Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 %
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . Lir 3.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177	Letna naročnina . . .	. . » 6.000
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	. . » 8.000
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
m	
	jV
Leto XXVIII. - Štev. 4 (1386)
Gorica - četrtek, 22. januarja 1976 - Trst
Posamezna številka Lir 150
VSBhršČansluraiseailSlekninilin Jasnost sredi sodobnih zmed
Teden krščanske edinosti je spodbuda za nas vse verne, da obnovimo svojo zvestobo in ljubezen do Cerkve in Kristusa. Pravi ekumenizem doživljamo takrat, ko v sebi nosimo pristno krščanstvo z željo vse obnoviti v Kristusu, Kristusa prinesti svetu in razdvojenemu sedanjemu človeku.
Razsežnost ekumenizma, čeprav duhovna in prav zaradi tega, ne obsega samo katoličanov in drugih kristjanov, marveč tudi vse tiste, ki priznavajo neko višje Bitje, ki mu pravimo Bog. Sedanji ekumenizem, ki želi po delovanju Sv. Duha uresničiti v svetu edinost Kristusove Cerkve, neposredno vodi k splošni človeški zavesti o enakovrednosti in enakopravnosti vseh ljudi, posameznikov in narodov. Krščanstvo pa daje tej veliki ideji globlji smisel in več-nostni pomen, ko poudarja, da smo vsi božji otroci, ki imamo v nebesih skupnega Očeta.
BOŽJI OTROCI SMO
Zaradi tega so zastopniki Vesoljnega sveta Cerkva in papeško Tajništvo za edinost kristjanov izbrali za letošnji teden krščanske edinosti geslo: Da postanemo to, kar smo: božji otroci. Te besede so vzete iz prvega pisma apostola Janeza.
Kakor je apostol Janez svaril prve kristjane pred maliki tedanje dobe, tako danes Cerkev in njeni predstavniki svarijo vse kristjane pred maliki sedanjega časa. Mnogi kristjani so se oddaljili od Boga, ker je njihovo srce često polno želje po časti, denarju, bogastvu, razkošju in užitku. To so moderni maliki, ki jim kristjani ne smemo služiti, ampak gospodovati. Edini, ki naj ga človek s celim srcem sprejme in ljubi ter mu zavestno služi je Bog.
ZVESTOBA KRISTUSOVEMU EVANGELIJU
Ekumenizem je torej poleg prizadevanja za krščansko edinost tudi spodbuda za nas vse, da obnovimo svojo zvestobo in ljubezen do Kristusa. Drugi vatikanski koncil namreč spodbuja katoličane, naj najprej sami doživijo notranje spreobrnjenje in duhovno preobrazbo, da bodo lahko uspešno delovali za edinost vseh, ki verujejo v Kristusa.
Na tej duhovni osnovi smemo dalje graditi mostove in utrjevati vezi z našimi krščanskimi brati, ki bodo v nas spoznali najprej Kristusove učence in svoje brate, ker smo vsi božji otroci.
Ekumenska srečanja in potovanja, študijski dnevi in konference so koristna in potrebna sredstva za dosego edinosti, toda brez notranjega spreobrnjenja so prazna in jalova. Zato pravi drugi vatikanski koncil v odloku o ekumenizmu:
»Vsi verniki naj se zavedajo, da bodo toliko bolje pospeševali in celo izvrševali zedinjenje kristjanov, kolikor bolj bodo težili po čistem evangeljskem življenju, čim tesnejše bo njihovo združenje z Očetom, Besedo in Svetim Duhom, tem pri-srčnejše in tem lažje bodo mogli pospeševati medsebojno bratstvo.«
Ekumensko delo in prizadevanje za edinost je dolžnost vseh vernikov, ne samo tistih, ki morda živijo skupaj z verniki različnih veroizpovedi, temveč tudi tistih, ki živijo v čisto katoliških krajih. Njihov ekumenizem je predvsem duhovni ekumenizem, ko z molitvijo, bogoslužjem in žrtvami prispevajo k uresničenju Jezusove prošnje pri zadnji večerji »da bodo vsi eno«. Krajevna Cerkev bo na ta način zaživela v obnovi pristnega krščanskega življenja, ki bo pričevalo o zvestobi evangeliju.
ZAVZETOST MLADINE
Veliko upanja za novo krščansko prero-jenje nam nudi tudi mladina. Poleg različnih duhovnih gibanj, ki pa niso vsa neoporečna, je lanski koncil mladih v Tai-zeju — kot nam tudi poroča letošnji zbornik »V edinosti« — pokazal zavzetost mladih za obnovo krščanske edinosti.
Nad desettisoč mladih fantov In deklet, vseh ras in veroizpovedi ter vseh družbe-
nih slojev, celo ateisti in tisti, ki iščejo Boga, je obiskalo Taize, da bi v zbranosti in molku našli to, po čemer hrepeni vsako človeško srce.
Geslo koncila mladih: velikonočni Kristus prihaja prižgat praznično luč v globinah človeškega srca, je marsikomu odprlo pogled v novo razsežnost krščanstva, ki preko sedanjih blodenj človeštva prerokuje o novem svetu, kjer si bodo ljudje res bratje in sestre.
Na to novo razsežnost ekumenizma in krščanstva je opozoril tudi sv. oče Pavel VI., ko je lani na zaključni slovesnosti Tedna krščanske edinosti v baziliki sv. Pavla v Rimu dejal, da je sprava med kristjani eden glavnih ciljev svetega leta. Za to spravo in edinost Cerkve, ki je delo Sv. Duha, naj si prizadevajo vsi verniki, vse krajevne Cerkve, škofje in teologi, duhovniki in laiki, ki naj vnaprej še zaupno molijo, se žrtvujejo in »delajo v velikodušni poslušnosti božji zedinitveni volji, da bi tako z našim sodelovanjem prišlo do resnične edinosti med kristjani in celotnim človeštvom.«
* * *
Teden krščanske edinosti nam bo nudil priložnost, da si sami izprašamo vest, ali dovolj delamo za edinost kristjanov, ali si res prizadevamo, da bi s svojim življenjem pričevali za svojo vero, ali pa zanemarjamo ekumensko delo, ker smo preveč vase zaprti.
Ekumenska misel živi in se uresničuje v svetu, kljub velikim težavam, ki jih kristjani postavljamo zaradi svoje grešno-sti in sebičnosti. Vedno bolj živa zavest in želja, da bi bili eno s Kristusom, nas spodbuja, da v tem tednu krščanske edinosti obnovimo svojo zvestobo in ljubezen do Kristusove Cerkve, tj. do Kristusa samega, ki je prvenec in glava vsega člo-večkega rodu.
Dr. J. M.
Pretekli teden je katoliška Cerkev znova postala za mnoge predmet kritik in znamenje, ki se mu nasprotuje. Vzrok temu razpoloženju je izjava o spolnosti, ki jo je objavila v četrtek 15. januarja Kongregacija za verski nauk. Tej Kongregaciji načeluje, kot znano, bivši zagrebški nadškof kardinal Franjo Šeper.
Novi papeški dokument o spolnosti je v bistvu zelo odločen in vztraja na stališčih, ki jih je do sedaj Cerkev zastopala v tem vprašanju; obenem pa je umirjen in blag v izrazih. Vidi se, da so sestavljalce vodili predvsem dušnopastirski oziri.
ZAKAJ TA IZJAVA
Marsikdo se je ob novi izjavi o spolnem življenju vprašal, kaj je cerkveno učiteljstvo napotilo, da je prav v danih okoliščinah objavilo ta dokument. Bila sta predvsem dva nagiba, ki sta Cerkev k temu vodila.
Prvič je današnjo družbo zajel val poveličevanja spolnosti, neomejena uživanjaželjnost in splošen propad moralnih načel, ki so do sedaj vodila spolne odnose. Med samimi katoličani je že 80 odstotkov ljudi, ki se predajajo predzakonskim spolnim odnosom. Vedno bolj se tudi širi miselnost, da ti odnosi niso nič slabega, čeprav se vršijo izven zakona.
Drugič pa so se našli tudi katoliški moralisti (Pfurtner, De Locht, Valsecchi in drugi), ki pravijo, da je treba v luči ugotovitev sodobne psihologije in sociologije spremeniti tudi gledanje na spolnost in zato smatrati za ne-
Žgoča zamejska vprašanja
Mitja Ribičič, ki predseduje slovenski Socialistični zvezi delovnega ljudstva, se je v svojem govoru ob ponovni izvolitvi dotaknil tudi zame j sikih vprašanj. Rekel je: »Zal je tudi del našega naroda, M živi na Koroškem, še vedno deležen diskriminatorskih postopkov, med katerimi je gotovo največji, najbolj grob in najboilj nehuman dogovor avstrijskih strank o preštevanju. Ni treba posebej povedati, da bo manjšina pri svojem upravičenem odporu taki grobi reviziji avstrijske državne pogodbe tudi naprej imela mašo polno podporo...«
To izhaja tudi iz besed slovenskega predsednika Kraigherja na govoru v Mariboru in v izjavi podpredsednika jugoslovanske vlade in zunanjega ministra Minica. Nameravano preštevanje manjšine na Koroškem ne samo, da ne rešuje nobenega odprtih problemov manjšinskega varstva, ampak nasprotno ustvarja na jugoslovanski meji žarišče nemira in to v času, ko vsi evropski narodi in države težijo k izpolnjevanju duha helsinške konference po primeru dvostranskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo.
O tem sporazumu pa Ribičič pravi, da je prvi izredno pomemben zgled reševanja medsebojnih problemov v duhu sklepov te konference. Ljudje na obeh straneh meje so ga sprejeli z vsesplošnim odobravanjem in da zagotavlja perspektivo, ki se na osnovi načel lahko razvije tudi glede reševanja vprašanj manjšim oziroma njihovega varstva. Avstrijski tisk, ki je prej poročal, da Jugoslovani nimajo ničesar prati nameravanemu preštevanju koroških Slovencev, je isedaj baje razočaran.
Žal pa glede odprtih vprašanj Slovencev v Italiji ni nikakih jasnih obvez, ki bi izhajale iz italijamsko-jugoslovanskaga sporazuma. Kako bi se dal spraviti npr. zadnji poskus razdelitve dežele na šolske okraje brez posebnega slovenskega z omenjenim sporazumom? Ali pa zadnji obisk
našega deželnega odposlanstva v Ljubljani po pravlkaršnjem brazprimemam prezrtju enega najbolj osnovnih vprašanj slovenske šole, to je njenega samostojnega okraja?
Kako lahkotno gredo deželni (da ne govorimo o državnih) vrhovi prek najbolj temeljnih zadev prizadete javnosti! Jasno je, da nam nobeni obiski ne sporazumi ne bodo rešili naših zadev, ampak samo če bomo imeli lastne zastopnike, ki ne bodo odgovorni drugemu kot samo slovenski politični organizaciji.
Dva tisoč vozil za misijone
MIVA je posehna avstrijska ustanova, kii oskrbuje misijonarje z motornimi vozili vseh vrst. Lani je poteklo 25 let, odkar je hilla ustanovljena. V tem času je nabavila za misijone 2.000 motornih vozil, za kar je bilo izdanih 72 milijonov šilingov. Ta denar so darovali dobri verniki kot svoj misijonski dar, precejšen prispevek pa pride visako leto tudi iz posebne »Akcije sv. Krištofa«, ikii ima za geslo: »Za vsak bree nesreče prevožen kilometer daruj en groš!«
kaj naravnega izvenzakonske odnose, homoseksualce in tiste, ki se samozadovoljujejo (masturbacija).
Novi dokument soglaša s trditvijo, da »je človeška oseba tako zelo povezana s spolnostjo, da je le-ta v življenju posameznika posebna značilnost in vpliva na njegovo ravnanje.« Toda ti izrazi spolnosti so dostojni in zato moralni le v tistem okviru, ki sta ga začrtala naravni zakon in božje razodetje: v zakonu. Zato so prepovedani vsi predzakonski odnosi kakor tudi homoseksualni in prav tako masturbacija.
Poglavje zase je homoseksualnost. Cerkev mora obsoditi te zablode, obenem pa priporoča dušnim pastirjem, da pokažejo razumevanje do ljudi, ki so po svoji slabosti ali zaradi patoloških motenj žrtve tega skrivljenega nagona.
Izjava na koncu poudarja, da morajo dušni pastirji zastopati nauk Cerkve neodvisno od navad in mišljenj, ki veljajo danes.
NECIVILNO OPOREKANJE
Italijanski tisk je na splošno novi dokument objavil z neke vrste posmehom, češ da Cerkev brani nekaj, kar se je preživelo in ni več izraz sodobne družbe. Radikalna stranka je objavila razglas, da »Cerkev nadaljuje z nasiljem nad ženami in moškimi, pričenši z duhovniki in vernimi ljudmi.«
Homoseksualci, združeni v gibanju »FUORI« pa so napovedali protestne manifestacije, ki jih bodo izvedli na pragu katedral. Pa so jih v soboto 17. januarja že prehitele feministke, ki zagovarjajo svobodni splav.
Okrog 300 žensk med 15. in 25. letom starosti se je zbralo pred milansko stolnico, da dajo duška svoji zahtevi. Nenadoma je skupina 30 žensk vdrla v svetišče in začela vpiti: »Hočemo svoboden, varen in zastonjski splav.« Obenem so sramotile duhovnike, ki so spovedovali.
Pazniki svetišča so tedaj naglo zaprli vrata in ženske so se znašle kot v pasti. Tiste zunaj so si poiskale pomoč pri skupini »Študentovsko gibanje«, ki je pravkar uprizarjalo protestno manifestacijo pred iranskim konzulatom. Tedaj je nastopila policija in preprečila protestni shod. Sad tega spopada je bilo 40 avtomobilov s prerezanimi gumami, dve zažgani policijski vozili, razbita okna na nadškofijski palači in v pisarni družbe JAT (Jugoslovanski aerotransport).
OSVEŠČENJE CERKVE GLEDE KOMUNIZMA
Italijanski škofje so zadnjič pozvali vernike, naj enotno glasujejo, ob volitvah leta 1968. Leta
1972 so se zagrnili v molk in prav tako niso podprli z javno izjavo Krščanske demokracije ob referendumu o razporoki. Tako se je zdelo, da Cerkev prepušča razvoju dogodkov, če in kdaj bo komunizem v Italiji prišel na oblast.
Zato je vzbudil tem več pozornosti vikar rimskega mesta kardinal Ugo Poletti, ko je 9. oktobra lani pred predstavniki rimske duhovščine izjavil, da je »komunizem danes, kakor je vedno bil in vedno bo, marksističen materializem. Iz taktičnih razlogov se lahko predstavi kot tolerantno gibanje, toda v bistvu je materialističen in brezverski.«
Prvi Polettijevi izjavi zoper komunizem so se 29. novembra pridružili škofje iz Lombardije. »Ne trdimo, — so zapisali — da ne obstajajo gibanja in doktrine, vključna marksistična ideologija, ki se borijo za človečanske ideale kot so pravičnost, enakost, mir ipd. Toda če se te ideale loči od drugih prav tako pristnih kot so svoboda, vera, nenasilje, vodijo namesto k resnično dobremu v totalitarizem, ki je nova oblika suženjstva.«
V decembru je prišla tretja izjava. Stalni svet Italijanske škofovske konference je v svoji izjavi ugotovil, da se ne more biti istočasno kristjan in marksist. Kristjan ne sme in ne more podpirati takih ideoloških sistemov, ki so v važnih stališčih v nasprotju z vero. Italijanski škofje so mnenja, da je komunizem eden takih sistemov.
Še jasneje je ob koncu leta ponovno spregovoril kardinal Poletti. »Komunistična partija je na pohodu. Ljudem se predstavlja kot stranka reda, borec za socialne pravice in branilec svobode. Če bi Cerkev v današnjih razmerah še naprej molčala, bi prišlo do vtisa, da je pohod partije nezadržen, to pa ni res.«
Cerkev komunizmu ne zaupa, čeprav zagrizeni laicisti kot so člani radikalne stranke (ki hočejo svobodni splav za vsako ceno) glavnega tajnika PCI Berlinguer-ja zaradi ponujanja zgodovinskega kompromisa zaničljivo imenujejo »zakristan Cerkve«. Ostajajo pa tudi za katoličane še vedno aktualna vprašanja kot: se more zaupati PCI ? Se je marksizem-leninizem razvil? Je odpoved moskovskemu modelu iskrena ali le taktična poteza? Italijanski komunisti so zadnje čase dali kup izjav o osnovnih svoboščinah in o ohranitvi zasebne lastnine, da je kar težko jih preslišati.
In vendarle: je mogoče, da bo komunizem, če pride na oblast, drugačen kot drugod po svetu, kjer je oblast prevzel? Cerkev meni: Ne! In mislimo, da ima prav, če meni tako. Volk menja dlako, svoje čudi nikdar.
Pretresljiva svečanost v Rižarni
V	nedeljo 18. januarja so v tržaški Rižarni na slovesen način položili v steno nekdanje krematorijske peči posmrtne ostanke-pepel žrtev, ki so bile ob življenje na tem zloglasnem kraju v zadnjem obdobju druge svetovne vojne.
Petpel teh žrtev so položili v enajst majhnih kovinskih krst. Te so vojaki prenesli is katafalka v nišo v zidu, kjer je bila nekdaj peč za zažiganje mrličev. Občinski delavci so jih nato zložili v vdolbino in jo nato zaprli s cementno ploščo, na kateri je v štirih jezikih (italijanskem,
slovenskem, srbohrvaškem in judovskem) napis »Pepel žrtev«.
Po verskih obredih, katoliškem v slovenščini in italijanščini, srbskopravoslav-nem in judovskem so spregovorili tržaški župan inž. Spaccini, podpredsednik vsedržavnega združenja deportirancev' senator Mar is, bivša notranji minister posl. Taviani ter bivši interniranec v Rižarni časnikar Albin Bubnič.
Bubnič je v svojem govoru, ki ga je imel v ‘slovenščini, poudaril veliki prispe-
vek, ki so ga doprinesli Slovenci za odstranitev fašizma. Zato se svojim pravicam ne maramo odpovedati. Razmere se sioer zboijšujajo, a le počasi. Pozdravil je sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Rižarna ima zgodovinski paman dn poslanstvo. Kazala naj bi pot k medsebojnemu spoznavanju in spoštovanju med narodi, ki tu živijo. Svoj govor je Bubnič zaključil z besedami: »Sem, v Rižarno, naj prihaja mladina, da bo videla in spoznala, kako dragocena je svoboda, da jo bo znala ohraniti in cen/itti.«
Štiri narodnosti v naši deželi M
mn oo Trn
« za
kafeliSki ftvsk
Prad kratkim je neka švicarska študijska stapiina, kii se je predstavila pod imenom Alpina, že drugič (prvič teta 1972) izdala v mestu Ballinzona majhno brošuro z naslovom »I q-uattro gruppi naizionali dal Fmiuii-Vanezia Giulia«. V podnaslovu je še povedano, da gre za Italijane, Furlane, Slovence in Nemce ter da je bilo dalo opravljeno s sodelovanjem občinskih uprav.
Brošura je pravzaprav neke vrste ljudsko štetje, saj poleg številk ne nudi bralcu prav nobene poglobitve v zgodovinsko dogajanje ali v sedanjost naše dežele. Skupina je razposlala županom 219 občin naše dežele vprašalno -polo. Do tistih, ki niso odgovorili, se je obrnila s ponovnimi prošnjami, dokler ni dobila vseh odgovorov, razan občine .Devin-JNaibreždna, za katero je potem nudila podatke tržaška ob-činsika uprava.
Občine so tako odgovorile: na 1.216.655 prebivalcev dežele naj bi bilo 635.277 Italijanov, 526.649 Furlanov, 49.978 Slovencev in 4.751 Nemcev. Švicarski raziskovalci menijo, da so ti podatlki zelo blizu resnici, saj so potrjeni od krajevnih javnih uprav', kakršne so občine.
Ce podrobneje pregledamo številke, ki se nanašajo na posamezne občine, takoj ugotovimo, da pri nekaterih ti uradni podatki zelo šepajo. Šest Občin v Beneški Sloveniji npr. prišteva večino svojega prebivalstva slovenski narodni skupnosti, o-staie štiri pa s Slovenci prav na kratko odpravijo. Za občino Št. Lenart je, na 1.370 prebivalcev samo 452 Slovencev, za občino Špeter Slovenov jih je na 2.331 samo 466, za Podponesec jih je na 2.220 samo 444 in za občino Srednje na 905 prebivalcev le 227 Slovencev.
Takega grobega potvarjanja podatkov so se zavedeli še oddaljeni švicarski strokovnjaki, ki te štiri številke tako komentirajo: »Presenetljiv je odgovor teh štirih občin, ki trdijo, da je večina njihovih prebivalcev Italijanov. Ta trditev je v nasprotju s podatki ostalih Občin istih dolin, od katerih se ne morejo talko izrazito razlikovati. V nasprotju so tudi s podatki študije ”Gli Sloveni in IitaMa", ki jo je objavil prof. Giorgio Valussi.«
Ta študija namreč navaja v omenjenih štirih občinah v istem vrstnem redu kot zgoraj naslednje podatke za Slovence: 1227, 1770, 1894 in 850. Švicarska brošura zaključi svoj komentar z razumevajočo dobrohotnostjo, ko prarvi, da gre pri podatkih teh štirih občin za neko nesoglasje. Ker pa ni mogoče -upoštevati možnosti, da bi na občinski upravi ne vedeli, kateri je materin jezik občanov, bi bilo bolje reči, da so hotele te olbčine narediti dober in seveda »hlapčevski« vtis pred italijansko javnostjo. V resnici pa so s tem pokazale, da so demokratične samo po imenu, medtem ko jim je prava demokratična zrelost tuja.
Tem Občinskim upravam naj bi bila za zgled občina Sauris v Kami ji, .(kjer živi nemška skupnost in ki navaja za 579 prebivalcev 579 Nemcev. Verjetno gre s tem v drugo skrajnost, ki pa je vendar bliže resnici in zato bolj poštena. Zaradi teh napačnih podatkov in zaradi izseljencev, ki v podatkih niso šteti, ceni švicarska študija število Slovencev v deželi na 60.000.
Pisatelj Sargio Salvi v svoji knjigi »Le I-ingue tagliate« omenja -dalo študijske skupine iz Bellimzone in trdi, da so podatki občinskih uprav .pogojeni zaradi nekaterih čudnih pojmovanj. Imenovati namreč italijanskega državljana za Slovenca pomeni za nekatere površnesže isto kot reči, da je ta člavak sovražnik italijanske republike in da želi priti skupno z deželo, v kateri živi, pod Jugoslavijo. Ja-sno gledanje na te stvari je precej zameglila fašistična diktatura to megla se še do danes ni povsem sčistila.
Zaradi poliit-ičnodru-žbene ureditve sosednje Jugoslavije pride tudi zalo rado do površnega istovetenja -vsakega Slovenca s komunistom. Tudi zaradi tega se -mnogi naivneži, vsaj uradno, svoje narodnosti prav hudo otepajo. Sargio Salvi pravi, da so po njegovem zaradi takih in podobnih predsodkov izsledki študijske skupine Alpina zalo okrnjeni. Sam coni slovensko narodno sk-upnos.t v Italiji na 100.000 oseb.
Š-vicasrska brošura se zaključi s seznamom imen za občine v -deželnih jetaikih in jezikovno -karto dežele.
Vsekakor je treba švicarski študijski skupini priznati zanimanje za resničnost v ina-ši -deželi in s tem tudi njenega posredovanja -širšemu svetu. Svetovali pa bi tem in drugim raziskovalcem, da bi se za podatke ne obračali na javne ustanove, še posebno -ne, ko gre za kočljiva ugotavljanja, -kakor je štetje narodnih skupnosti. V takih primerih so -navadno najbolj -uradni podatki -najmanj -resnični.
Zato hi hilo potrebno take študije vedno
izpeljati s prisotnostjo -na kraju samem in z navazanjem stikov s predstavniki vsake skupnosti. Za tako pot bi se lahko odločili posebno Švicarji, ki ne tehtajo finančnih sredstev, določanih v znanstvene namene tako skopo kakor pri nais.
D. C.
Kamenčki
Slovenščina na radiu
Nakoč so se v časnikih in v radijskih pcračiliih trudili za lepo in dobro slovenščino; namesto tujk 'kot »delegacija« ali »situacija« smo lahko zlasti v tržaških poročilih slišali, da je npr. v skladu z novim položajem ali stanjem odšlo posebno odposlanstvo na obisk v sosednjo državo; in -podobno.
Danes česa takega ne slišimo več, časnikarska in radijska poročila imajo bolj pečat ideološkega ali poli-tžargana. Pred kratkim so npr. poročali o »predsedniku ljubljanske mestne Skupščine« namesto o ljubljanskem županu. Odkod morajo npr. vojaške enote postati srbske ali hrvaške »edinice«? Zakaj so -seje sestanki in zasedanja postali »skupščine« (srbsko: skup ština)? Zakaj politiki »ipodajajo ostavko« namesto odstopijo? Nadalje »činitelji« namesto dejavniki, »restrukturizacija« namesto preustroj, »proglasiti« namesto razglasiti, reši-tve »prehodnega« namesto začasnega značaja... Odlkdaj so v športu »specialisti« in -ne izvedenci? Ob »zaključku« namesto ob koncul -Potem »v danih pogojih« namesto v danih razmerah, okoliščinah (ni vise pogoj!). Da so »pristopili« k -urejanju, namesto začeli urejati. V nekih listih čestitajo prijateljem, ker da jim je žena -»povila« sina ali hčer, namesto rodila (za povijanje otrok v plenice menda ne bomo častit-ali).
V	nekih poročilih si je poročevalec dovolil celo moralno presojo, češ da je ameriški predsednik -Ford v zvezi z Angolo nekaj »svetohlinsko« izjavil...
Posebno vprašanje je naglaševaina moda. 2e dolgo poslušamo iz ljubljanskih poročil, da je »po kotlinah megla«, -dasi skoraj vse slovenske pokrajine naglašajo čisto vsakdanje »megla«. No, sedaj so si »meglo« osvojili še nekateri v zamejstvu.
V	ljubljanskih poročilih pa so medtem že naredili korak naprej k »akademiz-ira-nj-u« slovenščine; tako poročajo tudi, da npr. nekaj »vemo«... Kje se bo to pregla-šanje slovenščine ustavilo?
—ik
H Predsednik republike Leone je poveril dosedanjega predsednika Aida Mora, da sestavi novo vlado. Preizkušeni politik se je dela lotil z zanj značilno previdnostjo. Ključ za rešitev krize je seveda v rokah socialistov. Glavni tajnik socialistične stranke De Martino je dejal, da bi lahko prišlo do vlade DC-PSI, če bo Moro sprejel nekatere bistvene zahteve socialistov; druga rešitev bi bila vlada DCiPSDI-PRI, če bi odstranila določene predsodke ali pa sklicanje -državnozborskih volitev.
S Spopadi v Libanonu so se ves -teden nadaljevali. Krščanskim falangistom je uspelo zasesti taborišče Palestincev pri Beirutu Dbajeh. Ministrski predsednik Ra-ši-d Karaime, musliman, je odstopil iz protesta, da -se je vojska, povečini vodena od krščanskih maronitov, postavila na stran faiangistov.
■ Španijo je zajel val stavk. Vlada si pomaga s tem, da uporablja vojsko ali mobilizira državne uslužbence. Poleg kovinarjev so stavkali še gradbinci, poštni in trgovinski uslužbenci.
■ Med vladno krizo, ki pretresa -Italijo, zbornici ne bosta razpravljali o zakonskem osnutku o spla-vu. Za takojšnjo razpravo iso bili komunisti in republikanci, proti pa vsi ostali.
■ Člani »rdečih brigad« so v Milanu in Genovi napadli nekaj karabinjerskih postojank in poškodovali vozila, ki so bila pred poslopji. Toda kmalu jih je zadel hud udarec: v nedeljo 18. januarja je varnostnim silam uspelo ujeti v Milanu 35-iletnega Renata Gurcia, voditelja teh brigad. Proslavil se je z mnogimi atentati, zlasti pa s pobegom iz jetnišnice lani 18. februarja.
■ Predsednik jugoslovanske republike Josip Broz Tito je zbolel na -prehladu in išiijasu. Zato je bil njegov obisk v Mehiki odložen za nedoločen čas.
■ V Angoli je MPLA (Ljudsko gibanje za osvoboditev Angole), ki je v posesti glavnega mesta L-uande, prešlo v ofenzivo in zadalo četam gibanja FNLA (Narodna fronta za osvoboditev Angole) več težkih udarcev. Čete FNLA se umikajo proti meji Zaira (-bivšega -belgijskega Konga). Levji delež pri uspehu MPLA imajo Kubanci, ki jih je kar 7.000. Zanimivo je, da levičarski krogi zaradi njih prisotnosti nikjer ne protestirajo, pač pa neprestano govorijo o ameriškem in južnoafriškem vmešavanju v Angolo. Držijo se pač pre-i-zkušanega načela: Obtožuj, da ne boš obtožen.
  ..........
Priče Jehova
Nauk Jehovih prič (I testimoni di Geo-va) je advantizam v močno poslabšani obliki, mešanica različnih zrnat. Osnovna misel jim je: smo blizu konca 6.000-letne zgodovine človeštva, konec sveta prihaja, blizu je Kristusov prihod.
Sv. Trojice ne priznajo. Bogu je ime Jehova, ki ga moramo častiti samo »v duhu«, -brez kakih zunanjih podo-b. Kristus ni Bog, ampak vzvišena stivar, isto kot nadangel Mihael, samo da je na zemlji -bil v človeški -podobi.
Leta 1914 ga je Jehova postavil za kralja »nebeške organizacije«. Njegovo Cerkev sestavlja samo 144.000 maziljencev (Raz. 7, 4). Ti s Kristusom vladajo v nebesih in bodo skupaj z njim strogi sodniki in maščevalci nad satanskimi silami ob velikem -dnevu Boga, Vsemogočnega. Tedaj bo dokončno zmagal Bog proti satanu v borbi za oblast nad človeštvom.
Ostala »velika -množica« človeštva bo ob svojem času samo telesno vstala in bo samo na zemlji srečna. Po istem odločilnem dnevu bo tisočletno kraljestvo v sreči -na -zemlji. Na koncu bo satan spet spuščen nad »zveste« na svatu. Kateri bodo vztrajali v zvestobi, -bodo imeli »-večno življenje na zemlji«, -nezvesti pa bodo uničeni.
Vic, pelkia ni; zakramentov tudi ne. Njihov krst je le zunanje znamenje izročitve Jehovu in družbi njegovih prič; velikonočna večerja je le spomin na Kristusovo zadnjo večerjo.
V	-moralnem nauku jim je glavno vodilo: ohraniti se naamadeževane od sveta. Zato odklanjajo vojaško službo, se varujejo politike (nevtralnost), se drže zapovedi Jehova (zalto se iz stare zaveze izogibajo krvi v hrani in tudi vsakega k-rvo-pralitua).
Razpolagajo z zelo močnim tiskom, z lastnimi -tiskarnami. Splošna propagandna liista sta: Prebudi se! (Despertad!) in St-ra-žni stolp (Tarre de guardia, Aitadaya), vsak v nakladi skoro pet milijonov izvo'
dov v 68 jezikih.
Središče v Brooklynu (ZDA) je njihova glavna ekonomska in propagandna moč. Tam imajo vrsto zgradb, šest modernih tiskam, tovarno za gramofonske plošče in radijsko postajo, ki deset ur dnevno oznanja njihov nauk.
Srečanje s češkim šahovskim velemojstrom
»Od tragičnih dogodkov leta 1968 dalje je nastopil pri obeh narodih v ČSS-R, predv-sem pri Čehih, miselni preobrat, silna sprememba. Marksizem je izgubil nekdanje -mesto -prve ideologije in padal na raven golega prisilnega pouka v šol-i. število -krstov -stalno narašča, število cerkvenih porok prav tako in enako -tudi število mladih, ki vsako nedeljo obiskujejo sv. mašo; nekdanji komunisti srečavajo drug drugega v cerkvenih klopeh. Kdo je bi.l leta 1968 potemtakem zmagovalec na Češkoslovaškem ?«
Takšne so ugotovitve, ki j-ih je skupini časnikarjev podal češki šahovski velemojster Ludok Pachmann, kateri živu sedaj v begunstvu.
Pachmann odklanja nasilje kot sredstvo za socialne spremembe; resnica zmaga hrez nasilja. »Praška pomlad ni bila nikakršno obnavljanje marksizma, ampak samo poskus povrniti se k evropskim neminljivim vrednotami (.....) Dubček je kot
politik odpovedal, ne pa kot značaj, kajti odklonil je samokritiko (......)	Ne	ob-
staja nikakršna tretja pot. Vzhodnega ni mogoče kombinirati z zahod-nkn; vzhodno je -togo, zahodno je odprto in zato zmožno
izboljfšanj-a (.)	Res,	socialistično	tržno
gospodarstvo ima veliko napak; je najslabši red, ki si ga — z -izjemo vseh drugih — lahko mislimo (......) Diktatura zmo-
re živeti samo v zakonskem stanu z lažjo.« Tisti Čeh, ki je doživel leto 1968, že mora vedeti. Kdo dirugi sicer?
KOMUNIST SVETUJE MISIJONARJEM
Revija »Mondo e missioni« je v septembru 1975 prinesla kratek članek z nasveti, Iti jih indijski komunist daje katoliškim misijonarjem. Ker so njegovi nasveti aktualni tudi za nas ob mesecu katoliškega tiska, jih objavljamo v celoti.
»Po mnenju nas komunistov ste vi misijonarji v Indiji vsaj za dvesto let nazaj s časi. Ne poznate modernih načinov za širjenje idej. Z denarjem vi gradite zavode, ml tiskamo knjige in časopise. Vi odpirate šole in učite otroke brati in pisati, potem pa jim nimate kaj dati za branje. Mi jim nudimo vsega od lepakov po zidovih do časopisov, od knjig do brošur primernih za sleherno starost in za sleherni poklic. Vi imate veliko pobožnega, a nič ideološkega tiska.
Vi imate tiskarne, a te tiskajo predvsem zaradi zaslužka, naše pa zaradi propagande. Vi nudite revežem mleko v prahu, mi jim dajemo propagando. Vi se trudite, da polnite lačne želodce,	mi polnimo glave z	idejami. Vi trdite, da so ideje,	ki	oblikujejo svet, toda jih ne	širite. Boj za ideje	ste že izgubili na celem svetu	in	tudi
v Indiji.
Na polju idej smo vas že premagali, ker mi ustvarjamo javno mnenje, dočim ste
vi tega nezmožni. Morali	bi potrošiti stokrat	več za tisk, za kino, za radio,	za	televizijo, za tiskanje knjig,	plakatov, časopisov,	knjižic, osnutkov za debate, revij	vseh
vrst, da bi pomagali tistim, ki želijo študirati, in tistim, ki se ukvarjajo z ustvarjanjem javnega mnenja.
Moj nasvet velja tisoč cekinov. Dal sem vam ga, potem ko so me izključili iz partije.«
Ob teh odkritih besedah indijskega komunista je potrebno reči z evangelijem: Otroci tega sveta so modrejši kot otroci luči. Kljub temu ne bomo vrgli puške v koruzo. Ni potrebno, da bi opustili, kar delamo dobrega za misijone, za reveže, za naše verske in kulturne ustanove, potrebno je le, da še več storimo za naš katoliški tisk, za širjenje naših idej. Pri tem so seveda potrebne tudi žrtve, tako finančne kot osebne. Potrdimo, da žrtve morajo biti, ne človeške žrtve, temveč žrtve denarja, truda, iznajdljivosti, poguma.
S Na Portugalskem je notranji minister napovedal valitve v zakonodajno skupščino, ki naj bi bile ob drugi obletnici strmoglavljenja totalitarnega Caetanovega režima 25. aprila.
El V Rimu je zasedalo samozvano »Rus-selovo sodišče«, ki je v glavnem obravnavalo razmare v Latinski Ameriki. Te so vse prej ko idealne. Ni imelo pa doslej to sodišče moralnega poguma, da bi kdaj razpravljajo o državah, ki imaijo levičarske -diktature pričenši s Sovjetsko zvezo.
■	Tako v Moskvi kot v Beogradu so izrekli trpke besede na račun italijanskih socialistov, ki so povzročili zadnjo vladno krizo. Dolžijo jih, d-a so se spustili v »nevarno -pustolovščino«.
Bralci pišejo
Žalostni spomini
Ko sem v predzadnji številki Katoliškega glasa prebrala zanimiva članka »Ob zaključku tridesetletnic« mlajšega Slovenca in »Prosim za besedo«, ki je izšel izpod peresa g. Stanka Žerjala, sem se zamislila in obema v mislih čestitala.
Resnično, mnogo je oseb, ki so ali osebno preživljale težke dni v taboriščih ali imele tam svojce. Poznam pa tudi sama dobre duše, ki so v zadnji vojni mnogo žrtvovale in se do skrajnosti izčrpavale ter na vse načine pomagale internirancem.
Vse znanke na Tržaškem in Goriškem naj bi se oglasile k besedi oz. dale obnovljene spomine na papir. Marijine druž-benke iz Gorice prosim, naj kaj povedo o tržaških zaporih pod zloglasnim Collot-tijem. Potem one, ki so nosile pakete v Gonars; šolske sestre, ki so kuhale v taborišču na Rabu. Pa tudi starše, brate in sestre ustreljenih na Opčinah in v Bazovici bi prosila, da nam kaj napišejo, saj je vsaka izjava dokumentacija in zgodovina dveh desetletij fašističnih in drugih grozot.
Sama, ki to svetujem v zvezi z zgoraj navedenimi članki, sem v svoji skromnosti tudi pripomogla k temu, da sem ob zaključku lanskih tridesetletnic pripravila preko sto diapozitivov raznih taborišč, katere sem obiskala ter raznih proslav ob 30-letnici.
Rada, prav rada bom pokazala spomenike in taborišča, opensko strelišče, bazoviško gmajno, Gonars, Rižarno, otok Rab, cerkniško tragedijo, Dachau, Mauthausen in drugo.
Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem tistih živim pričam, katere bomo slišali na traku ob predvajanju slik (morda primemo v postnem času), ker so pač žalostni spomini.
I.	F., Trst
Pobeljeni grobovi po naših vaseh
Zgodba o pobeljenih grobovih je stara Že skoro dva tisoč let, to je od takrat, ko nam jo je povedal naš Odrešenik, je pa sodobna tudi za naše razmere. V mislih imam naše vasi okrog Gorice, kjer strnjeno žive Slovenci. Le redki so še med njimi, ki so z dušo in srcem praktični kristjani.
Priznam, ni lahko biti v današnjih časih praktičen kristjan. Ta pot je trda in polna bojev, a edina vredna pravega kristjana. In le ta pot bo rešila krščanstvo
v naših krajih in z njim vred tudi slovenstvo, saj sta vera in narodnost v tesni zvezi. Tako pa: kakor sedaj živimo, je vredno obžalovanja in naš Odrešenik, če bi živel med nami, bi se zjokal nad nami kakor se je zjokal nad svojim ljudstvom, ker je vedel, kaj ga čaka.
Med nami so taki, ki hočejo veljati za kristjane, za poštenjake in se smatrajo za pravične in dostojne. Morda hodijo celo v cerkev in prejemajo sv. obhajilo. Toda v resnici so trs, ki se obrača po vetru. Svoj čas je bila v modi črna barva, sedaj je rdeča. Zato se barvajo z njo.
Če naletijo te vrste ljudje na zavednega Slovenca ali doslednega kristjana, ga začnejo črniti, najraje zahrbtno, kajti pred svetom bi radi veljali za neopredeljene. Sveto pismo je te vrste ljudi označilo z besedami: »Ker nisi ne mrzel ne gorak, te bom izpljunil iz svojih ust.«
Proč torej s strahopetstvom, proč s 'pobeljenimi grobovi! Potrebujemo tudi po naših vaseh pristnih kristjanov, ki se upajo zoperstaviti rdeči propagandi, kristjanov, ki spoštujejo drugače misleče, a se zato ne odpovedujejo svoji ideologiji, kristjanov, ki so si v medsebojno pomoč in upajo s svojim življenjem pokazati, da je rešitev človeštva ne v Marksu ali Leninu, temveč v Kristusu. Podeželski Slovenec
Kriia švedska komunistične oartiie
V	švedskem komunističnem taboru prihaja vedno '/.nova do bojev med posameznimi strujami različnih usmeritev. Ti medsebojni boji in izpodrivanja grozijo popolnoma ohromiti švedsko partijo in jo napraviti čisto nepomembno. Razvoj pa ne napoveduje samo volivne katastrofe za komuniste, ampak tudi za vladajočo socialdemokratsko stranko, ki je že nekaj volivni-h obdobij vezana v državnem zboru samo še na podporo komunističnih glasov, da si zagotovi večino.
Začetek razcepitve v švedskih komunističnih vrstah je pomenili sovjetski vdor v ČSSR leta 1968 in oster protest vodje Hermannssona, ki je šel talko daleč, da je celo terjal prelom diplomatskih stikov med obema državama. Tega pa Henmamns-sonu -niso odpustili Moskvi zvesti stari švedski komunisti v -rudarskih krajih na severu in edino komunistično glasilo v deželi »Norrskens-flaimman« se ni obotavljalo trdo kritizirati partijskega vodstva v Stockholm-u. Vodstvo pa je odgovorilo p-ra ostro in odstavilo nekaj funkcionarjev na severu. To pa je izbilo sodu dno. Na severu so osnovali -samostojno komunistično skupino, kar se je slednjič pokazalo tudi pri partijskem podmladku. Partija je v splošni krizi.
Septembra -nasilednje leto bodo na švedskem valitve in prvič po dolgem času se je manj kot 5 % vali-voev v predvolivni raziskavi javnega mnenja izreklo za partijo. To pa bi pomenilo, da bi partija izgubila vsem 19 mest v švedskem državnem zboru -in s tem državno doklado, ki se ravna po državnozborski moči.
Veliko skrbi pa imajo s tem tudi socialdemokrati, ki imajo skupaj s komunisti sedaj polovico poslanskih mest. Ako švedski .komunisti ne dobijo nikakega sedeža na prihodnjih volitvah, potem je gotovo, da bo naslednja vlada na Švedskem vlada meščanske koalicije.
Nastop oktetov v Krminu
Na pobudo slovenskega 'Mladinskega krožka je bilo v soboto 17. januarja zvečer v Krminu srečanje pevskih oktetov. Slovenska skupnost v -tem imestiu in okolici živi in ikaže svojo žilaivosit, saj je zadnjo prireditev organizirala brez pomoči od zunaj. Prireditev je uspela, kar naj bo pobudnikom v spodbudo, da postopoma še kaj drugega pokažejo. Zgled so jim bližnji Benečani, ki so v zadnjem času osnovati ilastno dramsko družino1. Naj velja: bolj počasi, pa bolj »gvišno«. Dobre volje je dovolj in v takem vzdušju se da marsikaj napraviti.
Pa se vrnimo k nastopu pevskih skupin. Bilo jih je je šest in so nastopili v sledečem vrstnem redu: domači Krminski oktet. Prijatelji iz Dobrovega, skupina Chioipiris, oktet Rečan iz Lješe, Briški oktet iz Dobrovega in Amis del Friui. Kot je razvidno, so se organizatorji omejili na skupine, ki nastopajo v zapadni Sloveniji oz. v tem delu Furlanije. Da je bila prireditev dvojezična je treba le pohvaliti. Taiko se neslišno podirajo vidni in nevidni zidovi iz preteklosti in se gradi nova sedanjost, s pogledom uprtim v boljšo bodočnost.
Nastopajoči so odpeli vsaj po tri pesmi. Slovenci slovenske, Furlani furlanske. Eoa >teh je bila v furlanščino prevedena Nocoj pa oth nocoj, ki so jo zapeli pevci ansambla Amis del Friiul. Hvala jim.
In izvajanje? Kvaliteta.? O tem je nekoliko težko spregovoriti. Poznalo se je, da so nekatere skupine dalj časa pri življenju in zato bolje uglašene. Znano je, da je petje v oktetih silla zahtevno in gre po precej drugačnih tirnicah kat navadno zborovsko, ker morajo biti vsi glasovi do ,potankosti zliti. In to prinese le čas, stalne vaje, požrtvovalnost in uvidevnost posameznih pevcev, da med izvajanjem so vsi eno, ter da se morajo vrtine vseh izenačiti na korist skupnosti. To so domala viša pevci občutili in se tega držali, ne pa taiko nekateri pevovodje, katerim se zdi, da morajo včasih pokazati, kdo je pravzaprav tisti, Iki drži vse pokonci. Se to zigodi zavestno? podzavestno? ne vem. Vsekakor je treba -take vrste hibo odpraviti in s tem neprimerno izboljšati raian-vsake take skupine. Saj so na razpolago regiistnaitorji, iz katerih ni tež/ko razbrati take pomanjkljivosti.
Te vrstice naj ne gredo na živce nikomur. Zapisane so iz dobrohotnosti, ker menimo, da je boljša odkrita beseda kakor oslajeno hvalisanje, iki nikamor ne pripelje.
Kar smo povedali na začetku, ponavljamo na koncu teiga poročila: vsa pohvala za talke pobude organizatorjem, ki se udejstvujejo na vseh kirminskih področjih. Uspehi so, naj jih bodočnost še pomnoži! - M. Š.
Obisk predstavnikov naših občin v Novi Gorici
V	soboto 17. januarja je odposlanstvo števerjanske občine skupno s sovodenj-skim in doberdobskim obiskalo novogoriško občino. Sestanek je bil iv Novi Gorici. Števerjansko občino so zastopali župan Klanjšček, podžupan Tenpin ter občinski tajnik dr. Šturm. Sovodentjsiko in doberdobsko zastopstvo sta vodila župana Ceščut in Jarc. V Novi Gorici so predstavnike goriških slovenskih občin sprejeli
predsednik občinskega odbora šušmal, predsednik sveta dr. Mozetič ter nekateri drugi odborniki. Sestanku je prisostvoval tudi generalni konzuli SFRJ v Trsta Ivan Renko.
Pogovor med obema delegacijama je tekal predvsem o udejstvovanju na kulturnem polju, kjer naj bi kulturne organizacije tostran in onstran meje na področju štirih občin med seboj sodelovale. Poseben poudarek pa iso zastopniki dali tistemu delu sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, kjer je govora o priznanju diplom, kar bo omogočalo, da bo izbira študija lažja. To je velik korak naprej v korist predvsem zamejstva. Prav taiko je bila izražena želja, naj bi se ljudje udeleževali prireditev, ki jih prirejajo kulturna društva na obeh straneh .meje in se tako med seboj spoznavali.
Opomba ured. - K tem lepim besedam, ki niso ne prve ne zadnje pri vodilnih možeh onstran meje, bi dodali le vprašanje, zakaj vsa javna sredstva obveščanja v Sloveniji, od koprske TV do zadnjega časnika in revije, sistematično molčijo o kulturnem udejstvovanju enega dela zamejskih Slovencev. Pri tem gre za tisti del, iki je, objektivno vzeto, kulturno še najbolj zavzet in delaven.
Z GORIŠKEGA
Seja za ustanovitev šolskega konzorcija
V	ponedeljek 19. januarja je bdi drugi sestanek občin Gorica, Števerjan, Doberdob in Sovodnje za ustanovitev konzorcija za gradnjo in upravo slovenske nižje srednje šole. Kot smo že poročali, je prvi tak sestanek bil v Števerjanu 2. decembra 1975. Na tem sestanku so sklenili, da se začnejo zbirati podatki, iki so potrebni za izdelavo načrta za gradnjo nove šole. Poverili so goriškemiu tehničnemu uradu nalogo, da ugotovi razpoložljivost zemij-išča za gradnjo omenjenega objekta.
Skavti in jaslice
Ze vrsto let Slovenski goriški skavti pripravljajo tekmovanje za najlepše jaslice. Tekmujejo lahko sikamti in skavtinje, volčiči in veverice; vsak lahko pokaže pri tem svojo iznajdljivost in prizadevnost. Letos smo za ocenjevanje jaslic sestavili tri komisije, iki so pregledale jaslice. Tekmovanja se je udeležilo 57 volčičev in veveric ter 26 skavtov in skavtinj.
Tekmovanje ni samo v tem, kdo ima lepše jaslice in za to dobi nagrado, ampak ima še mnogo globlji pomen. Jaslice so pri nas zelo stara tradicija in v vsako družino, posebno kjer so otroci, prinesejo pravo božično doživetje. Saj brez jaslic ni resničnega božiča. Prvi, iki je postaval jaslice, je bil sv. Frančišek Asiški. To krščansko tradicijo hočemo skavti ohraniti v naših družinah zato, da bi 'božič ne bil samo zunanji praznik boljših jedi in pijače, ampak tudi velik praznik duhovnega veselja. Tega so bili v veliki meri deležni pastirji, ki so prišli v Betlehem počastit božje Dete.
Uspehi letošnjega tekmovanja za naj lep še jaslice so bili naslednji:
Volčiči in veverice: 1. Marko Ferfolja,
2.	Igor Kovic, 3. Robert Cotič. Za njimi sledijo drugi z nižjim številom točk. Tekmovanja iso se udeležili kandidati iz Gorice, Doberdoba, Rupe, Peči in Gabrij.
Skavti in skavtinje: 1. Ivo Tomšič, 2. Igor Klanjšček, 3. Karol Bolčina. Sledijo štAvilni drugi. Tekmovali so vodi iz Gorice, Rupe, Peči, Gabrij, Doberdoba in Štandreža.
Poročilo o letošnjem tekmovanju za naj-lapše jaslice in nagrajevanje je bilo v mali dvorani Katoliškega doma v soboto 10. januarja. Bilo je združeno z igro Pokaži, kaj znaš in s kratko vzgojno mislijo.
A. N.
Moj odgovor
V	nedeljskem »Primorskem dnevniku« od IS. januarja je kronist z Vrha vključil v svoje poročilo tudi moje ime. Tole je zapisal: »Še v zvezi s preteklo prireditvijo (prihodom Dedka Mraza, op. pisca) je povedal predsednik "Danice" (prof. Leopold Devetak) svojim zaskrbljenim odbornikom, da gospodu Janezu Pavletiču ni nihče ukradel odrskih zaves. Ves odbor se je začudil, gospodar PD "Danica” je pohvalil tako skrbno gospodarjenje in vsi so bili zadovoljni, da neokradeni ni dobil tatu, kajti vsem je bilo jasno, v kakšni beli kaši bi lahko bili.«
Prof. Devetaku povem tole:
1. Zavese, o katerih je govora, niso moja last, ampak pripadajo otroškemu zboru, ki ga vodim že vrsto let. Kot vodja zbora imam dolžnost, da to lastnino ščitim.
2. Lani 23. decembra sem Vam okrog S. ure zvečer telefoniral na stanovanje in Vas vprašal, če kaj veste, kje so zavese, ker jih nisem našel na običajnem prostoru; po šolskih omarah pa nimam pravice brskati, ker imam dovoljenje samo učiti šolske otroke petja. Vi ste odgovorili, da o zavesah ne veste nič, da v hiši na »Črncih« (kjer je nastopil Dedek Mraz), ne pridejo v poštev, ker ni odra, če pa bi jih potrebovali, bi o tem obvestili.
3. Vem pa dobro, da nekaterim od PD »Danica« že nekaj časa nisem po godu. Verjetno zato, ker so pred nekaj leti nekateri hoteli, da bi šolski zbor otrok bil vključen v omenjeno društvo. Jaz sem temu nasprotoval, češ da šolski otroci spadajo le v šolo in ne drugam, kjer se jih že lahko politično strumentalizira.
4. Na Vrh sem začel hoditi učit petje po svoji volji, ne pa po volji drugih in to zato da vzgajam otroke v verskem in narodnem duhu. In vendar to nekaterim ni všeč. Morda zato, ker nisem dovolj »napreden«?
5. Glede zaves še to: res morajo na Vrhu delovati skrivnostne sile, da zavese nekega dne izginejo, da se drugega dne zopet pojavijo.
Lahko bi zapisal še marsikaj, a ne želim vzeti preveč prostora temu »nepomembnemu lističu« (gl. Primorski dnevnik 10. januarja 1976).
Janez Pavletič, Rupa 2
Boršt
Praznovanje sv. Antona je ob zelo lepem vremenu poteklo v veselem razpoloženju itako v župnijskem kot v vaškem okviru. Obilna je bila udeležba pri' maši, zlasti ob 10.30 in ob 4. uri popoldne. Pri obeh je z izbranimi pesmimi pel farni cerkveni zbor.
Dvakrat je bila prepolna dvorana pri satirah, kjer se je v soboto zvečer in v nedeljo popoldne odvijal na odru kultur-no-zabavni spored. Mešani Zbor, precej številen in z mladimi glasovi dobro izpolnjen, je pod vodsitvom organista D. Petarosa Občuteno zapel šest pesmi različnih skladateljev. Nastop je žel topel sprejem pri občinstvu.
Sledil je nastop šestih najmlaijših, ki so na flavtah dvoglasno odigrali nekaj spevov, ki so nam pričarali na oder prizor pastirske idile. Upajmo, da bodo mladi godci, ki se že več mesecev uče na godala pod vodstvom E. Smotlaika, bolj vztrajni kot je bilo onih 15 dečkov in deklic, ki :so dve leti obiskovali župnijsko glasbeno šolo in dvakrat z lepim uspehom nastopili ne le pred domačim občinstvom, ampalk tudi v Kulturnem domu.
Veseloigro »Nevesta iz Amerika«, pri kateri so nastopile večinoma doraščajoče deklice in en fant, so pod vodstvom s. Taraizije lepo prikazali smešno porazen zaključek poročnega barantanja dveh vase zaljubljenih mater. Med nastopajočimi se odkrivajo dobri talenti.
Obakrat so prireditev v dvorani zaključili fantje in dekleta, od katerih je skoraj večina absolvirala maituro višjih slovenskih srednjih šol. Skupina ima zelo
dobre igralske talente, zato je škoda, da ne prikažejo kaj bolj zahtevnega in kvalitetnega kot folklorne drobce sodobnega oziroma preteklega vaškega življenja. Kot lani, je imel tudi letos gledalec vtis, da ta skupina preveč površno pripravi program svojih smešnih »batiuit«. Zato ni neke vodilne vsebinske povezanosti in ves nastop je nekam razvlečen.
Sploh se moramo dati prepričati, da je prireditev, če je po vsebini in obliki skrbno pripravljena, do ene ure in pol čisto zadosti. Cez mero raztegnjeni spored na odru začne navzoče bolj utrujati kot razveseljevati. In naš spored je trajal skoro dve uri in pol, če ne še več!
Eden od gledalcev
Sklep tedna edinosti v Trstu
V soboto 24. januarja ob 19. uri bo v ulici Doniaetti 3 ekumenski večer, namenjen zlasti mladini. Sodeluje dr. Stanko Janežič in zastopniki študentovskega ekumenskega krožka iz Maribora.
V nedeljo 25. januarja ob 10. uri sv. maša v Skednju z ekumensko mislijo. Vodi dr. Stanko Janežič.
Ob 12.15 bo oddaja Vera in naš čas na radiu Trst A posvečena ekumenski misli.
Ob 16.30 v cerkvi na Greti vzhodna liturgija v rimsko bizantinskem obredu ob somaševanju treh duhovnikov in ob sodelovanju ekumenskega zbora iz Trsta.
Sledi v 'kinodvorani ekumenski razgovor z diapozitivi s koncila mladih v Taizeju ter koncert ekumenskega zbora pod vodstvom dr. Zorka Hareja.
Vsi lepo vabljeni na to izredno slovesnost.
iiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Podtalen časopis litvanske Cerkve
Kljub množičnim policijskim akcijam, hišnim preiskavam, aretacijam in obsodbam številnih katoličanov doslej sovjetskim oblastem ni uspelo zatreti izhajanja »Kronike litvanske katoliške Cerkve«. List poroča o samovolji krajevnih funkcionarjev ter o protestnih korakih vernikov.
»Katoliški glas" v vsako! slovensko družino!
Slovenci v Avstraliji
Po izvolitvi slovenskega izseljenca M. E. Lajovica v avstralski senat je avstralske Slovence doletela nova čast: Vladimir Menart je bil ;imenovan za predsednika posvetovalnega odbora za narodnostne zadeve pri iN.S.W. vladi.
Naloga tega odbora med drugim je, da svetuje in priporoča vladi raizne ukrepe in intervencije, ki se tičejo narodnostnih manjšin. Odbor sestavlja 15 članov za dobo dveh in štirih let. Naš rojak je hi! izvoljen za predsednika tega odbora za dobo dveh let.
Vladimir Menart je slovenski ipovojni begunec, rojen 1923 v Domžalah in se je preselili v Avstralijo 1950; je član Narodnega odbora za Slovenijo s strani Slovenske demokratske stranke in vodi lastno odvetniško pisarno v Faiirfieldu pri Syd-neyu. Avstralski Slovenci so sedaj napravili neverjetno uspešne korake tudi na političnem polju, kar se da samo še primerjati z uspehi slovenskih izseljencev v ZDA, kjer pa je število Slovencev neprimerno večje kot v Avstraliji. - P. U.
Koncert božičnih pesmi v Torontu
Mladinski pevski zbori pri Mariji Pomagaj v Torontu (Kanada) so za lanski
božič priredili koncent božičnih pesmi 20. in 21. decembra v dvorani Marije Pomagaj in 28. decembra v slovenski dvorani v New Torontu. Pomembnost tega koncerta je bila, da je skoraj vse pesmi spremljal orkester. Pesoni sta orkestrirala Matija Lebar in skladatelj Waliter Ba-biak, prijatelj slovenske mladine. Zbore je vodil in koncert dirigiral Tone Zrnec CM, orkester pa je vodil Matija Lebar.
Na programu je bilo 19 pesmi v petih jezikih in iz pet različnih glasbenih kultur: slovenske, angleške, latinske, francoske im španske. Izvajali so: otroški zbor (dvoglasno), mladinski ('tri in štirigilasno), dekliški (od eno do večglasja) in solista John v Kolenko in Marta Demšar. Koncert je bil skrbno pripravljen in so talko vokalne skupine kot orkestitralna skupina dosegle pohvalen uspeh.
Naj 'kot zanimivost omenimo, da je preprosta slovenska božična »Cesarja rimskega, mogočnega na sveti« dobila za to priložnost posebno priredbo in orkestralno spremljavo. Čestitamo! Dobila jo je v Kanadi.
■	Truplo predsednika kitajske vlade Cuenilaja so upepelili, njegov prah pa na željo pokojnika razpršili po poljih in rekah.
'u ...................  min.......................................milimi......minimum................................................................................................................................................................iiimmiiiiimmmiiiiimiiimmmiimiimmiimiimmmiimiiiiimiimiimiimiiNimiimiiiiiiii
Smo v mesecu katoliškega tiska. Velikodušno ga podprimo in vneto ga širimo!
 ..................  milili.........................................................................................................nhiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiii um     ...................................
FLORIJAN DOLINAR ★
Njena zadnja maša
★	(2)
Potok za hišo je utihnil. Preveč odej je imel na sebi. Minkin tast je imel mlin, a stope so z njegovim odhodom utihnile. Kolikokrat je posluišaila tisto na-gajivko, ki jo je prepeval Tine, iko je zibala prvega in drugega:
Oj ta mlinar, ta mlinar pod klancem, on ti melje, ti melje gorjancem, dečva čaka, od zore do mraka. ..
Kako krasen tenor ima! Kot laški Gigli, pravijo...
»In Mini mi je rekel. Tako govori samo, kadar se poslavlja. Samo da mi je potem še teže,« se je pogovarjala s svojim otrokom, ki jo je začudeno gledal in se igral z-njenimi solzami; a ko jih je bilo le preveč, so se tudi nijemu začele ustnice nabirati v jok. Minkin poljub pa je ustaviiil Naokove žalostinike.
V	sosednji sobi je zaropotalo. Bila je za polovico manjša od družinske sobe in malce dvignjena, do katere si zato moral po kratkih stopnicah. Imela je dva vhoda; zunanji je bil zvezan z vežo. To je bila Zinlkina soba. Pohitela je po stopnicah, odprla vrata, pa ni mogla vstopiti, ker je za njim čepela njena mlajša sestrica zaposlena z roemarinčfei, ki so se ji vsuli iz škatle in se slkrkotali pod mizo in pod posteljo. Vedela je, da so jabolka namenjena Blaževemu Tonetu.
»Kaj pa spet pripravljaš? In za koga?« Šlo ji je na smeh in v mevoljo. Pravzaprav ni vedela alli naj bi se smejala ali jezila.
»Zanesem v šolo.« In kakor da bi ne verjela sami sebi, se je Zinka skušala napraviti brezbrižno in stresala z glavo, češ, kaj pa je tebe treba bilo; in ravno zdajle?
»Pošiljamo vojnim ujetnikom. Danes sem jaz na vrsti!«
»Hočeš reči za brigade?«
»Kdo ti je pa to natvezel?« se je jezno utrgalo iiz Zinke. »Gotovo tisti tam gori s komande!« Obraz je skušala skriti s ko-
stanjevimi kodni, ki so se ji usuli čez oči; čutila je, da je zardela.
Minka je vedela, da se je spletlo prijateljstvo med Tonetom, ki je odšel v Gregorčičevo brigado in Ziniko. Tonetova sestra ji je nekaj prišepnila zadnjo nedeljo pred cerkvijo. Zinka je bila prejšnjo soboto pri nijih doma in napolnila Tonetov nahrbtnik s klobasami, bobi in jabolki. Pa še steklenko 9livovke mu je stisnila vanj.
»Da se ne prehladiš, iko boš na straži stal,« ga je štnknila v lice, da je skočil za njo in jo je hotel objeti, pa mu je ušla.
»Kaj vem, česa še se boš naučil tam v gmajni,« ga je zasopljena pogledala s strani, »slišim, da ima brigada mnogo žensk.«
»Kdaj se jim pridružiš, deklica?«
»Nikoli!« Obrnila mu je hrbet.
Zinka je dozorela v lopo dekle. Ljudje so rekli, da daleč naokrog ni lepšega. Morda ji je kos le Ravnikova Lenka iz Zale. Morda.
Blaževa Kati je Minki odkrila včeraj, da sta se s Tonetom spet dobila, pa samo za par miinuit, ker je bilo nevarno. Polju-
bil jo je in objel. Tokrat se Zinka ni branila.
Gorenja vas je menjala vojake, kakor ženske modo, oziroma bolje, kakor je zahteval položaj. Podnevi je bila bela in ponoči rdeča, a večkrat je nočno streljanje prebudilo vaščane.
Ljudje so se delili po proporcu, kjerkoli so imeli svoje fanite in može; nekateri po hribih, nekateri po postojankah. Valovi predvojne politike so odnašali vsakega na svojo stran in linije so se vedno bolj ostrile. Takoj na začetku vojne so bili vsi glasni, potem so se pa umirili, vsaj na videz, a znotraj je tlelo. Padli, ubiti in ranjeni so obenem s požganimi domovi rezali v ljudi globoke rane in brazgotine se nikakor niso hotele zaceliti. Vsi so se pa navadili molčati in zoreti po svoje.
Minka je zdaj vedela, koliko je ura; skrbelo jo je mnogo stvari. Ko se je nekega večera spet prikazal Tone, je Zinko potegnila nazaj v vežo in Tonetu zaprla vrata pred nosom.
Dve sestri sta si stali nasproti, iiz oči v oči. Molk. Zavrih in Mala gora. Tvoj
Tone in moj Tine. če se udarita? Ti študiraš, so očitale Minkine oču. In kdo misliš, ti pomaga? Najini starši vzdrževanja ne zmorejo, to veš. Rdeči imajo za plotom več stvari, kot si jih predstavlja tvoja šolska učenost. Ti ne vidiš roke, ki je za steno. Previharila je molk.
(Se nadaljuje)
Pričujoči podlistek je napisal slovenski misijonar, ki je v letih zadnje vojne sam doživljal usodni razplet dogodkov na naših tleh. Smisel njegove zgodbe je jasen: v bistvu smo si vsi Slovenci želeli osvoboditve od tujca. Kar nas je ločilo, je bil zorni kot, ki smo si ga zastavili. Eni so bili prepričani, da bo okupator dokončno poražen, čeprav ga ne bomo nespametno izzivali; drugi so žrtve hoteli, ker je šlo to v račun njihovi socialni revoluciji. Splet okoliščin je pripomogel, da so uspeli drugi, še danes in morda posebno danes pa se vprašujemo, kakšna bi bila pot našega naroda, če bi uspeli tisti, ki so videli v komunizmu usodim tragedijo, katere je bil naš narod deležen.
Seja pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti za Goriško
V -ponedeljek 19. januarja ise je v Gorici sestal pofcrajinsiki svet Slovenske skupnosti in (razpravljal o nekaterih perečih vprašanjih, tki zadevajo Slovence v goriSki pokrajini ter sprejel nekaj važnih sklepov.
Uvodno poročilo o -splošni patetiki in še posebej o nedavnem obisiku deželnega vodstva SSk na lužnem Tirolskem je podal predsednik Andrej Bratuž, ki je zlasti poudaril odločno stališče južeotiroslkih Nemcev oz. SVP, ki Obsojajo vsako vključevanje v italijanske stranke. Priborili so si tako imenovani »tpaket« samo z odločnim enotnim nastopom, česar pri nas na žalost ne uspemo narediti. Brez dvoma je bil to ploden obisk, ki je prinesel članom vodstva novih konkretnih izkušenj v nadaljnjem boju za naše pravice.
O Briški gorski skupnosti sta poročala Gradimir Gradnik in Marjan Terpin, ki sta -skupno s Simonom Komjancem in Jožkom Sirkom sestavljala delegacijo Slovenske skupnosti na sestanku z ostalimi stranicami, ki tvorijo večino v gorski skupnosti. V razpravi, v katero so posegli še števenjamiski župan Stanislav Klanjšček in dosedanji predsednik Briške gorske skupnosti Hadrijan Koršič, je sivet poglobil vsa vprašanja, ki zadevajo briške Slovence na tem področju. Svet je sestavil še vrsto predlogov in zahtev, ki jih bo delegacija SSk iznesla na skupščini te ustanove.
V nadaljevanju je -tekla beseda o nedavnem sestanku 4. prometnega področja, ki je bil v Tržiču in -so na njem sodelovati tudi predstavniki naše stranke. Uvodno poročilo je podal Damijan Paulin, katerega je s svojim posegom dopolnil še drugi naš predstavnik v tem organizmu Ciril Terpin. Ocenili so važnost te ustanove in v tam smislu 'sprejeli ustrezne sklepe za nadaljnje zadržanje naših predstavnikov.
Ker je zaradi smrti prvega podpredsednika dr. Rada Bednarika ostalo to mesto prazno, je svet -sikoro soglasno izvolil za novega podpredsednika Slovenske skupnosti Gradimirja Gradnika, rojaka iz Kr-mina, ki se je aktivno vključil v našo slovensko stranko in ji dal -s svojim dolgoletnim delovanjem v upravnih telesih velik prispevek.
O nedavni iknizi deželnega odbora in o njenem zaključku je podal podrobno poročilo deželni svetovalec Drago Štoka, ki je tudi utemeljil zadržanje deželnega vodstva stranke, ko se je odločilo, da se zaradi nekaterih pozitivnih ocen deželnega predsednika Comelltja Slovenska skupnost ob izvolitvi novega predsednika in odbora vzdrži. Čilami svata so v celoti potrdili zadržanje poslanca Štoke in deželnega vodstva, kar priča o enotnosti stališč vseh odborov in sekcij SSk.
Mod ostalimi točkami dnevnega -reda naj omenimo še razpravo o stikih naših občin z Novo Gorico, kar je svet ocenil za zelo pozitivno akcijo in razpravo o medobčinskem konzorciju za gradnjo slovenskih šol v Gorici.
V stvarno in odkrito razpravo, ki je karak-teriziraia ta sestanek pokrajinskega sveta Slovenske -skupnosti so posegli še razni člani, tako naj omenimo posege Gabrijela Devetaka, Benjamina Černiča, Marka Brajnika, Marije FerJetičeve, Jožefa Eerfolje in Kamla Brešana.
Božične pesmi in poučna igra v Katoliškem domu
Brez /kake večje propagande se je preteklo nedeljo 18. januarja nabralo v dvorani Katoliškega doma v Gorici lepo število obiskovalcev, da bi prisostvovali najavljeni -igri Stanka Caj-nkarja »Zvestoba«, ki so jo predvajali elani veroučne po-šolsike mladine z Rakovnika pri Ljubljani. Prišli so na povabilo S-KPD »Mirko Filej« iz Gorice.
Toda vsii, ki -so prišli -na predstavo, so bili prijetno presenečeni. Ko se je zavesa dvignila, -se je na odru prikazal zelo številen otroški -zbor. Ta Zbor redno poje ob nedeljah pri mladinski maši ob 10.30 na Rakovniku, vodi ga pa Anton Rožman ič. Zbor je odpel 15 najbolj -zmanih im domačih božičnih pesmi in dodal še eno »za dobro voljo«. -Prijetno je -bilo slišati naše božične melodije iz -mladinskih grl. Ustvarili so razpoloženje, -tako značilno za božične praznike.
Zbor i-n nastopajoče pri igri je predstavil Jože Vidic, -medtem ko je predsednik društva »Minka F-ilej« Viktor Prašnik s -svoje strani drage goste toplo pozdravil in se jim zahvalil, da so prišli med nas zamejske Slovence. Zahvalo je izre-
kel tudi sestram Čudodelne svetinje, ki so nastopajoče pogostile.
Koncertu božičn-ih pesmi je -sledila igra »Zvestoba«. Pitaitedj -teološki profesor Stanko Cajinikar je v delu prikazal problem zakonske zvestobe, ki je -tudi novi časi, katere je prinesla svoboda ob koncu zadnje vojne, ne morejo odpraviti, kar velja za vse, /tudi za tiste, ki so se bojevali za novi red to trpeli zaradi Okupatorja.
I-gra je psihološko zelo globoka, zato zahteva od gledalcev pozorno poslušanje, od igralcev pa zlasti izrazno prepričljivost, saj poteka dogajanje na odru v sko-ro samih -dvogovorih. Vsi nastopajoči zaslužijo pohvalo zaradi jasne izgovarjave i-n brezhibnega obvladanja -težkega besedila, blestela pa je v podajanju zlasti nosilka -glavne Vloge Helena, pogumna žena, ki si je znala -s svojo plemenitostjo in žrtvijo znova osvojiti nezvestega moža.
Vsi, ki smo igri prisostvovali, smo začutili, kako nelkaj velikega je zvestoba moralnemu redu, -ki -nam -ga je Bog položil v dušo, -po 'krščanstvu -pa še izpopolnil.
-jk
Šolska prireditev v Rupi
Učiteij-s-tvo osnovne šole v Rupi priredi v -nedeljo 25. januarja ob 17, uri kulturni večer, ki bo obsegal predavanje učiteljice Zore Saksida o pesniku Simonu Gregorčiču, otroci osnovne šole iiz 4. to 5. razreda pa bodo -retitiirali njegove pesmi.
Sledilo -bo skioptiono predavanje v zvezi z omenjano proslavo, -pa tudi sikioptične slike o »Prazniku« frtalje bomo lahko gledali.
Kulturni večer bo zaključil -mešani zbor Rupa-Peč -pod vodstvom Z. Klanjščka.
Starši, pa tudi vsi ostali, fci jim je pri srcu naše družabno življenje, so toplo vabljeni na -prireditev.
Kulturni večeri na Goriškem
Dr. Andlovič -bo prihodnji teden imel vrsto kulturnih večerov po maši-h dvoranah -na Goriškem. S -skiopti-čnimd slikami in živo besedo bo prikazal delež 'slovenske alptoist-ilke v Himalajskem pogorj-u. Ta alptoistiika je v zadnjih letih dosegla na Himalaji zelo lepe uspehe, pri /katerih je bil dr. Andlovič udeležen tudi sam.
Kulturni večeri bodo: v torek 27. januarja ob 20.30 v župnijski dvorani v Podgori; v sredo 28. t. m. ob 20.30 n-a sedežu SKPD »F. B. -Sedej« v Števerjam/u; v četrtek 29. januarja ob 20.30 v dvorani »A. Gregorčič« v Štandrežu; v petek 30. januarja ob 20.30 v Župnijskem domu v Doberdobu.
Seja občinskega sveta v Števerjanu
V -petek 16. januarja je bila seja šitever-janskaga občinskega sveta, ki jo je vodil župan Stanislav Klanjšček. Glavna točka dnevnega reda je bila odobritev občinskega -proračuna za leto 1976. Svet je soglasno odobril proračun, -kar znači, da je bil pravilno postavljen to -da ustreza našim potrebam. Dohodki -skupno s posojili za javna dela znašajo 367.673.644 lir. Isto izdatki. Primanjkljaj pa, za /katerega je občina zaprosila državo za kritje, znaša
77.374.631 lir.
V diskusiji je bilo poudarjeno, da bi morala država reformirati zakonodajo za javne ustanove, ker občine ne morejo z damiašnjii-mi dohodki kriti vtseh potreb sedanje družbe, ne da bi zašle v dolgove. Ne bomo se spuščali v analizo posameznih postavk občinskega proračuna, naj omenimo le, da ta -predvideva viso-ko vsoto za šolstvo v znesku 20.828.762. Druga večja postavka so izdatki za osebje, -ki znašajo 31.551.771 lir.
Omani-ti bi bilo -treba še, da bomo lahko bolje razumeli težave, s katerimi se mora boriti -naša občina, da je država ob koncu preteklega leta črtala iz proračuna za leto -1975 (in -to -šele novembra!) vsoto
18374.631 lir -z namenom, da bi znižala primanjkljaj. Omenjena vsota je bila vnesena v proračun za -tekoče leto, -tako da realni primanjkljaj -znaša 58.843.642 lir.
Svat je nadalje razdelil v smislu državnega zakona štev. 43 iz /lata 1975 650.000 lir civilnim invalidom. Sprejel je tudi novega občinskega zdravnika dr. Pavšiča ter obenem izrekel zahvalo bivšemu občinskemu zdravniku dr. Kartu Rutarju, -ki je dolgo vrsto let vestno opravljal to službo v naši občini.
Širite »Katoliški glas"
NEDELJO KATGLIŠKEGA TISKA
bomo praznovali po naših sl/oven-sikih farah na Goriš/kam to Tržaškem 1. februarja.
B Pri vseh božjih službah -nabirka za katoliški t-isk. Ovoj-nice za dar boste prejeli že to nedeljo.
■	Po-poldne ob 16. uri bo v Katoliškem domu
PRIREDITEV
V	KORIST KATOLIŠKEGA TISKA
Nastopili bodo člani Slovenskega odra iz Trsta z veseloigro
»SKUPNO STANOVANJE«
Pred -igro to v odmorih bo bogat srečoiov s privlačnimi dobitki.
Š P || R T
Začelo -se je deželno prvenstvo 1. divizije v moški odboj/ki. T-udi letos se ga udeležuje prva ekipa 01ympie, ki pa -nastopa precej oslabljena, saj so kar štirje tolkači iz raznih vzrokov zapustili njene vrste. Jedro ekipe sestavljajo v letošnjem prvenstvu mladi igralci, ki so lani bili med rezervami, vrnila pa -sta se -tudi dva starejša igralca, B. Soban ta P. Tommasi. Letošnji igralci so: F. Nardin, M. temnic, M. to Š. Cotič, R. Lavrenčič, A. Malič, B. Sabam, P. Tommasi, T. Devetak, M. Kuštrin.
Ekipa že dolgo trenira, vendar je do sedaj vadila osnovne elemente igre, obrambo, manj pa napad. Tudi prijateljskih tekem je -premalo odigrala: -to pomeni, da manjka letos Glympii predvsem uigranost, kar pa -bo gotovo pridobila v teku prvenstva.
Do zdaj so »plavi« odigrali dve -prvenstveni tekmi to žal obe izgubili: p-rvo proti Irn-ter 1904 v Trstu -s 3 : 1, drugo pa v Gorici s 3 : 2 z močno šesterico Fiume -Venelo iz Pordenona. V zadnji -tekma so se gostje izkazali kot odlična ekipa, ki razpolaga z nekaj do/brimi -tolkači to /ki izvaja odločno in hitro igro zlasti ob -mreži, slabša pa je v polju. Naši -fantje so zmagali v prvem in četrtem -setu to to takrat, ko je dobro deloval b-lok to so se nasprotniki zmedli. Precej dober je bil na -tej tekmi sprejem prvih žog, medtem /ko je obramba včasih delala nerazumljive napake. Vseeno pa lahko rečemo, da so Zlasti mlajši igralci mnogo napredovali, zlasti kar se tiče igre v polju.
V	-napadu sta -imela glavno besedo M. Černič in B. Soban, dobro se je izkazal tudi -levičar Š. Cotič, medtem ko R. Lavrenčič ni -polkazal vsega, kar zmore.
Publika je bila kljub majhnemu števil-u zelo hrupna to je bodrila naše fante vse do konca. -Upaj-mo, da bodo gledalci vedno bolj številni to to začenši s prihodnjo tekmo, ki bo v Gorici v telovadnici Val-letta del Como v soboto 31. januarja ob 18. uri. Na voljo bodo tudi koledarčki z urniki takem.
OBVESTUA
Ovojnice za nabirko za katol. tisk so na
voljo na upravi našega lista, prav tako propagandna lepaki za nedeljo katoliškega tiska, ki bo letos 1. februarja. Dušne pastirje prosimo, da dvignejo ovojnice še ta teden in jih razdelijo med vernike to nedeljo 25. februarja.
SKPD »F. B. Sedej« iz St overjan a bo imelo svoj enajsti redni občni zbor v soboto 24. januarja ob 20.30 na sedežu društva v Župnijskem domu. Na dnevnem redu so poročila predsednikov to odbornikov, razrešmica staremu odboru to volitve novega ter razno.
Seja Združenja cerkvenih pevskih zborov je v ponedeljek 26. januarja ob 20.30 v Katoliškem domu.
Društvo -slovenskih izobražencev v Trs-tu vabi na predavanje v ponedeljek 26. januarja v ul. Donizetti 3 ob 70-Jetnicd škofijske gimnazije v St. Vidu -nad Ljubljano in obenem prve slovenske gimnazije. Predaval bo dr. Bogo Senčar. Zače-tek ob 20.15.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu
vabi na 4. redni občni zbor, ki bo v sredo
4.	februarja ob 15.30 v Gregorčičevi dvorani v ul. Geppa 9, I. nadstropje s temle dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika tretjega občnega zbora, 2. -poročila, 3. razreš-nica, 4. volit-ve upravnega to nadzornega odbora, 5. razno. Ako ob napovedani uri ‘ ne bo navzoče zadostno število članov, potrebno za sklepčnost, se bo začel občni zbor pol ure pozneje ob vsakem številu navzočih.
Razpis natečaja »Mladi oder 76«
Slovanska prosveta in Zvsza slovanske katališ-ke -prosvete razpisujeta -nagradno tekmovanje za-mej-sikih amaterskih cdrov »Mladi o-der 76«.
Tekmovanja se -lahko udeležijo amaterski odri, ki delujejo v naši -deželi. Tekmovanje traja od objave rajz-pi-sa do konca maja 1976. Skup-toe, -ki -se nameravajo udeležiti tekim-ovam-ja, morajo javiti -svojo udeležbo enemu od obeh -prirediteljev najkasneje do konca aprila 1976.
Predstave amaterskih odrov bo ocenjevala /komisija, ki jo -sestavljajo gledališki izvedenci to po en predstavnik obeh prirediteljev. Člani komisije -sd bodo na vabilo dramskih skupin ogledali predstave.
Nagrajevanje bo javno, ko bo /komisija končala z ocenjevanjem pri javljenih skupin. Nagrade bo določila komisija!
Za prijave in pojasnila se je t-re/ba javiti na naslov: Slovenska prosveta, T-rst, ul. Donizetti 3, ali: Zveza slovenske katoliške prosvete, Gorica, v. XX. sett., 85
DAROVI
Za sklad Katol. glasa: Marija Hlad 1.000; Jože Gregor 2.000; B. I. 5.000; N. N. 2.000; P-odgoimlk Lojza 1.000; Mira Srebrnič 4.000; -nečakinja Karmela namesto cvetja na grob strica Ruggera Valent 5.000; N. N., Sovodnje, 10.000 -Lir.
Za slovensko duhovni jo v Gorici: Valant 5.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: N. N., Mavhtaje,
5.000 lir.
Za Katoliški dom: N. N. 25.000; U. Z. 6.000; Marijina -družba 10.000; N. N. 6.000; N. N. 5.500; N. N. 6.000; N. N. 3.000; N. N. 1.000; družina -N. N. 5.000; N. N. 3.000; N. N. 3.000 lir.
Za Alojzijevišče: hčere v spomin očeta Fortunata Korošec 10.000; Sergij Korošec namesto cvetja na grob Natali-je Simoniti, mame prof. Krasulje Suhadolčeve 10.000 lir.
Ob osmi obletnici smrti Minke Tušar se daruje za -tiskovni sklad Ka-tol. glasa ta za -slovensko duhovni/jo -po 10.000 -lir.
N. N. družbenica daruje za Katol. dom, s-vetogorsko svetišče, za gladujoče in slovenske misijonarje po 10.000 lir.
N. N., Kalifornija: za Zavod sv. Družine, Alojzijevišče, Katoliški dom in slovansko duhovnijo po 20 dolarjev ter za misi-jone -to tiskovni sklad po 10 dolarjev.
N. N., ZDA: za Alojzijevišče in za Zavod sv. Družine po 25 USA dolarjev.
N. N., Gorica: za sklad Katol. glasa, Zavod sv. Družine, slovensko duhovnijo, Alojzijevišče to Kato/l. -dom po 10.000 lir.
Toroš Antonija: za sklad Katol. glasa to za slovansko župnijo po 3.000 lir ter za Slovensko skupnost 2.000 lir.
Ob šestnajsti obletnici moževe smrti daruje žena Ana za Katol. glas, slovensko duhovnijo v Gorici ta za Alojzijevišče po
5.000 lir.
Za cerkev v Sv. Križu: Kocijančič Slavica 8.000; družini Feriuga in Stopar 5.000; msgr. A. Saivadori 30.000; Tretjak Pavla 10.000; Švab Martin 10.000; Sulčič Marija 2.000; N. N. 15.000; N. N. 10.000 lir.
Za Marijanišče na Opčinah: Bani Karolina, Bane, v spomin ses-tre Viktorije Budai 1.000; ista v spomin Tullia Fermi 500 lir.
Za cerkev na Opčinah: Pahor Jakomina v -spomin pok. Malalan-Pahor 5.000; Sosič Zdenka ob hčerini poroki 10.000; N. N. po d-on Sfercu 10.000; Zergol Mario ob krstu Valnee 5.000; Rudolf to Valerija Bole ob krstu Valnee 10.000; Sosič Marija 7.600; Laboranti v spomin mame Virginije 15.600; V-idali Pina v spomin brata Alojza 10.000; N. N. 3.000; Giulio to Pep-ka Hrovatin
9.000 -lir.
Za cerkev na Banah: Gorup Zofija v spomin pete obletnice smrti mame Marije Ravbar 3.000 lir.
Za cerkev na Ferlugah: Feriuga Netka 3.000; Feriuga Silvano 2.000; Feriuga So-fia 1.000; Feriuga Dušan 2.000; Feriuga Genia 1.500; Feriuga Lidija 2.000; Feriuga Mirko 2.000; Feriuga Olga to Franc 5.000; Feriuga Miranda 2.000; Feriuga Vida 3.000; Feriuga Zora 2.000; Andolšok Anica 2.000; Čok Marija 6.000; Piščanec Olga 5.000; Renzi Nives 1.000; Borjan Bernarda to Na-daltaa 2.500; Briščak Bruna 1.000; Brizzi Justina 1.000; Maver Albert 1.000; družina Braico 1.000; družina Serrabo-tti 2.000; družina Volčič 2.000; dr. Bas-tiani 4.000; družina Spezzati 1.000; Bellafon-tana Pepka
1.800; družina -Močnik 1.000 lir.
Za cerkev na Sv. gori: Slovenka iz Kanalske doline v zahvalo Matet-ni božji 100.000; N. N., Sovodnje, 20.000 lir.
Za misijon p. Kosa v Tokiu: Fučka Slava 36.800; družina Vidau 10.000; Feriuga Anica 5.000; N. N. 11.000; družina -Levstik namesto ovotja -na grob Natalije Simoniti
5.000 lir.
Za uboge v misijonih: N. N. 2.800 lir.
Mi Trsi t
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 22.45.
Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 25. do 31. januarja 1976
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Mladinski oder: »O dečku, ki ni poznal meje«. 12.00 Nabožna glasba.
12.15 Vera to naš čas. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj. 14.30 Ned-elj-ski vestnik. 16.00 š-port to glasba. 17.00 »Igra na sto-pnicah«. Radijska drama. 17.50 Nedeljski koncert. 19.10 Zvoki to ritmi. 20.30 Sedem dni v svet-u. 20.45 Pratika. 22.10 Sodobna glasba.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 17.00 Za mlade po-slušavce.
18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Baletna glasba. 19.15 Odvetnik za vsakogar. 20.35 Slovanski razgledi. 22.15 Glasba.
Torek: 11.35 Pratika. 12.50 Revija glasbil.
17.00	Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost.
18.30 Komorni koncert. 19.10 Bridke -in pikaste. 19.25 Za najmlajše. 20.35 Čajkovski: »Devica Orleanska«, opera. 22.25 Glasba.
Sreda: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Deželni koncerti. 19.15 Avtor in -knjiga. 20.35 Simfonični koncert. 21.40 Glasba.
Četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za m-Iade poslušavce. 18.15 Umetnost...
18.30 Zbor »B. Krsmanovič«. 19.10 Dopisovanje Savio-čop. 19.25 Za najmlajše. 20.35 »Veselijo se angeli v nebesih«. Drama.
Petek: 11.40 Radio za š-ode. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 U-matnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Kon-certisti -naše dežele. 19.10 Pripovedniki -naše dežele. 20.35 Delo to gospodarstvo. 20.50 Koncert. 21.30 Glasba za lahko noč.
Sobota: 11.35 Poslušajmo -spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 U-matnosit... 18.30 Simfonična glasba. 19.10 »Beneško planinsko -društvo iz Čedada«. 19.40 Pevska revija. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Inteirnatitis«. Dramatizirana zgodba.
★
LJUBLJANSKA TV
Spored od 25. do 31. januarja 1976
Nedelja: 12.55 Kitzbuhel: Slalom za moške. 15.05 Nedeljsko popoldne. 16.40 Košarka Beko : Jugo/plastika. 18.20 »Hišica v preriji«, nad. 20.05 »Kapelski kresovi«. 21.20 Mehika danes. 21.55 šport.
Ponedeljek: 17.10 Lutke. 17.40 Mala čudesa velike prirode. 20.20 I. Cankar: »Za narodov blagor«. 22.00 Kratki filmi.
Torek: 17.20 Zapojte z mami. 17.35 Mihec iz Loranebenga. 18.45 Narodna glasba. 21.10 »Vzgoja srca«, nad.
Sreda: 17.15 »Svilena -oblaka«. 17.30 Mojstri stare japonske obrti. 18.45 Glasbe-ni amaterji. 20.00 »Rdeča Kalina«, film.
Četrtek: 17.15 Otroška oddaja. 17.30 Tako so živeli. 18.25 »Veliki lov«, film. 20.00 »Pesem«, -nad. 21.00 »Domovina, si še kakor zdravje?«
Petek: 16.55 P-red zimskimi olimpijskimi igrami. 17.35 Glasbena pravljica. 18.10 Grški zbori. 18.45 -Cesta to mi. 18.50 Kako bomo živeli jutri. 20.00 Teversenove pravljice. 20.35 Grafične tehnike. 21.25 šerif v New Yorku, film.
Sobota: 16.35 Po belih in črnih tipkah. 17.10 Tajna pota mamil. 18.25 »David Copperfield«, .nad. 20.00 Tv Zehtnik, humoristična oddaja. 20.30 »Mc Kannovo zlato«.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega sto-lpca: trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami -sočustvovali ob izgubi moža, očeta to brata
Franca Valas
se iskreno zahvaljujemo. Posebno še se zahvaljujemo čč. župnikoma Antonu Lazarju to Marjanu Komjancu ter vsem, ki so našega dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji -poti.
Zena Marija Concettina, sin Vladimir, bratje in sestre in ostali sorodniki
Sovodnje, Lecce, Turin,
Log pod Mangartom, 19. januarja 1976