in Vesna Oabor Osnovni šoli Domžale med ekipami pritekli tretje mesto. Iskrene čestitke pa namenjamo Indi Jerneju Kas-tclicn. članu Atletskega kluba Domžale, ki jc med dijaki I. in II. letnikov Gimnaziji Bežigrad piiiekcl zlato medaljo. B. suvereno premagali vse ekipe, v drugem delu. ko smo igrali z boljšimi klubi, smo pa dosegli naslednje rezultate: Domžale : Postojna 2:0 Domžale : ZKK Šentvid 2:0 Domžale : Sežana 1:1 Razveseljuje tudi dejstvo, da smo na vsaki lekmi dosegli minimalno 6.S točk, največ pa X4 ločk, in tO Z ekipami, ki so nam enakovredne ali celo realno močnejše od nas. Pohvalo si zaslužijo vse igralke, saj so s požrtvovalnim delom presegle pričakovanja. Upamo, da bo lak prislop k igri in delu ostal tudi za prihodnje, ker imamo s tO ekipo velike načrte, a 0 tem prihodnjič. KARLO SOPER ŽKK Domžale vabi vsa dekleta, mlajša od 2.3 let, ki imajo veselje do igranja košarke, da se nam pridružijo. Za podrobnejše informacije pokličite tel.: 041/5.34-045 - igor. unij 2000 SPORT Deseti tradicionalni turnir v balinanju Ihan 2000 V počastile v pra/.nikov 27. aprila in I. maja ter šc posebej praznika občine IX)inZalc se je v Športnem paricu lh;in iloga jala zanimiva prireditev - turnir v balinanju cetvork s kvihlikicijami. Izločilni boji so se pričeli te v sredo in so Majali vse do petka, na turnir pa so sc uvrstile po dve ekipi i/ vsakega kfalifikacijskega dne. skupaj sest in domaČi dve ekipi. Prijavljenih jc bilo is ekip iz l>om/;il. I itije, Ljubljane, Kamnika, Vodic, Mengša in Lukovice. Po napornih izločilnih bojih so vse ekipe prišle tudi na glavni turnir 29. aprila 2000. Zc sama napoved trebi jc bila precej nehvaležna, saj ni bilo nosilcev in so se najmočnejše ekipe lahko pomerile med seboj zc v prvem delu tekmovanja. Po kratkem otvoritvenem nagovoru predsednika UK [han in osvežitvi privil. ki veljajo na turnirju, so se boji pričeli. Med najuspešnejše, torej med ttiri najboljše, so sc uvrstile ekipe Markcla Kape iz Domžal, ekipa Lukovice, ekipa Mcngosa iz Mengša in domaČa prva ekipa Ihan 1. V polfinalu jc poleni ekipa Marketa Kape premagala Mengos z rezuhatom 13:2, ekipa Lukovice pa domaćine z 13:3. V tekmi za tretje mesto so potem Mengcšani premagali le Ihance z 13:4. v velikem finalu pa je po zanimivi igri in veliki borbenosti ekipa Marketa Rape premagala Lukovico 7 rezultatom 13:6. Prav ko smo hoteli izvesti slovesen zaključek turnirja in podelili zahvale sponzorjem, prijateljem balinanja in podelili lepe pokale za osvojena mesla. nas je presenetilo vreme, vendar smo na prostem, kajti v Ihanu imamo Zc kar lep Cas pokrito balinišče. Seveda pa smo zaključek izvedli malo hitreje, kot smo imeli v programu. Turnir je ob desetletnici delovanja lepo uspel, glavna nagrada na srećolo-vu, odojek iz ihanske farme, je bila predana srečni dobitnici, vsi obiskovalci pa so spraševali, ali bo turnir ludi naslednje leto. Bo. Seveda bo, obljubljajo ihanski balinarji. TONE DRAGAR V Domžalah imamo odlične mlade karateiste V Hali komunalnega centra v Domžalah jo Karale ilrušlvt> ATOM Domžale v okviru program Sholokarale-do Interna-ciooal /veze Slovenije v soboto. 13. S. 2000 pripravilo državno prvenstvo za osnovne in srednje šole v kariitcjii. Naslopilo je okoli 250 lekmovalcev in tekmovalk, ki so se pomerili v kalah in komiteju - borbi. Mladi karalcisti, od kalerih so bili nekateri še začetniki iz, nižjih razredov osnovnih šol, so pokazali prave spretosli, ki so bile zanimive za vse, ki so si prišli pogledat že šeslo tako tekmovanje. Nastopilo je 35 osnovnih in 26 srednjih šol, domžalske osnovne šole sla uspešno zastopali OŠ Rodica in OŠ Domžale, ki je med osnovnimi šolami (z. istim številom točk kol zmagovalci, vendar z manj zmagami) zasedla dru-Ro mesto, in sicer za OŠ Sv. Jurija. Med srednjimi šolami je bila najboljša Gimnazija Brežice. Rezultati: KA 11 ■ mlaiši dečki - 9.-7. KYII 1 .'ladei Bodla j (OŠ Rodica), 3. Dejan Zaje Š Domžale) deklice - 4.-1. KYl) 1. Polonca Kull (OŠ Sv. Jurij), 4.Tamani Kokalj (OŠ Domžale) maldinkc 3. KYU - I. DAN I Spela Rues (Gim. Ljutomer) mladinci J. kyii - l. DAN I. Ju- 1 opic 'M Gim MH) mlajši deCki 6. 5. KYt I I.Ivan Kelemina oš M koiisnk). 2. Ti-motej Kokalj (oŠ Domžale) starejši dečki - 9.-7. KYU I. Denis Recek (OŠ Grad), 4. Denis Aliu (oš Domade) starejši dreki - 4.1. KYU I. Ri- kardo Ladinek (oŠ Lovrenc« na Pohor- deklice 6.-5. KYU l.Tjaša Gavez (OŠ Domžale) mladinke 9.-4. KYU I. Laurija (laski (I rgovska MU) mladinci 9.-4. KYU I. Josip Varga (SSP.R - Ljubljana) KUMITE; starejši dečki - 9.-5. KYli I. Nejc Gumz.cj (OŠ Slovenske Konjice! mladinci 9.-4. KYU I.Tonl Janez (Živilska MB) mladinke 9. KYl) - I. DAN I. Daniela Dobrina (Gim. Brežice) starejši dečki 4.-1. KYU I. Ri- kardo ladinek (OŠ Lovrenc na Pohorju) mladinci 3. KYU - I. DAN I, Rok ('repinsek II. < Hm. < Vije) Vsem najboljšim iskrene česlilke. ki si jih za odlicflo organizacijo zasluži tudi Karale društvo ATOM. BOJANA Skcting park za rolerje se je z večnamenske košakarske ploščadi preselil v prijetno zelenje. Ob tem bi radi opozorili, da so tako prostor kot objekti namenjeni za šport in rekreacijo ii\zaprosilii, da vsi uporabniki to tudi upoštevajo. O. U., foto: V. MAJHENIC Turnir v malem nogometu ob 20-letnici NK Vir NK Vir je ob 20-letnici ustanovitve kluba priredil tradicionalni malonogometni turnir, ki je bil pod vodstvom predsednika kluba Milana Pevca mL. in Staneta Srše odlično organiziran. Turnirje potekal v izredno fair in prijateljskem vzdušju, pa tudi tekme so bile zelo kvalitetne, zanimive in izenačene. Prvo mesto je po preobratu v finalu pripadlo kamniški ekipi Lespal, ki je ■iKiiul Gostišče Kovač, ekipo z dobskim predznakom. V borbi za tretje mesto sta se v domžalskem derbiju pomerili ekipi Mozart bara in Bistrice United. Zmagali so »Mozarti«, ki so v drugem polčasu štrli odpor Itistrice United in tako osvojili tretje mesto. Najboljši strelec turnirja je bil i. desetimi zadetki Deisinger Miro. Turnir si je kljub muhastemu vremenu ogledalo kar lepo število gledalcev. GREGOR BERLEC Domžalčani v Radljah V Radljah jena 5. S. k. I. K VII karate turnirju nastopilo kar 191 lekmovalcev in tek* oiovalk iz vse Slovenije. . Med njimi so bili ludi predstavniki domžalskega kluba, ki so dosegli kar nekaj odmevnih Irczullalov ter tako pokazali, da imamo tudi v Domžalah obetavno cki-P" S. K. I. karaleju. ..... ... _. . Največ uspeha so imeli lekniovalei ekipe luboija, sledili pa so jim prav Domžal- Pri kalah je pri deklicah z belim, rumenim m oranžnim pasom /marala Špela (.rad i' Domžal, naiboljši pri vijoličnih m zelenih pasovih pa sla bili njeni klubski kolegici Sanja Valncr in Tjaša Gavez. ...... ,,.,..„., Pri mladincih m Ckmih z belim, rumenim m oranžnim pasom jc bil Josip Varaga iz Domžal najboljši. .... , V skupnem seštevki, kal in borb pri klubih pa so Domžalčani osvojili 195 ločk in zaostali samo za Taborom, ki je zbral 250 loek Zasluženo priznanje je ob jubileju kluba prejel g. Milan Pevec it., »srce in duša« kluba, ki je klub tako rekoč postavil na noge in je dejaven prav od samega začetka igranja nogometa na Viru. Privrženci nogometa si lahko samo želimo podobnih nogometnih entuzijastov, kot je gospod Pevec, ki s svojim delom daje zgled zdrave in urejene športne sredine. na crnobelih poljih Napredek osmi na državnem prvenstvu V Rogaški Slatini ic konec aprila potekalo državno mošlvcno prvenstvo v pospešenem »ahu, Zmagal [« rriglav Krško v postavi tw vasovlc, Meitiovic, Sitnik, Kosi, pred Branikom Maribor in i irami-do Maribor. Prvenstva sc ic udeležila ludi ekipa Napredka Domžale, ki sc jc uvrstila na osmo mesto. CČ bi upoštevali število ločk. osvojenih v dvobojih (meč točke), po katerih sicer potekajo ekipna les movanja pri nas, bi domžalske ekipa pristala na »Meni mestu Končni vrstni red) I, Triglav Krško(16), 27.5,2. Ilranik Maribor! 14) 26,5, 3, Maribor Piramida (161 25,5, 4. io.no Zupan Kranj 1121 S- Radenska Pningrail Murska Sobota O) I«. 6. Kovinar Mariboru l«.5,7. Gorenjka Lesce 19) 18.5, S. Napredek Domžale (10) 17im. Domžalska ekipa kol celota ni igrala v najboljši formi, boljše uvrstitve pa so jo slalc predvsem visoki porazi z najbolje uvrščenim, moštvi. In kako so igrali posamezni igralci? Na prvi deski je Vlado Iv. n ™" Iztržil tri m p......eke. na drugi Marjan Šcmrl »tiri in na tretji V„i VavnettC ttiri točke( Jože Skok pa Jena Četrti desio 'bral pel točk. Tekmovanja sc ic sicer udeležilo 14 klubskih moštev, "digrali pii so devcl kol. igralni čas pa je bil 25 minul na igralci. Ženske tretje, mladinci četrti V Rogaški Slatini It Bilo hkrati s ClarrJdm tudi ekipno držav™ Prvenstvo u ženske In mladince Ženskega [elarujvanja so se tat uoe-Wttt Ic štiri ekipe, tako da so morali odigrati dvokrož.tu l"™^™ gda jc Nova (iorica. za katero sla nastopali mcunarodha m Strica K-ti Grosai ANe in mojstrica Ana Srebrnič, pred ekipo lo < . I1'"1 Ki.m, j„ domžalskim Napredkom. Končni vrs ni red: h Nov. «.o- (UD 9,5, 2. Tome Zupan Kranj 1616.3. N.....edek Domžale (6) 5,5, 4- Katlenska 1'onigiail (2)3. . ... ,,.,vh „ W Domžalčankal, ic izvrslo igrala mojstrica in vcWn.nka.ivl, K"Sir. ki jc v šestih partijah osvoiila pel ločk. Vilma Nadvcšnik pa K bila v slabi formi, saj jc iztržila zgolj pol 'i)Ckc: ,. .... vrf Organizatorji državne,;, ekipnega prvenstva so imel nek. i kov« / mladinskimi moštvi, saj »• jih le udeležito osem. Zmagala* Pomsrad Radenska pred Novo Ciorico in Piramido iz Maribora, ota Pekovi mladinci so bili Četrti do pokala za Ircljo mesto pa Jim jc 'manjkala debela poldruga ločka. • , , , Kontni vrs.....cd: i. Pomgrad Radenska(13) 2.5. 2..N»»<■"""' <»•) 10,3. Piramida Maribor ( Kil 9,5.4. Napredek Domžale (8) 8. 5. Ka "<'..ska Punigrad 2 IX) 7,5 ild. i..ll/h,,l Med ,nia,i,ne, Napredka |e AleksarKfei NadJ na prvi desk, zbral in loeke iz sedmih partij, Inka LeniC pa pel tOCk iz sedmih srečanj. Državni prvak za pospešeni šah Mohr Mošlvcna državna prvcnslva v pospešenem šahu je v prelepem vremenu in idiličnem okolju v Rogaški Slatini zaokrožilo šc državno prvenstvo za posameznike (2»15 minut), ki je potekalo prvega maja. na .lan Praznika dela. Prvenstva se je udeležilo 115 Sahistov, tokrat je slavil velemojster l leorg Mohr - Piramida Maribor, ki je v .leve tih partijah zbral sedem in pol točke. Z enakim izkupičkom jc bil drugi velemojster Duško Pavasovič - Triglav Krško, tretji pa mednarodni mojster Zvonimir Mcšlrovie, prav tako Triglav KrSko. Domžalski Šahisti so na prvenstvu odigrali kar vidno vlogo. Mojster Marjan Šemrl je bil s Šestimi točkami trinajsti, Vlado Ivančičjc osvojil pel in pol loeke in prisilil na 24. mestu, Vavpelič pa z enakim številom loek na 30 mestu. Oba pa sta prejela veleransko nagrado. Ivan-čič za prvo in Vavpelič za dnino mesto med najbolje uvrščenimi veterani. Jože Skok je s pelimi ločkami prislal na 48. meslu. I.uka Lenič s štirimi ločkami na 65. mestu, Miloš IX'klcla pa s dve in pol točkami na 107. meslu. Pri 'hitropotezcih' vodi Jack Redni hilropotezni tedenski turnirji šahovskega kluba Napredka sc nemoteno nadaljujejo. Kot jc znano, potekajo v prostorih društva nad baliniščem v domžalskem Športnem parku vsak pcick ob devetnajsti uri. Po sešlevku vseh turnirjev, tudi za ves mesec april, jc v vodstvu prvokategornik Ari ur Jack. ki Ima Sesl toCk prednosti pred llogdanoin Osolinom. tretji pa je Vilomir JanjiC. Navedeni nije Šahisti so tudi trdno na prvih treh mestih. Vrstni red po prvem četrtletju lela: Jack 139,5, Itogdan Osolin 133,5, Janjič 132,5, (erar 12(1, Zu-pančič98. Petru (Jrošelj 96. ild. Seveda je treba upoštevali, da se vsi igralci redno ne udeležujejo prav vseli turnirjev, kar deloma vpliva na vrstni red. saj sc v končnem sešlevku upoštevajo vse dosežene loeke na posameznih turnirjih Doslej se je vseh turnirjev udeležilo 40 sahislk in šahislov. V Trbovljah slavil Jože Skok Šahovski klub Rudar Trbovlje prireja ciklus nedeljskih pospešenih turnirjev, (2"15 minul na igraica), najboljša razvrstitev s Šestih turnirjev pa sc šteje za končnega zmagovalca prek celega lela. Majskega turnirja seje udeležilo 311 ljubiteljev šaha predvsem i/ Trbovelj. Zagorja. Litije, Žalca in Domžal zmagal pa je Napredkov član MK ,1. Skok. ki je v sedmih koli oddal le remi (Irugoiivršeenemu llinku Jazbecu. Koncili vrstni red: Skok 6,5, Jazbec 5,5,1). Itrinovee, Kolnik. Mesojedec 5,0. Kranje, ( erar, Smer.lel 4,5 Itd. Ob Dnevu upora zmagal Hrvat Zelčić 27. aprila, ob Dnevu upora, jc bil v prostorih Cankarjevega doma v Ljubljani že tradicionalni odprti turnir mesta Ljubljane v pospešenem silni. I elos se gtl je udeležilo 109 ljubiteljev silila, visoke nagrade pa so privabile kar pel velemojstrov, iri slovenske in dva hrvaška. Zmagal jc hrvaški velemojster Robert Zelčie 7,5, pred slovenskim mednarodnim mojstrom Markom Tratarjem 7,5 in slovenskim velemojstrom Draženom Sermekom 7. Na tekmovanju jc nastopalo tudi 12 Naprcdkovih tahistov, Najbolje se je uvrstil Ivančič. in sicer na 28. mesto s pel in pol točkami, le mesto za njim je bil Vavpelič z enakim številom Jočk. na 31). meslu pa je domžalsko trojico zaokrožil mojster Marjan Šemrl tudi s petimi ločkami in pol. Med vidnejšimi uvrstitvami je bil J. Skok s petimi točkami na 34. meslu. Itogdan Osolin prav tuko petinlj točkami na 39. mestu. It. Skok pa z štirimi in pol točkami na 49. meslu. Na zaključnem turnirju dvojno slavje Na zakiiut Napredku Na zaključnem turnirju mošlvcncga delavskega prvenstva Ljubljane v pospešenem šahu. (2*15 minul na igralca), sta med 15. ekipami Napcrdkovi zasedbi igrali zelo dobro. Prva ekipa jc zmagala, druga pa je tik za njo osvojila drugo meslo. Vrstni red: I. Napredek Domžale A II (19, 5). 2. Napredek Domžale B 10 (18.5). 3,1.SK Upokojenci 10 (17.5), 4. Višnja gora 10 (17). 5. Klinični center II. 8 (15.5) 6. Klinični cenler I 7 (15) itd. Za prvo ekipo so igrali Ivačič. Vavpelič, Bogdan Osolin in Bojan Osolin. največ ločk pa sla zbrala Ivačič in Vavpelič. in sicer pel in pol loek iz sedmih pariij. Druga ekipa je igrala v postavi J. Skok. B. Skok, Janjie, ( erai. /n panciC. V njej slabila najboljša Ccnu s Šestimi in pol mekanu m .la njic s pel m pol toCkami, oba iz sedmih partij. Oh tem velja še povedati, daje na delavskem prvenstvu Ljubljane Vito Janjič izpolnil normo za mojstrskega kandidata, lako je v času dobrega pol leta (za Bojanom Osolinom I v domžalskih vrstah poslal že drugi novj mojstrski kandidat. Dolgoletnemu ljubitelju šaha, ki zna s svojo veliko predanostjo kraljevski igri k njej pritegniti tudi druge klubske soigralce, veljajo iskrene čestitke za njegov uspeh. Sladki vrh Sermeku Ze tradicionalni mednarodni turnir v aktivnem šahu v Sladkem vrhu je ludi lelos privabil veliko Slevilo ljubiteljev šaha. tokrat kar 175. kar kiiže na izjemno popularnosl tega turnirja. Posebna privlačnost turnirja so poleg denarnih še šlevilne praktične nagrade, ki jih prispevajo številni podporniki šaha. največji delež pa ima pri lem sladkogor-ska Paloma, Na turnirju je zanesljivo zmagal edini \elemojster Dražen Sermek pred mariborskim mednarodnim mojstrom /.upetom 8,5 in mariborskim lide mojstrom Simičem 8,5. Na turnirju, tik ob meji z Avslriju, so sodelovali ludi trije Domžalčani. člani Napredka. Zelo lepo se je uvrstil MK Boris Skok na 28. meslu s sedmimi ločkami in laku ponovil lanskoletni podobni uspeh. J. Skok je bil s pol točke manj na 52. meslu. Ilizjak pa s štirimi točkami na 148. mestu. JOŽE SKOK Nogomet v Domžalah Sezone je konec! Zasluženi lelni dopust je tU, kateri pa le ne ho predolg, saj se hodo »peklenske« priprave za naslednjo sezono pričele približno na začetku turistične sezone, ko večina ostalih smrtnikov »leži na plaži - z možgani na olT...« . Kdo bo prisoten in kdo ne bo je sedaj le ugibanje, upamo pa, da je trener Petrovič teoretično že selekcioniral ekipo, ki bo drugo leto še nadgradila letošnjo. V zadnjem mesecu in pol so naši fantje zopet igrali po sistemu »toplo-hladno«, kar je značilno za letošnji spomladanski del, pa vendarle, konec koncev, ocena je pozitiv- ne Domžalah so se zopet predstavili varovanci Braneta Oblaka in iztržili toCko v trdi tekmi pred 500 gledalci. Domžalčani so bili boljši, napadalnejši. vendar je delitev točk zasluženi., saj bi ludi gostje lahko odnesli polno bero ločk. Nenazadnje, Rudar je po prihodu Braneta Oblaka zelo napredoval. Brane je iz fantov iztržil maksimum, a za prvo mesto potrebuje šc tri, štiri kvalitelnc igralce Letošnja največja okrepitev Goran Jolič je upravičil pričakovanja in je tudi na tekmi v l>)mžalah dokazal, da je izjemno kakovosten igralce, ki bi si zaslužil vpoklic Srečka Ka tanca v izbrano vrsto. No. ko smo že pri reprezentanci, je treba omenili, da naš selektor velikokrat zaide v domžalski Športni Park in upam. da jc opazil, kdo je najboljši slovenski strelec lige. »Oki« na LP! Zakaj pa ncT. Če jc npr. njegov strelski konkurent Milan Osterc je v izbrani vrsti, bi si to nedvomno zaslužil tudi Oskar Drobne To bi bilo ludi veliko priznanje za NK Domžale, saj imeli igralca na LP je velika časi. Naslednji krog je naše fante peljal v štajersko prestolnico k državnim prvakom V prvem polčasu so prvaki napadali, vendar je odlični Karadžič branil mogoče in nemogoče. Povsem nemočen pa je bil v nadaljevanju, ko je po predložku z desne strani zadel Ismet Ekmcčic. Po vodstvu Maribora, je imel nedol-go zatem enkratno priložnost Karapetrovič. a je zgrešil prazna vrata iz neposredne bližine. Tekma, ki je namučila državne prvake, in ni dosti manjkalo, pa bi bilo zopet 1:1, kol pred letom dni. Očilno Maribor vedno navdihne naše fanle, da odigrajo dobro partijo. Po Mariboru je v Domžale 'prišla Mura. kateri se letos rezultatsko pozna menjava generacij. Muraši imajo odličen podmladek, ki bo v prihodnosti Se kako nevaren, ko si li najstniki pridobijo izkušnje. Tekma je bila razgibana predvsem na sredini igrišča, v zaključku pa sta oba vratarja vedno bila zmagovaka Domžale so sicer izvajale pritisk na gol Mure, a je ta pojenjal v drugem polčasu. Se posebej po izključitvi Dejana Stefanovica. Torej 0:0, po prikazanem, pu so si tudi Sobocani zaslužili točko. Ze med tednom so Domžale potovale v Celje, in očitno je pospešen ritem sreda-nedelja puslil posledice pri obeh moštvih. V prvem polčasu je le za las zgrešil Drobne, vse celjske akcije pa je uspešno zaustavil Vlado Karadžič. V nadaljevanju se je igra razživela na obeh straneh, naši fantje so prevzeli pobudo, in predvsem v finišu tekme prek KarapctroviCa in tokrat odličnega Mlinarja, ki je najprej zadel vratnico ter v 92. minuli ludi zadetek, ki ga je sodnik Kranje ni priznal. Po besedah naših fantov jc žoga bik) čez golovo črto, toda sodnik jc videl drugače. Po prikazanem bi si fantje zaslužili vse tri točke, vendar jc tudi remi na Skalni Kleli lep rezultat. Sledilo je se eno gostovanje in sicer v Dravogradu, kjer so posodobili objekt in klub z igrami ler organizacijo kluba stopu na pota stabilnega prvoligaša. Zc v drugi minuli so domaČi poved-li. Po podaji Kitica je bil strelec Tot, v 15 minuli pa jc Drobne po predložku Šalje izid izenačil m gol ic dal polet našim fantom, ki so postajah vse nevarnejši. V 35. minuli je dal Oskar že en gol. toda sodnik Vidali je dvignil zastavico. Po besedah trenerja Petri>-viča je razveljavil povsem regularen gol. No, o sodnikih kdaj drugič! V drugem polčasu je kvaliieta igre padla, izjemno priložnost jc za domače v 77. minuli zapravil Vidovič. ki pa je na našo žalost zadel štiri minule pred koncem, po predložku Korena. In po »dolgem poslu« je prišla težko pričakovana zmaga, saj so rumeni zadnje tekme beležili le remije in poraze. V Športnciu Parku v Domžalah so vso jezo stresli nad ruškim Pohorjem in ga ugnali s 6:1. Su-Icjinani, Hribar in Prologa so v prvem polčasu premagali Prela, ki je bil pri strelih nemočen. Tudi drugi polčas sc je nadaljeval v podobnem slogu, premoči domačih. V 52. minuli jc svoj prvi gol v letošnjem prvenstvu dosegel Primož Jcršin in povišal na 4:1 Kmalu zatem jc pordečel Kajo Kuliriic. minulo zalem pa so Rušiini prek Krepka znižali izid. Tri minute po golu, pii jc sodnik izključil še l-amuta. tako, da so bile moči izenačene. Visoko zmago Domžal sta potrdila Igor Ži-nič in sijajni Nenad Protega, ki je z mojstrskim lo-bom premagal vratarju gostov. Lepa predstava in visokih 6:1 sta zadovoljila gledalec, kalerih se jo zaradi praznikov zbralo manj kol običajno (4(K)I Ze cez Iri dni je fanle pol vodila v odpisane Beltince, kjer so potrdili zmago proti Pohorju. Razlika v kakovosti jc bila očitna in domačini so vsega dvakrat resneje ogrozili vrata Domžal. Prvi gol je dosegel Drobne v 25. minuli in lak je bil izid prvega delu Oskui je v drugem polčasu šc dvakrul zadel m lako zopet dosegel halrick. Štiri minute pred koncem je v polno zadel šc Z.inič. ki je vstopil v igro le nekaj trenutkov pred lem. Torej Domžale so si v dveh zaporednih tekmah popravile gol razliko kur za devet golov. Prava iiverlura za iokalni derbi z SCI OJimpijo pred 800 gledalci, katero so lokral spicniliali Green Dragonsi. Tekma jc bila zelo razgibana, tako eni kol drugi so imeli zrele prilozuosii. Domači so povedali v 26. minuli, ko je Drobne iz najstrožje kazni premagal PcjkoVKii Pokoru je zrušil Prolcgo in sodnik je upravičeno dosodil enajstmetrovko. Olimpija bi v 37. minuli lahko izenačila, a je Knictec zgrešil. Napako je popravil lik pred koncem polčasa, ko je mojsiis ko premagal Kiirndziča. V drugem polčasu je sodniška trojka iz Kopra vnašala nemil in razburjenje med igralce In gledalce, pokazala kar dvanajsl kartonov, od tega dva rdeča (Cvijanovič in Jukic). Po neuspelih poizkusih na obeh straneh jc že dišalo po remiju, vendar jc sedem minul pred koncem Slefanovič s hrbta podil Oslerca in Pejkovic jc uspešno realiziral doso-jeno enajstmcl rovko. Olimpija je bila pač za gol boljša, toda ludi Domžale so si zaslužile lučko. Zadnje letošnje gostovanje je bilo v Ajdovščini proti vedno neugodnemu Primorju. Vodstvo je domačim po podaji Baruta v 12. minuli prinesel Vognč, loda Drobne je v 22. minuti po kombinaciji z Mlinarjem in rahlo pomočjo burje izid izenačil, v drugem polčasu ic Bir-jukov prejel drugi rumeni karton in domačini so prek Stiirecvičii v 70. minuti povedli. vendar jc le nekaj minut zalem Drobne zopet izenačil. Sodnik je izključil ludi domačinu Fatiča in Domžale so bile do konca lek-ine nevarnejši nasprotnik. Mliiiiu je dosegel celo zadetek, vendar ga jc sodnik Izopći'") razveljavil, tekma v kateri so I)oinžalč;u)i zapuslili boljši vlis. a se lezko izognemo »grenki« ugotovitvi treh iicdosoienih golov na zadnjih gostovanjih (Dravograd. Publikum. Primorje). GREGOR BERLEC SLAMNIK - H!fflmi.iM PISMA BRALCEV IN SPOROČILA stran 20 714 - 599 Vprašali smo namesto vas Na nekatere odgovore še kar čakamo in opozarjamo, da jih že dolgo čakamo, pa ni videti, da bi bili posebej uspešni. Smo pa vztrajni in ne odnehamo tako hitro. V času od zadnje številke nismo prejeli prav veliko vprašanj, med njimi je bilo največ predlogov in pobud ter opozoril v zvezi z varstvom okolja, nekaj bralcev pa je poklicalo tudi v zvezi z razbitimi znaki in lučmi ter spraševalo, kdo je odgovoren. Na vprašanje bi morali odgovoriti tisti, ki to delajo. V zvezi z zgornjimi vprašanji pa so povezana tudi številna opozarjanja na stalne poškodbe v parku ob stavbi občine. Pozimi velikokrat niso gorele žarnice v svetilih, ker so bila ta stalno poškodovana, enako pa Se dogaja tudi v teh dneh. Pristojni se trudijo, da bi svetilke sproti popravljali, vendar ne kaže dobro, saj so nekateri hitrejši od njih. Žal na škodo in stroške vseh davkoplačevalcev! Bralec Janez z. Vira se je jezil zaradi »skakalnice« pri mostu na cesti Vir-Podrečje. Že po telefonu sem mu povedala, da jc bila dana obljuba, da bo most vsa) delno popravljen takoj, ko začno z delom asfaltne baze. Pa se je zgodilo, da je bil Cez dva dni most popravljen in jeza našega bralca vsaj malo zmanjšana, saj most še ni urejen tako, kot bi moral biti. Mojo soimenjakinjo iz. Domžal jc zanimalo, kdo jc dolžan vsaj malo popraviti velikanske luknje na osrednjem ncasfaltira-nem parkirišču sredi mesta, ki zaradi svoje velikosti predstavljajo že pravo nevarnost. Od vzdrževalca smo dobili, da bo v bližnji prihodnosti parkirišče posuto, da se ne bi bralka v kateri od lukenj izgubila. Gospod Marjan nas jc opozoril, da smo v KOLEDAR PRIREDITI V vključili veselico, ki jo se kar nekaj časa nc bo. Opravičujemo se za pomoto, ki je nastala pri prepisovanju datumov z vprašalnikov, in želimo veselici, kadar ta bo. veliko obiskovalcev. Hvala gospe iz Radomelj, ki ni postavila nobenega vprašanja, jc pa posredovala par koristnih predlogov v zvezi s postavitvijo pasjih stranišč in ureditvijo poti ob Kamniški Bistrici Tik pred zaključkom redakcije pa jc v uredništvo poklical tudi eden izmed naših mlajših bralcev, ki ga je zanimalo, če bo kopališče, ki ga »razbijajo«, nared do kopalne sezone. Bo, saj je predvideno, da bodo dela dokončana do. Tudi v prihodnje pričakujemo vaša vprašanja, veseli pa bomo tudi predlogov in pobud, ki jih lahko posredujete tudi na e-ma-il Vera.VojskadSdomzale.si. Odgovorna urednica pisma bralcev V PREMISLEK Užitek v odpovedi A če se kdo ne more uresničiti niti v spolnosti niti v govorici, kaj ga potem žene, daju vedno znova vzpostavlja? Odgovor je: užitek. Užitek v odpovedi. Že s tem, ko govori o kulturi, pravi, da si šele s prepovedjo organiziramo užitek. Ne gre za mazohi-zem: odpoved ima v redu označevalca pozitivno vrednost - nov označevalec. Užitek v odpovedi gre razumeti dobesedno, Gre za odpoved užitku, da bi zares lahko uživali. Užitek je v tem, da se sprevrže v svoje nasprotje. V subjektivnem zaznavanju je. da užitka ni neskončno mnogo, njegov višek je v tem, da ga ne sme biti preveč. Posameznikova želja, ki pravi: rad bi užival več in vedno, je na njegovo srečo neuresničljiva. Ce bi bila uresničljiva, bi se užitek spremenil v neskončno muko. Poudarek ni le v tem. da si uživanje omogočimo s tistim preostankom, ki ga dobimo, ko uživanje omejimo, užitek jc prav v odpovedi - v hipu odvzemanja, ko si znotraj slepila o kak-Sem uživanju postavimo realno mejo. S tem v zvezi lahko potrdim, da je tisto, kar nalaga uživanje. ZAKON. Tudi moralna kretnja, ki jo najbolj nedvoumno ubeseduje Kantov kategorični imperativ: delaj vselej tako, da lahko verjameš, da bo tvoje dejanje veljalo kot obči zakon - je v zadnji stopnji znotraj ekonomije užitka. Spregled dejstva, da etika in morala nista zadnji rob, od koder se vzpostavlja posameznikova praksa, ima to posledico, da jo pozitivno vrednoti zato, ker predpostavlja subjektovo trpeče mesto, češ: poglej, kako je sposoben, da se odreče osebnim željam, da bi izpolnil svojo moralno dolžnost. Potrditev vednosti, da je v morali že nek užitek, bi lahko usodno vplivala na odnos do temeljnih vrednot, na katerih počiva krščanska etika. Iz dejstva, da je bilo uživanje, posebej tisto seksualne narave, že od začetka nekaj, s čimer jc treba vselej varčevati, je krščanstvo potegnilo usodne posledice: »Ce se moram nenehno odpovedovali sebi, da bi prišel do sebe, tega dogajanja ni mogoCe ustaviti v nekem ravnovesju, prava mera je zmeraj krpanja, do kraja prignana odpoved pa terja trajno odpovedovanje. Ves čas sem v opoziciji krivega grešnika, nikoli se ne odpovem dovolj, zato se moram tudi ves čas izpovedovati in kesati, potrebujem dušno vodstvo, pokoro, itd.« (Dolar, Mladen, 198". Užitek brez želje, univerzalnost brez. zakona. V: Problemi - Razprave 27/2-3.) Komentar k temu zapisu o (nclpri-mernosti za pustni čas prepuščam vsakemu posamezniku. Ivan Kepic Ali res demokratično (za koga)? Kar pomnim, potekajo v Slamniku polemike. Ta razpredanja vpletenih strani so občasno bolj ostra, drugič več ali manj na nivoju. Menim, da je osnovno vodilo in celo obveznost kulturni dialog, brez etiketirani ali navajanj podatkov. ki žalijo celo zasebnost. Vsi imamo pravico do izražanja svojega mnenja in prepričanja, če kdo razmišlja drugače, zato ne more biti še črna ovca in udrihati po njej, a ji duša omaga. V zadnjih številkah se je pojavila polemika okrog pomnika o osamosvojitvi Slovenije. Prav ta zadnja podoba. kJ ZDRAVSTVENO IN SOCIALNO LETOVANJE NA DEBELEM RTIČU Območno združenje RDEČEGA KRIŽA DOMŽALE bo v mesecu juliju organiziralo 1(1-dnevno letovanje za 100 šolskih otrok v dveh izmenah. Mladinsko zdravilišče DEBELI RTIČ je ponudbo letovanja popestrilo z novo zgrajenimi bazeni z ogrevano morsko vodo, urejenim botaničnim vrtom ter novo samopostrežno restavracijo. V zdravilišču imajo ambulanto s 24-urno zdravniško oskrbo. Cena letovanja je 26.100 SIT, ki jo plačajo starši v treh obrokih, do odhoda na letovanje. Prvi obrok znaša 8.700 SIT, ki se plača ob prijavi. Obroke je možno plačevati s čeki: LB Banka Domžale, SKB Banka Domžale in Gorenjska banka Domžale; v izjemnih primerih je možno plačilo tudi s položnico. Prednostne prijave za letovanje imajo šole, ki jim po razrezu števila otrok pripadajo. Otroci, ki končujejo osmi razred, nimajo pravice do prijave. Prijave Sol bomo sprejemali do 17. 5. 2000. Po tem datumu bomo začeli sprejemati individualne prijave, do zapolnitve mest. Starši otrok dobijo obrazec za prijavo v svetovalni službi osnovne šole. Prijavnice izpolnite, opravite zdravstvene preglede v šolskih ambulantah (zdravnik potrdi prijavnico) in jo osebno dostavite v pisarno Območnega združenja Rdečega križa Domžale, Ljubljanska 34, 1. nadstropje (Stari dom upokojencev v Sto-bu oz. na dvorišču RADIA-HlT), vsako sredo od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. 1. izmena od 7.7. 2000 do 17. 7. 2000 2. izmena od 17.7. 2000 do 27. 7. 2000 Informacije dobite na telefonu 7241-246. SIMAX TRGOVINA Z AVTODELI IN DODATNO OPREMO Masljeva 11, Domžale UDArjpas Tel.: 7242-691 in 7241-656 aana RENAULT - prodaja nadomestnih delov za vse tipe vozil - menjava in centriranje pnevmatik - zavorne ploščice LUCAS, sklopke LUK - akumulatorji za vse tipe vozil -BOSCH, TOPLA, • svečke CHAMPION, BOSCH, PAL, NGK, ENKER ■ motorna olja VALVOLINE, CASTROL, ELF, A RAL, FUCHS, TOTAL - dodatna oprema - prevleke - pokrovi koles - meglcnke - dodatne luči in vsa ostala oprema - varnostne čelade POLICE CENE GUM KUMHO Možnost plačila na 6 obrokov 145/80R12 5.117 SIT 155/70 R13 6.306 SIT 175/70 R13 7.139 SIT 185/60 R14 H 9.637 SIT 195/65 R15 V 12.732 SIT ko bi polemizirajoča stran ne samo povsem zanikala nasprotno stran, ampak uporablja poteze žalitev in navedbo stvari, ki se ne navezujejo na polemiko. Te sodijo v interno razreševanje na organih stranke na nivoju OO SDS, ki to področje pokriva. S takimi pristopi pisec iz OO SDS za njegovo področje mnogim simpatizer jem, volivcem pa tudi članom, ki berejo Slamnik v drugih občinah, ne dviguje ratinga, prej nasprotno in je povzročilo precej neia-godja v teh vrstah. Nismo prepričani, da so take vprašljivo udarne manire demokratične in tudi za koga. Že tako se čutijo stalni pritiski in poskusi nenehnega omaloževanja. Uredništvo naj razprave, ki nastajajo bolj iz osebne zamere, več ne objavlja. Takih diskvalifikacij je bilo že v preteklih letih v Slamniku dovolj. K omenjeni problematiki bi dodal samo to, da sem tudi sam pogostokrat prihajal med uradnimi urami v pisarno OO SDS, pa ni bilo nikogar. Podobno so mi pripovedovali tudi znan-ei-ke. Tiste opazke o drugih potezah g. Scngcrja, ki naj bi škodovali SDS, pa tole: so zlonamerne, poznamo že desetletji njegovo angažirano delovanje in ima množico uglednih poznanstev tako v Sloveniji kot zunaj države Ko jc vodil KO SDS JarSc-Rodi-ca, jc bil uveljavljen in aktiven, mnogi so ravno zalo si umuti Ijmli PRODAJ* VSTOPNIC: VIU DOMŽAII IN ŽUPNIJSKI VKABI petiti, da ho kot v najstrašnejših sanjah njegov jastni um zagospodoval nad njim samim. Odgovorov na vprašanje, kdaj in zakaj je del človeške vrste zavil na drugo pot v svojem razvoju, je već. • Da so krive zle sile, ki so si podredile Človeka in mu vladajo, gotovo ne bo držalo, saj smo sami priče, da drugi sistem, ki ga naša dejanja ne motijo, deluje zelo zelo brezhibno - seve, merjeno z našim melrom. Zle sile in ostalo temačno navlako smo si narisali sami za opravičevanje pred samimi seboj. • Da je lo povzročil neodvisen razvoj MATERIJE in KAPITALA, ki poleka neodvisno od človeka, tudi ne zadošča, ker vsi deli sistema delujejo proti idealnemu ravnovesju, človeško družbo pa vse hitreje poganjajo zmeraj večja nasprotja v njej sami skupaj z. vse večjo nepetostjo do lastnega okolja. • Da takemu nerazumljivemu obnašanju botruje narcisoidna zagledanost v svojo lastno superiornost in v svoj neodvisni prav, morda lahko po-kmu,iino in potrdimo, ko smo uvideli, kako velik razkorak je med nami in vsem okoli nas. Morda pa ima človeški rod srečo, da si lahko odgovori na vprašanje preživelja, pomembnejše pa je, kakšna bodo dejanja, ki bodo sledila lem odločitvam. Će pogledamo zelo od daleč na nastali položaj, lahko rečemo, da se je zgodba že nekajkrat ponovila. NARAVA nas Se zmeraj potrebuje pri svojem delovanju za nekakšen gonilnik, kot bi se reklo v računalniškem jeziku, a nas lahko ludi izloči, če postanemo preveč moteči za njeno delovanje. Nekaterim sinovom in hčeram človeškega rodu je dano. da se zavedajo vsega tem. Začutili so, kako huda so trenja med željami ČLOVEKA in možnostmi NARAVE. Vsak dan bolj se zavedajo, kako tesna in medsebojno odvisna je povezava med sprtima členoma CELOTE. Spoznavajo dobre in slabe strani obeh in jih s svojimi željami in dejanji poskušajo omiliti, če že ne razrešiti. GOZDAR zagovarja možnosti GOZDA ter v kar najboljši meri poskuša uresničiti ČLOVEŠKE želje. Razpet je med dva mogočna gospodarja in je na koncu koncev za svoja dejanja odgovoren OI.OII I;i ii|cgov;i razpetost, posvećenost, z;i ne katere tudi preteklost je tema letošnjega tedna gozdov: GOZDAR V SLUŽBI ČLOVEKA IN NARAVI GM Prihajamo in odhajamo kot valovi. Nekateri pustijo le rahlo sled na tej ahali življenja, drugi s svojo toplo, zdravilno voda obilna zalivajo in oplemenitijo naše njive, da njih plodove lahko uživajo Se naslednji rodovi. In takega moža, očeta, brala, dedka, lasta in prijatelja smo imeli mi, zato ga bomo Se bolj pogrešali. /Mojca/ ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega JANEZA NOVLJANA sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sokrajanom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste sc mu poklonili in ga tako množično spremljali na njegovi zadnji poti. Zahvala vsem, ki ste izrekli tople ' besede sožalja, darovali cvetje, sveče in svelc maše Za lepe poslovilne besede sc zahvaljujemo obema govornikoma na pogrebu. Častni četi gasilskega društva Stob-Dcpala vas in praporščakom. Hvala stobljanskcmu oktetu za zapete žalostinkc. zahvalo iztekamo gospodu doc. dr. Matjažu Zvvittru, dr. Metki Zenkovič. dr. Mojci Zaje. dr. Mušicu in vsem sest tam, ki so mu OD njegovi bolezni s prijazno besedo stali ob strani. Iskreno sc zahvaljujemo gospodu kaplani, in gospodu dr. Štruklju za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat naša iskrena zahvala. Vsi njegovi Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In lo kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (Svetlana Makarovič) ZAHVALA X. aprila 2000 nas jc za vedno zapustil JANEZ POGAČAR mesarski mojster iz Prevoj Vsem sorodnikom, prijaleljem, znancem in sosedom in vsem ki sle sc od njega poslovili in ga pospremil, na njegov zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvc.jc, sveče al, prispevke za sv maše, sc iskreno zahvaljujemo. 'Zahvaljujemo sc župniku g.Svc.c.u, gttsilccm prapo^m Pevcem I osamskega ok.c.a in vsem, k, so kakorkoli p.. spe val, pri organizaciji pogreba, tepa Hvala tudi tistim, ki so ga med nje|ovo ^^Se vali it, njemu in nam nudili pomoć m spodbudne besede. Vsem še enkral iskreno hvala. Vsi njegovi Ne jokajte nn mojem grobu, le liho k njemu pristopile, spomnite se, kako trpela sem in večni mir mi zaželite, (narodna) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, sestre, tete in svakinje MATILDE TELBAN iz Preserij se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala tovarni Svilanit za lep poslovilni govor. Posebna zahvala tudi župniku in pevcem. Vsem in vsakemu Sc posebej hvala. Vsi njeni Iščem te v morju. Iščem te v travah. Najdem te v zvezdah, ki sijejo name. (M. Kačič) 4. junija mineva pet let, odkar živiS samo Se v naših srcih, dragi DARKO MjIHELČIČ Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi Mrtvi niso vsi mrtvi, mrtvi živijo v nas in bodo drugič umrli z. nami in v nas. (T. Pavček) Ob deseti obletnici smrti naše drage VERONIKE HEFERLE roj. Cunja sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki se jc spominjale, ji prižigate svečke in jo obiskujete na njenem poslednjem domu. Njeni domači ZAHVALA V sredo, 26. aprila, smo se na domžalskem pokopališču poslovili od naSe drage ANE MOČNIK iz Domžal Vsem, ki ste sc od nje poslovili in jo pospremili k zadnjemu počitku, izrekli pisno in ustno sožalje, darovali cvetje in sveče, se iskreno zahvaljujemo. Posebno hvala zdravniškemu osebju nevrološke klinike v Ljubljani ob nesebični pomoči. Hvala župniku Janezu Kvater-niku iz jarške župnije za lepo opravljen pogreb, hvala pevcem in duetu za zapete in odigrane žalostinke ter praporščakom druStva upokojencev Domžale Še enkrat hvala vsem. Vsi. ki smo jo imeli radi. Domžale, maj 2000 V SPOMIN Janez Novljan V maju smo se na domžalskem pokopališču poslovili od spoštovanega gospoda Janeza Navijana, kije s svojim prizadevnim delom pomembno vplival tako na razvoj Krajevne skupnosti Venclja Perka Domžale, v kateri je živel, kot mesta Domžale. Vseskozi je vse funkcije opravljal neprofesionalno in s svojim delom v največji meri prispeval k uresničevanju interesov in potreb vseh meščanov in meščank Domžal. Za svoje delo je prejel več priznanj, med njimi tudi srebrno plaketo občine Domžale. Pokojni g. Janez Novljan se je rodil leta /927 v Medvodah, osnovno šolo je končal v Domžalah in se izučil za torbarja. Leta 1944 je bil aretiran in odpeljan v Nemčijo. Po voj ni seje Zaposlil v tovarni loko. kjer je prizadevno sodeloval v tedanjih delavskih in sindikalnih organih. Aktivno seje vključeval v družhennpoli lično delo v tedanji občini, zlasti pa KS. Bilje ludi prvi vodja delavnic in praktičnega pouka v okviru tedanje Srednje galanterijske šole v Domžalah. V obdobjih 1969-1972jebilobčin-ski odbornik, en mandal ludi sodnik porotnik V delo v krajevni tkupnosti se je vključil takoj po vrnitvi iz vojske in sodeloval v številnih udarniških akcijah, posebej pa pri gradnji po sestva Pšata. V KS Venclja Perka je sodeloval od njene ustanovitve dalje. Opravljal je funkcijo predsednika Skupščine KS. nato pa tudi dvakrat funkcijo predsednika Sveta KS Venclja Perka. V imenu KS se je od spoštovanega g. Janeza Novljana poslovil sedanji predsednik KS g. Janez Ulčur, kije v svojem poslovilnem govoru potuhnil pomen njegovega dela za razvoj KS in mesta Domžal in izrekel domačim iskreno sožalje Gospod Janez. Novljan bo vsem ostal v spominu kot človek, katerega preudarne besede in pripravljenost za pomoč pri izboljševanju pogojev Življenja in dela v krajevni skupnosti, so pustile neizbrisen delež v razvoju KS in mestu Domžale. Odgovorno uredno o FIZIOTERAPIJA ZRNEC tel.: 56-26-736 Dragomelj 44a * REŠEVANJE BOLEČINE V HRBTENICI IN DRUGIH SKLEPIH PO METODI McKENZIE, PRI 70% BOLNIKOV ŽE V TREH OBRAVNAVAH ODPRAVIMO BOLEČINO IN VZROK ZANJO * ROČNA LIMFNA DRENAŽA * ROČNA MASAŽA * PROTISTRESNI PROGRAM Vabljeni! EITRO VLEČNE KLJUKE \JBgL VPIS V HOMOLOGACIJO n TEL./FAKS: 061/724-35-64 0 BOJAN KOS, s.p. Študljanska c. 1, 1230 Domžale IZPUŠNI SISTEMI DOMŽALE JUS-SECURITY d.0.0., domžale Tel.: 7219-890.041/638-007 AVTOSOLA; kat. A B, C in H VAROVANJE; prodaja, montaža in servis REDARSTVO; objekti, prireditve, lokali RAČUNOVODSKI SERVIS s p., d.0.0. Elckt. pošta: jus-security@siol.net http://www.jus-security.8m.com <3pPKEStradedM 1236 TRZIN, Blatnica 3A y--- KURILNO OLJE VEDNO NAJUGODNEJŠE CENE KURILNEGA OLJA 061 / 162-18-16 061 / 162-22-40 PREPRIČAJTE SE! KURILNO OUE ODGOVARJA VSEM EVROPSKIM STANDARDOM. VSEBNOST ŽVEPLA POD 0,05% DOKAZUJEMO S CERTIFIKATOM. ... in zeblo vas ne bo ... SPOROČILA stran Širimo dejavnost... Zato vabimo k sodelovanju 1. PRODAJALKO (-CA) za pomoč pri vodenju delikatesnega oddelka 2. PRODAJALKO (CA) Pisne ponudbe z ustreznimi dokazili pošljite na naslov Trgovina Nakup, Kamnik, Šutna 48. ^RGOV/A/4 nafjup NOVA tel. It: 83 97 081 ZNANJE JE POT DO USPEHA..... v v RAČUNALNIŠKI TEČAJI ZA VAS organiziramo tedenske računalniške tečaje, kot so: WINDOWS, VVORD za začetnike, EXCEL, ACCESS, INTERNET, ELEKTRONSKA POŠTA, STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU... Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale TeL/faks 713-660 Ugodnosti: E-pošta: clip@clip-domzale.si -10% popust nudimo za skupine - 20% popust nudimo brezposelnim, dijakom in študentom - delavcem, ki so zaposleni pri s.p., stroške izobraževanja povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih. (Dr S »TID « TELEFONSKE INŠTALACIJE DOMŽALE SERVISIRANJE IN VZDRŽEVANJE TELEFONSKIH INSTALACIJ KABAJ ALEKSANDER Mačkovci 67 1230 Domžale Tel.: (01) 721-55-22 GSM: 041-646-009 MONTAŽA VSEH VRST ISDN central PANASONIC in BOSCH AKRMAN - ALKATEL K LE PARSTVO KBOVSTVO TEGOLA SERVIS ANDREJ VRTAČIČ Fortunoto Bergonto 3,1240 Komnik Tetefon/fok 061 8312 355, GSM 041 489 750 Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo strešne kritine - BRAMAC - OPEČNA KRITINA (CREATON, TONDAH) - ESAL (SALONIT ANHOVO) - TEGOLA CANADESE • TRIMO TREBNJE ■>u let za delo " do 50 let za material KRONA VSAKE HISE JE DOBRA KRITINA! TUDI MED ŠOLSKIMI POČITNICAMI UNALNISKI TEČAJI OTROKE IN DIJAKE ENOTEDENSKI PAKET Ljubljanska 80 (SP81), Domžale ZANIMIV PROGRAM E-pošta: clip@cllp-domzale.si PRIJAZNI PREDAVATELJI Informacije In rezervacije 7219-460 « III trt * o < m STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 061/712-990 Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13.-18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13.-18. ure Četrtek od 13.-18. ure Petek od 9.-12. ure Prirojena eleganca. Novi Polo. i I Smučarski klub PIŽEM Ihan vabi na intitioru i Lt\ 2000 ki bo v soboto, 10. junija 2000 v športnem parku v Ihanu Start: 10.00 za šolsko mladino 11.15 za člane KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.O. Kliniko za male živali smo preselili na Ulico padlih borcev 23 v Ljubljani. Odprta je vsak delovnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila in nujne primere sprejemamo na novo telelefonsko številko 061/16-55-120. • Komaj ga prepoznamo: novi Polo. Nova privlačna oblika je prijetno presenečenj«. V notranjosti nas prepriča udobje, varnostni elementi in kakovost detajlov. Na voljo je kar šest motorjev s skupno 23 valji, 62 ventili in 312 kW. Še dobro, da lahko izbirate. Vabimo vas v nai prodajni salon. im od 1.669326 Sir dalj«. * cena je informativna in odvisna od valutnih razmerij Novi Polo AS DOMŽALE Informacije Ljubljanska c. 1 Domžale Tel. 061 715 059 stran SPOROČILA C3R±I\J± INFORMACIJE 724-41-44 D U D E Center za tuje jezike Breznikova 15, Center Breza (nad McDonald'som), 1230 Domžale TeL/faks: 721-69-13 organizira poletne tečaje za otroke in mladostnike I jezikovne delavnice poletno Solo ob Kolpi pripravo na popravne izpite konverzacijo z »nalive speaker-jem« poletne tečaje za odrasle začetni nemški tečaj začetni angleški tečaj osveži t veni angleški tečaj konverzacijo z »native speaker-jem« NOVA ALMERA TESTNE VOŽNJE med 9. in 18. uro nAGLASIINAŠOLA Naše dosedanje večletno uspešno delo osrečuje tako mlade, ki so obiskovali naše oblike izraževanja, kot tudi nas, ki smo delali s prepričanjem, naj otroci pridobijo ne le nova znanja, ampak izoblikujejo predvsem pozitiven odnos do umetnosti. V novem šolskem letu 2000/2001 lahko vpišete otroke v naslednje oddelke: glasbene urice - violončelo - klavir - flavta - blokflavta - kitara Vpisovanje bo v soboto, 10. junija 2000 od 10. do 12. ure na sedežu podjetja PARNAS, d.0.0. (Prelog, Krožna pot 18, 1230 Domžale). Dodatne informacije: 721 69 63 - vsako dopoldne od p. do 10. ure ali od 19. do 20. ure. I* MICRA ALMERA TERANO, PRIMERA KLIMA ZASTONJ oova tel. štev/7^ Mala Loka 15, 1230 Domžale, telefon (01) 56 27 1 00 www.pizem.si, e-mail: info@pizem.si mali oglasi * mali oglasi • mali oglasi • PROFESOR uspešno poučuje angleščino, italijanščino in nemščino za vse šole ter pripravlja na popravne izpite. Tel.: 724-22-81 INSTRUIRAM matematiko za osnovne in srednje sole. Telefon: 722-62-80 (Barbara). SERVIS Šivalnih strojev, Ka-juhova 15, Preserje (v bližini Kcmisa). Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure. V soboto: od 9. do 12. ure. Tel.: 061 727-897. GNOJ zrel, konjski, kompost; prst, lesne sekance z dostavo, prodamo. Izposojamo motokul-tivalorje in rahljalce okrasne trate in čistimo greznice in izposojamo kontejnerje - 5 m'. Tel.: 724-2056, 041/589-187. INSTRUIRAM matematiko, liziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-157, GSM 041/322-571. kov brezplačen. Tel.: 061/831-5872 zvečer, GSM 040/209-433. STRIZEM in saniram Žive meje. ENOSOBNO stanovanje 39 m\ zelenice, urejam vrtove in lepo in mirno okolje, v Radom-parke. Odvoz pridelanih odpad- ljah, prodam. Tel.: 041/762-497. AHAČIČ „ aJaKVld Prešernova 1/a, TRGOVINA tel.72-42-107 prodajalna izdelkov gOfGIIJG gorenje Propagandna sporočila za objavo v naslednji številki SLAMNIKA, oddajte najkasneje do petka 9. junija 2000. £ILL-L£LL ILCCbLOi CLELOi ■ POMIVALNI STROJI (vgradni) -od 65.224sit - HLADILNIK (1851) - 47.981 sit - HLADILNIK kombinirani (zamrzovalnik spodaj) - 62.975 sit ■ŽAR PLOŠČE-11.790 sh - BARVNI TELEVIZORJI IN GLASBENI STOLPI i ' ji ■ TELEVIZOR i IN GLASBENI STOLPI ■ IZKORISTITE ZELO UGODNE CENE, brezplačna dostava in možnost nakupa na več obrokov ^lNASLOVZANMUPAPARATov Odprto vsak dan od 6. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure VELE prijeten nakup ^BROŽ BUBB Takojšnja dobava vseh modelov. Možnost nakupa brez pologa s kreditom na položnice do 5 let. STARO ZA NOVO. 22l£Blim\Cl našega PRODAJNEGA SALONA VAM mkupu nooaov palio, bravo, brava, karea odobrimo D0180.000 SIT p0p0s1a. ''RODA.JA VOZIL: Lahovčf 2, tel.: 064/2529 070 ■jKKVIS VOZIL: Lahovčt'40, tel.: 064/2529 050 Modna revija Tudi letos je VELE Domžale v veleblagovnici pripravila tradicionalno modno revijo, na kateri so manekenke in manekeni predstavili nove modne smernice za sezono pomlad-poletjc. Kot vse kaže, tekoče in navadne stopnice v VELE postajajo pravi modni poligon. Modna revija je bila zelo dobro obiskana, gledalci in gledalke pa so bili navdušeni tako nad prelestnimi manekenkami kot pomladnimi in poletnimi modnimi oblačili, ki jih vse po vrsti lahko kupite v veleblagovnici. Ob tem povejmo še, da je VI -LE, d. d. ekskluzivni slovenski zastopnik /a firmo MICOl.l.. I )obrodošli! POPUSTI ZA VOZILA IZ ZALOGE PRIHAJA NOVI SCENIC RX4 RENAULT AVTO SET D.0.0. - SETNIKAR DRAGOMELJ 26, DOMŽALE TEL. PRODAJA VOZIL: 061/1627-111 TEL PRODAJA REZ. DELOV: 061/1627-222 TEL. SERVIS: 061/1627-333 ODPRTO: TRGOVINA: pon.-pet od 8. do 18. ure, sob. od 8. do 13. ure SERVIS: pon.-pet od 8. do 17. ure, sob. od 8. do 13. ure Slamnik je glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa DomZalcc. ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (I številka), 1935 (I številka). DomZalcc je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. II. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991. ko se je preimenoval v Slamnik. Odgovorna urednica VERA VOJSKA Tel: 714-599, 720-100 041 634505. Pomočnica odgovorne urednice KRISTINA BRODNIK Člani uredništva SAŠA KOS, TONI DRAG AR. PAVEL PEVEC, JANEZ STIBRIC. LEON MAKC. URBAN /NIDARŠIČ ROK RAVNIKAR. Uredništvo glasila SI AMNIK je na Ljubljanski cesti 69 v Domžalah. Uredništvo I K NA /A UJI KM KAR 714-599. 720-100. URADNE URE: vsak petek od 13.-14. ure. Lektor prof. AVGUŠTIN PIRNAT. Glasilo izhaja v nakladi 12.000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS. štev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 19%. TISK: DELO - Tisk časopisov in revij, d-d., Ljubljana. Združeni NAPREDEK KOČNA TABOR SUPER N Osebni računalnik kreator 466 cena vključuje 19% DDV 184.990.- BLAGOVNICA VELE IN CESMIN Osnovna plošča PC CHIPS (zvočna kartica, grafična kartica 4 MB, 4 MB cache) Procesor Intel Celeron 466 MHz Trdi disk Fujitsu 6.4 GB UATA 66 Fax modem 3Com V90 int. 56 K Spomin 64 MB SDRAM DIMM PC 100 ATX Midi tovver, FDD 3.5" CD ROM 40xlDE TEAC Monitor 15" Philips 105E Tipkovnica CHERRY G-83 Aktivni zvočniki 80W TEAC MS VVindovvs 98 SLO DSP Navodila za priključitev in uporabo SIOL priklop na internet 15 ur brezplačnega dostopa do INTERNETA Protivirusni program PC CILLIN Vse, kar potrebujete za komunikacijo s svetom po nori ceni, pa še miško s podlogo vam podarimo. Vse informacije dobite v trgovini Super N, Ljubljanska cesta 64, Domžale, tel.: 061 718 140 SALON KERAMIKE ♦ V zgornjem nadstropju PE Kovinar vam v Salonu keramike nudimo veliko izbiro kopalniškega pohištva, sanitarne keramike, armatur, kopalniške opreme in keramičnih ploščic domačih in tujih proizvajalcev. VELE prijeten nakup s s zr .3 E 8 "O ■D 5 T3 O t— 05 > Bogata izbira kakovostnih kopalk blagovnih znamk Lisca, Nancy, Beti, Galdrea, Galvis... ter vsega kar potrebujete za prijeten dopust.