Ekonomsko ogledalo Ekonomske analize/januar 2008 št. 1, Vol. XIV Ekonomsko ogledalo je namenjeno sprotnemu objavljanju in komentiranju tekočih makroekonomskih podatkov ter tudi izbranih tem s področja ekonomskega, socialnega in okoljskega razvoja. Sestavljeno je iz serije »ogledal«, ki obravnavajo ključne kazalce gospodarskih gibanj, komentirajo in ocenjujejo, kako se uresničuje Pomladanska oziroma Jesenska napoved ključnih makroekonomskih kazalcev ter kako poteka izvajanje ekonomske politike (plače, javne finance, cene, konkurenčnost, itd). Publikacija (tudi v angleškem jeziku) izide vsak mesec z izjemo septembra. Prispevke za to številko Ekonomskega ogledala so pripravili: Marijana Bednaš, Luka Žakelj (Aktualno), Jure Brložnik (Mednarodno okolje), Jože Markič (Ekonomski odnosi s tujino), Miha Trošt (Cenovna gibanja in politika), Marjan Hafner (Denarni trg - varčevanje prebivalstva, Denarni trg - krediti, Borza), Jasna Kondža (Javnofinančni prihodki), Tomaž Kraigher (Trg dela), Saša Kovačič (Plače), Katarina Ivas (Predelovalne dejavnosti), Jure Povšnar (Promet, Energetika), Tanja Čelebič (Štipendisti v terciarnem izobraževanju), Mateja Kovač, Katarina Ivas (Mleko in mlečni izdelki), Barbara Ferk (Razpoložljivi dohodek gospodinjstev in NPISG po nefinančnih sektorskih računih, 2000-2006), Jana Javornik Skrbinšek (Indeks človekovega razvoja - HDI). Odgovarja: Boštjan Vasle, direktor. Odgovorni urednik: Luka Žakelj. Lektoriranje: Generalni sekretariat Vlade RS, Sektor za prevajanje. Tehnična urednica: Ema Bertina Kopitar. Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman. Distribucija: Katja Ferfolja. Tisk: Tiskarna Štrok. Oblikovna zasnova: Sandi Radovan, Studio DVA. Naklada: 400 izvodov. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana, tel: (+386 1) 478 10 12, fax: 478 10 70 Uredništvo: luka.zakelj@gov.si Distribucija: publicistika.umar@gov.si Ekonomsko ogledalo je dostopno na internetu: http://www.gov.si/umar/arhiv/kazalo.php. Publikacija je vključena v podatkovni bazi Ebsco Publishing in Internet Securities. © UMAR, 1995-2008. Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Vsebina Ekonomsko ogledalo UMAR številka 1/2008 str. 2 Aktualno V letu 2007 občuten padec števila brezposelnih, kar pa ni privedlo do pritiska na rast plač, ki bi povzročala dodatno povišanje inflacije str. 3 Mednarodno okolje Prve napovedi IMF za letos predvidevajo večjo upočasnitev gospodarske rasti v EMU in ZDA od jeseni predvidene str. 4 Ekonomski odnosi s tujino Na višji primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance v enajstih mesecih lani sta najbolj vplivala rast trgovinskega primanjkljaja in primanjkljaja v bilanci faktorskih dohodkov str. 5 Cenovna gibanja in politika Lani sta bila ključna dejavnika pospešene inflacije rast cen hrane in nafte str. 6 Denarni trg -varčevanje prebivalstva Na novembrski padec varčevanja prebivalstva v bankah je vplival začetek privatizacije ene izmed bank str. 7 Denarni trg - krediti Novembra precej okrepljeno zadolževanje prebivalstva str. 8 Borza V letu 2007 najvišja rast indeksa SBI20 v zadnjih desetih letih, obeti za leto 2008 slabši str. 9 Javnofinančni prihodki Davčna reforma upočasnila realno rast javnofinančnih prihodkov v letu 2007 str. 10 Trg dela Novembra se je rast zaposlenosti sezonsko umirila str. 11 Plače Visoka novembrska rast plač zaradi posebnih izplačil ob koncu leta str. 12 Predelovalne dejavnosti Novembra nižja rast proizvodnje in števila zaposlenih str. 13 Promet V tretjem četrtletju 2007 spet zelo visoka rast cestnega blagovnega prometa str. 14 Energetika V letu 2007 se je neto uvoz električne energije povečal str. 15 IZBRANE TEME Štipendisti v terciarnem izobraževanju Upad števila kadrovskih štipendistov v terciarnem izobraževanju med letoma 2005 in 2006 str. 19 Mleko in mlečni izdelki Visoka rast končnih cen mleka in mlečnih izdelkov je lahko povezana tudi z nizko učinkovitostjo slovenske mlečnopredelovalne industrije str. 20-21 Razpoložljivi dohodek gospodinjstev in NPISG po nefinančnih sektorskih računih, 2000-2006 Prebivalec Slovenije je imel v letu 2006 v povprečju na voljo 62,2 % povprečnega razpoložljivega dohodka prebivalca EU str. 22 Indeks človekovega razvoja -HDI HDI se je lani povišal zaradi daljšega pričakovanega trajanja življenja in večjega BDP po kupni moči na prebivalca; Slovenija ostaja na 27. mestu med 177 državami str. 23 Priloge: Podatkovna (str. P1-P12), Pomembnejši kazalci (str. P13), Mednarodne primerjave (str. P14-P15), Slikovna (str. P16-P17). Izbrani konjunkturni kazalci, rast v % Zadnji podatek V primerjavi s prejšnjim mesecem z istim obdobjem predhodnega leta zadnji podatek predzad. podatek predpredz. podatek Industrija, vrednost industrijske proizvodnje XI -4,0 7,6 8,2 7,8 Predelovalne dejavnosti XI -4,6 8,9 9,5 9,1 Oskrba z elektriko, plinom, vodo XI 1,5 -9,9 -9,5 -9,3 Vrednost opravljenih gradbenih del, realno XI -13,9 21,9 23,6 26,0 Izvoz blaga (nominalno)1 XI -4,1 17,0 17,7 17,8 Uvoz blaga (nominalno)1 XI -4,1 18,8 20,2 20,2 Realni efektivni tečaj2 XI 0,6 2,2 2,0 1,8 Bruto plača na zaposlenega, realno XI 13,4 2,4 2,4 2,5 Skupno varčevanje prebivalstva v bankah, nominalno3 XI -2,4 7,7 11,4 11,5 Javnofinančni prihodki, realno XII 5,8 4,0 4,5 4,5 Število formalno delovno aktivnih XI 0,3 3,5 3,5 3,5 Število registriranih brezposelnih XII 0,1 -16,9 -17,2 -17,6 Število prostih delovnih mest XII -24,2 6,6 7,9 7,6 V mesecu: zadnjem predzadnjem predpredzadnjem Stopnja registrirane brezposelnosti, v % | XI 7,3 7,4 7,2 V mesecu: zadnjem skupaj v letu medletno4 Inflacija (rast cen življenjskih potrebščin), v % XII 0,4 5,6 5,6 Rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih (domači trg), v % XII 0,1 6,3 6,3 Viri podatkov: SURS, BS, RZZ, izračuni in ocene UMAR. Opombe: 1 plačilno-bilančna statistika. 2 Tečaj evra za Slovenijo, merjen z relativnimi cenami življenjskih potrebščin. V izračun efektivnega tečaja so zajete valute oz. cene 17 trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Združeno kraljestvo, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska). Uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5-8 SMTK) v obdobju 2001-2003. Izvoz je dvojno tehtan. 3 Medletna stopnja rasti je določena kot razmerje med stanjem ob koncu tekočega meseca in stanjem istega meseca v predhodnem letu. 4 Skupaj v zadnjih 12 mesecih. Aktualno Ekonomsko ogledalo UMAR številka 1/2008 str. 3 Najnovejše napovedi MDS kažejo, da bo upočasnitev gospodarske rasti v EMU in ZDA letos nekoliko večja od jeseni pričakovane. Potem ko je gospodarska rast v letu 2007 v ZDA nekoliko presegla jesenska pričakovanja MDS in Evropske komisije (in bila skladna z napovedmi OECD), MDS v zadnji napovedi, objavljeni konec januarja 2008, pričakuje, da bo upočasnitev v letu 2008, predvsem zaradi povečanih tveganj v povezavi s posledicami finančne krize, izrazitejša od oktobra predvidene, tako v ZDA (napoved gospodarske rasti za leto 2008 je 1,5 % namesto 1,9 %) kot v EMU (1,6 % namesto 2,1 %). Odzivi ekonomskih politik na spremenjene razmere v gospodarskem okolju (večja tveganja za upočasnitev rasti, povišanje inflacijskih pritiskov) so v ZDA usmerjeni predvsem v preprečevanje nadaljnjega ohlajanja gospodarstva, v EMU pa na prvem mestu ostaja zagotavljanje cenovne stabilnosti, saj glede na gibanja v drugi polovici lanskega leta kaže, da so bila gospodarstva evrskih držav odpornejša na šoke zaradi trdnejših makroekonomskih temeljev in ugodne strukture gospodarske rasti v letu 2007, ki je predvsem temeljila na investicijah in pozitivnih učinkih izpeljanih reform na trgu dela. Tako je FED kljub naraščajoči inflaciji v ZDA januarja močno znižal vodilno obrestno mero (za 1,25 o. t., na 3,0 %), medtem ko ECB zaradi pospešene inflacije v EMU obrestne mere ni spreminjala (gl. str. 4). Gibanja na mednarodnih finančnih trgih so zlasti v januarju vplivala tudi na domača borzna gibanja, saj je indeks SBI20 upadel za skoraj 10 %. Sicer je bila njegova letna rast lani najvišja v zadnjih desetih letih. Samo v prvih osmih mesecih leta 2007 se je okrepil kar za 91,8 %, nato pa je jeseni padel skoraj za 10 %, kar je sovpadlo z gibanji na mednarodnih kapitalskih trgih, povezanih z mednarodno finančno krizo. Decembrsko rast na borzi je v veliki meri povzročila privatizacija ene izmed bank v državni lasti (gl. str. 9), v tem času pa je k rasti prav tako prispeval tudi likvidnostni poseg ključnih centralnih bank za umirjanje posledic finančne krize. Veliko zanimanje prebivalstva za omenjeno privatizacijo je vplivalo na znižanje obsega varčevanja in njegovo povečano zadolževanje v bankah (gl. str. 7-8). Razpoložljivi podatki o gospodarski aktivnosti v zadnjih mesecih lanskega leta kažejo na znake umirjanja, vendar na še vedno razmeroma visoki ravni. Novembrski podatki tako kažejo na upočasnitev rasti mednarodne menjave, kar v veliki meri sledi gibanjem v mednarodnem okolju (nižja medletna rast izvoza in uvoza v primerjavi z oktobrom; gl. str. 5); umirjanje se kaže tudi v aktivnosti predelovalnih dejavnosti in gradbeništva. Po visoki oktobrski rasti (12,8 %) se je novembra medletna rast proizvodnje predelovalnih dejavnosti ponovno upočasnila (na 3,8 %). Visoko rast so ohranile predvsem izrazito izvozne panoge, kjer sta izstopali kemična in avtomobilska industrija. Proti koncu leta sta se umirjali tudi rast zaposlovanja in produktivnosti. Povprečna enajstmesečna rast je kljub temu dosegla visokih 8,9 % (gl. str. 13). V gradbeništvu se je aktivnost v primerjavi z oktobrom rahlo umirila, vendar je po razpoložljivih podatkih v zadnjem četrtletju lani ostala na visoki ravni. Ponovno je bilo razmeroma močno tudi zaposlovanje (gl. tudi str. 11). Ugodna gibanja v tržnih nefinančnih storitvah so se nadaljevala tudi ob koncu leta 2007. Rast števila zaposlenih se je v jesenskih mesecih v dejavnosti gostinstva in trgovine še pospešila, v dejavnosti nepremičnin, najema in poslovnih storitev pa je ostala na izjemno visoki ravni. Prav tako se je v zadnjem lanskem četrtletju nadaljevala relativno visoka rast števila prenočitev turistov, kar potrjujejo tudi podatki v storitveni bilanci (gl. tudi str. 5). V novembru se je rast zaposlenosti sezonsko umirila, znižanje števila brezposelnih v letu 2007 pa je bilo največje doslej. Rast števila delovno aktivnih se je z 0,6 % v oktobru upočasnila na 0,3 %, na medletni ravni pa je ostala visoka, 3,7-odstotna. Število potreb po delavcih in realiziranih novih zaposlitev se je ob koncu leta zmanjšalo, kar je pretežno sezonske narave, njihova povprečna letna rast pa se je po visokih stopnjah v obdobju 2004-2006 lani umirila. Razmerje med brezposelnimi in prostimi delovnimi mesti se je tudi v letu 2007 najbolj izboljšalo v korist nižje in srednje izobraženih, katerih število se je najbolj zmanjšalo tudi med brezposelnimi, oboje pa je posledica strukture gospodarske rasti. V povprečju je bilo lani število brezposelnih v primerjavi z letom 2006 nižje kar za 16,9 % (gl. str. 11). Visoka rast plač v novembru je bila posledica posebnih izplačil ob koncu leta; hkrati ocenjujemo, da rast plač v letu 2007 ni povzročala dodatnih pritiskov na inflacijo. V enajstih mesecih je povprečna bruto plača dosegla 5,9-odstotno nominalno rast. Bistvenega odstopanja od naše ocene nominalne rasti povprečne bruto plače (5,9 %) in s tem zaostajanja za predvideno rastjo produktivnosti dela (6,5 %) kljub morebiti večjemu obsegu decembrskih posebnih izplačil v letu 2007 ne pričakujemo (gl. str. 12). V letu 2007 so se javnofinančni prihodki oblikovali v pogojih spremenjene davčne zakonodaje in v relativno ugodnem makroekonomskem okolju. Realno so se povečali za 4 % in so zaostali za predvideno gospodarsko rastjo (5,8 %). Ob visoki gospodarski rasti in posledično ugodnih razmerah na trgu dela se je število prejemnikov plač po naši oceni povečalo za okoli 3 % (2006: 1,4 %), kar je ublažilo znižanje prihodkov od dohodnine zaradi spremenjene dohodninske zakonodaje in iz davka na izplačane plače zaradi nadaljnjega zmanjšanja njegovih stopenj ter okrepilo dohodke iz prispevkov za socialno varnost. Na nominalno vrednost vseh javnofinančnih prihodkov je močno vplivala tudi višja inflacija od napovedane, zato je bila realizacija davkov in prispevkov za socialno varnost v letu 2007 višja od načrtovanih (gl. str. 10). V letu 2007 so se občutno povišale cene. Cene industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev na domačem trgu so se zvišale za 6,3 % in močno presegle rast industrijskih proizvodov istih proizvajalcev na tujem trgu (0,6 %). Pomemben dejavnik skupne rasti cen na domačem trgu je bilo februarsko povišanje cen elektrike za podjetja (za 19,5 %), ki je bilo povezano s sklepanjem novih terminskih pogodb. Tudi če bi bila rast cen industrijskih proizvodov v predelovalnih dejavnostih na obeh trgih enaka, bi bila zaradi različne strukture vrednost indeksa teh cen na domačem trgu višja. Po naši oceni namreč lahko približno 40 % razlike med rastjo cen doma in na tujem pojasnimo z različno strukturo, ostalo pa s hitrejšo rastjo cen na domačem trgu. Rast cen življenjskih potrebščin je bila 5,6-odstotna (gl. str. 6). Mednarodno okolje Ekonomsko ogledalo UMAR številka 1/2008 str. 4 Realna rast BDP (v %) 2007 2006 2007 2008* 2009* Q1 Q2 Q3 Q4 Evrsko območje 3,6 2,5 2,5 n.p. 2,8 2,6 1,8 2,0 Nemčija 3,6 2,5 2,5 n.p. 2,9 2,5 1,8 1,9 ZDA 1,5 1,9 2,8 2,5 2,9 2,2 2,0 2,7 Vir podatkov: US Bureau of Economic Analysis; Eurostat; Zvezni statistični Urad Nemčije. Opomba: 'Consensus Forecast (januar 2008). Prve napovedi MDS predvidevajo za letos večjo upočasnitev gospodarske rasti od jeseni predvidene. Že lani se je gospodarska rast po pričakovanjih rahlo upočasnila (gl. tabelo), MDS pa za letos napoveduje nadaljnje znižanje svetovne rasti iz 4,9 % na 4,1 %, predvsem zaradi ZDA (z 2,2 % na 1,5 %), evrskega območja (z 2,6 % na 1,6 %) in Japonske (z 1,9 % na 1,5 %). Sicer je januar minil v znamenju padanja borznih indeksov. Zaradi strahu pred recesijo je ameriška centralna banka v dveh korakih znižala vodilno obrestno mero za 1,25 o. t., tako da je ta zdaj 3,0 %. Po drugi strani ECB meni, da so temelji gospodarstva evrskega območja zdravi (čeprav priznavajo, da se tveganje, da bo rast nižja od pričakovane, povečuje) in jih bolj skrbi inflacija, ki je bila januarja najvišja v 14 letih (3,2 %), tako da so pustili obrestno mero januarja nespremenjeno (4,0 %). Nižje obrestne mere v ZDA so skupaj s počasnejšo rastjo ameriškega gospodarstva glavni vzrok za januarsko nadaljevanje apreciacije evra proti dolarju, saj je bil tečaj USD/EUR januarja medletno višji za 13,2 %. Močen evro negativno vpliva na cenovno konkurenčnost izvoza evrskega območja, po drugi strani pa blaži visoke rasti cen nafte in ostalih surovin. Zaradi dinamike gibanja cene nafte lani je bila cena soda nafte brent, izražena v evrih, v zadnjih dveh mesecih leta za več kot 30 % višja kot leto prej (v dolarjih za približno 55 %). Do sedaj razpoložljivi podatki kažejo, da se je gospodarska rast v evrskem območju ob koncu lanskega leta umirila. Umiritev nakazuje upočasnjena rast industrijske proizvodnje v evrskem območju, ki je novembra znašala 2,7 % medletno (oktobra 4,1 %). Sicer podatki o gospodarski rasti v evrskem območju v zadnjem lanskem četrtletju še niso objavljeni, je pa znana ocena letne rasti BDP v Nemčiji, na podlagi katere lahko sklepamo, da se je rast ob koncu leta umirila. Nekaj znakov negativnih posledic finančne krize je že vidnih, predvsem v poslabšanju kazalcev razpoloženja. Kazalec ekonomskega razpoloženja Evropske komisije je januarja padel že osmi mesec zapored in je na najnižji ravni po januarju 2006, kazalec poslovne klime pa je padel tretji mesec zapored in je na najnižji ravni po marcu 2006. Nadaljnji znak posledic finančne krize je mogoče identificirati v januarski izdaji ECB Bank Lending Survey, kjer je vidno nadaljevanje poslabševanja posojilnih pogojev. V zadnjem četrtletju lani je neto število bank, ki so zaostrile posojilne pogoje za posojila podjetjem, naraslo z 31 % v tretjem četrtletju na 41 %, pri posojilih gospodinjstvom pa je ta razlika narasla z 12 % na 21 %. Na pozitivni strani je vredno omeniti, da je stopnja brezposelnosti v evrskem območju januarja ostala nespremenjena (7,2 %) in je tako še naprej najnižja do zdaj. Gospodarska rast v ZDA se je v zadnjem lanskem četrtletju občutno umirila (s 4,9 % na 0,6 %), na letni ravni pa je bila rast najnižja v petih letih (2,2 %>). Na negotovo gospodarsko situacijo se je ameriški FED odzval z agresivnim znižanjem obrestnih mer. Gledano anualizirano medčetrtletno, se je ob koncu lanskega leta znižala rast zasebne potrošnje (z 2,8 % na 2,0 %), padle so investicije (-10,2 o. t.), saj se je padec nepremičninskih investicij še povečal in zmanjšal skupno rast za 1,3 o. t. Gospodarska rast je bila nižja tudi zaradi nižjega prispevka salda menjave s tujino (z 1,4 o. t. na 0,4 o. t.) ter padca zalog, ki so skupno rast zmanjšale za 1,3 o. t. Rast zasebne potrošnje, ki je ključnega pomena za prihodnjo gospodarsko rast, ogroža nadaljnje poslabševanje stanja na nepremičninskem trgu (vsi trije ključni kazalci prihodnje aktivnosti so bili lani na letni ravni približno 25 % nižji kot v letu 2006; cene so bile novembra 8,4 % nižje kot leto prej), posojilna kriza in visoka rast cen energije in hrane. Zaradi slednjega je bila lani inflacija najvišja v 17 letih (4,1 %), medtem ko se je osnovna inflacija, v zadnjem četrtletju lani povzpela za 0,7 o. t., na 2,7 %. Vendar je iz reakcij FEDa mogoče sklepati, da je po njihovem mnenju nevarnost inflacije manjša kot nevarnost večje upočasnitve gospodarske rasti, tako da so od začetka krize avgusta lani do konca januarja znižali vodilno obrestno mero kar za 225 bazičnih točk (gl. graf). Graf 1: Sprememba vodilnih obrestnih mer ECB in FED ter tečaj USD/EUR Graf 2: Inflacija v ZDA in Nemčiji ter MDS-jev indeks cen hrane - ECB ■ FED - USD/EUR (desna os) 1,5 1,4 1,3 1,2 1,1 1,0 0,9 0,8 ZDA CPI ZDA (Hrana) - Nemčija HICP Nemčija (Hrana) - IMF indeks cen hrane 2005=100 (desna os) Vir podatkov: ECB, FED. jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. 2007 Vir podatkov: Eurostat, IMF, US Bureau of Labor Statistics. 7 6 5 6 4 5 3 4 2 3 2 0 Ekonomski odnosi s tujino Ekonomsko ogledalo UMAR številka 1/2008 str. 5 Plačilna bilanca Slovenije, I-XI 2007, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I-XI 2006 Tekoče transakcije 23.830,7 25.100,0 -1.269,2 -595,4 Blagovna menjava (FOB) 18.323,8 19.642,9 -1.319,1 -870,4 Storitve 3.748,5 2.801,0 947,5 819,2 Dohodki od dela in kapitala 950,4 1.572,4 -622,1 -359,6 Tekoči transferi 807,9 1.083,6 -275,6 -184,5 Kapitalski in finančni račun 10.915,7 -9.374,3 1.541,4 542,8 Kapitalski račun 232,9 -254,8 -21,9 -54,8 Kapitalski transferi 232,1 -251,5 -19,4 -52,2 Patenti, licence 0,8 -3,3 -2,5 -2,7 Finančni račun 10.682,8 -9.119,5 1.563,3 597,6 Neposredne naložbe 838,7 -990,8 -152,0 -294,9 Naložbe v vrednostne papirje 980,2 -3.317,8 -2.337,6 -1.014,8 Finančni derivativi 0,0 -22,8 -22,8 -16,6 Ostale naložbe 8.796,4 -4.788,1 4.008,3 1.018,7 Terjatve 15,0 -4.740,2 -4.725,2 -1.612,4 Obveznosti 8.781,4 -47,9 8.733,5 2.631,1 Mednarodne denarne rezerve 67,5 0,0 67,5 905,1 Statistična napaka 0,0 -272,2 -272,2 52,6 Vir podatkov: BS. Opomba: negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri _kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke._ Rast blagovne menjave s tujino se je v enajstih mesecih leta 2007 ohranila na visoki ravni, zaradi višje rasti uvoza v primerjavi z izvozom pa se je povečal primanjkljaj v trgovinski bilanci. Izvoz blaga se je na medletni ravni nominalno povečal za 16,5 % (v države EU za 17,0 %, v države nečlanice za 15,2 %). Slovenski izvoz v države EU se po vstopu neprestano povečuje in predstavlja že več kot 70 % celotnega blagovnega izvoza. Delež izvoza v države nekdanje Jugoslavije upada, ker slovenska podjetja na teh trgih povečujejo neposredne naložbe v proizvodnjo. Uvoz blaga se je medletno nominalno povečal za 18,0 % (iz držav EU za 14.7 %, iz držav nečlanic za 31,7 %). Pri tem iz držav nečlanic že tretje leto narašča bolj kot iz držav EU. Vzroke lahko iščemo v tem, da je uvoz iz držav Jugovzhodne Evrope skoraj v celoti prost količinskih omejitev in carinskih dajatev ter v višjih cenah nafte, zemeljskega plina in kovin. Primanjkljaj v trgovinski bilanci se je medletno povečal večinoma zaradi manjšega presežka v trgovanju z nečlanicami EU (za 289,3 mio EUR, na 1.207.7 mio EUR), deloma pa tudi zaradi nekoliko večjega primanjkljaja v trgovanju z državami EU (za 159,4 mio EUR, na 2.526.8 mio EUR). Presežek v storitveni menjavi se je povečal predvsem zaradi večjega neto izvoza potovanj. Izvoz storitev se je v enajstih mesecih leta 2007 medletno nominalno povečal za 18.8 %. Na rast je večinoma vplivala rast izvoza nekaterih vrst storitev, ki temeljijo na znanju in višji dodani vrednosti (posredovanje, razne poslovne, profesionalne in tehnične storitve ter finančne storitve). Čeprav se konkurenčnost izvoza ostalih storitev izboljšuje, je delež slednjih v slovenskem izvozu še vedno nizek (28,6 %) v primerjavi s povprečjem EU (59,0 % v letu 2006). Kljub visoki rasti blagovnega izvoza v letu 2007 se je delež transportnih storitev znižal. Nižji je bil tudi delež potovanj v izvozu storitev. Uvoz storitev se je v obravnavanem obdobju medletno nominalno povečal za 20,0 %. Izrazito visoka je bila medletna rast uvoza konstrukcijskih storitev, montaže in gradbenih del (154,7 %), ki jih izvajajo nerezidenti in ki je povezana z visokimi investicijami v gradbeništvo. Od storitev, temelječih na znanju, se je najbolj okrepil uvoz operativnega zakupa in finančnih storitev. Na medletno povečanje presežka v storitveni bilanci v višini 128,4 mio EUR so najbolj vplivala ugodna gibanja v menjavi potovanj, saj je bila rast izvoza potovanj precej višja (13,6 %) od rasti uvoza (4,3 %). Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance se je medletno povečal za 673,9 mio EUR (na 1.269,2 mio EUR), vendar ostaja v vzdržnih okvirih. Gibanje blagovno-storitvene menjave je skladno z našo Jesensko napovedjo. Potem ko je bil primanjkljaj salda menjave s tujino v enajstih mesecih leta 2007 371,6 mio EUR, ocenjujemo, da bo ob pričakovanem višjem primanjkljaju, ki je običajen za december, ostal v napovedanih okvirih (napoved za leto 2007 je 573 mio EUR). Hkrati pa ocenjujemo, da bo zaradi višjega primanjkljaja v bilanci faktorskih dohodkov in primanjkljaja državnega proračuna RS v odnosu do proračuna EU primanjkljaj na tekočem računu v letu 2007 višji od ocenjenega v Jesenski napovedi (1.165 mio EUR). Neto pritok kapitala se je povečeval tudi ob koncu leta. Finančne transakcije s tujino (brez mednarodnih denarnih rezerv) so v enajstih mesecih leta 2007 dosegle 1.495,8 mio EUR neto pritoka kapitala (v istem obdobju lani je bil dosežen odtok kapitala v vrednosti 307,5 mio EUR). Povečan neto pritok kapitala je bil večinoma posledica povečanja kratkoročnih neto obveznosti BS do evrosistema, zlasti v prvih štirih mesecih. Na povečanje zadolževanja poslovnih bank je najbolj vplivalo črpanje posojil aprila in novembra lani. Vloge nerezidentov so se okrepile zlasti oktobra in novembra. Graf: Regionalna struktura blagovne menjave, v % 100 95 90 85 80 75 70 65 60 2007 jan.-okt. □ Ostale države nečlanice EU ■ ZDA □ Rusija □ Države na ozemlju nekdanje YU □ Države članice EU Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR. Cenovna gibanja in politika Ekonomsko ogledalo UMAR številka 1/2008 str. 6 Indeksi cen 2006 2007 XII 2006/ XII 2005 O (I 06-XII 06)/ O (I 05-XII 05) XII 2007/ XI 2007 XII 2007/ XII 2006 O (I 07-XII 07)/ O (I 06-XII 06) Cene življenjskih potrebščin (CPI) 102,8 102,5 100,4 105,6 103,6 Blago 102,1 102,0 100,2 106,0 103,2 Goriva in energija 103,9 108,2 100,0 109,8 103,1 Drugo 101,7 100,5 100,2 105,2 103,2 Storitve 104,3 103,4 100,8 104,8 104,5 Cene življenjskih potrebščin (HICP) 103,0 102,5 99,6 105,7 103,8 Regulirane cene1 102,1 105,8 99,9 107,2 102,6 Energija 103,7 108,0 99,9 109,6 102,7 Drugo 97,9 100,2 100,0 101,5 102,4 Osnovna inflacija: - odrezano povprečje 102,7 102,8 100,1 103,2 102,3 - brez hrane in energije 102,0 101,2 100,3 104,0 102,7 Cene življenjskih potrebščin v EMU 101,9 102,2 100,4 103,1 102,1 Cene industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev: - na domačem trgu 102,8 102,3 100,1 106,3 105,4 - na evrskem območju 106,3 102,6 100,2 100,9 105,0 Vir podatkov: CPI, HICP, IPI: SURS; nadzorovane cene, osnovna inflacija: ocena UMAR; MUICP v EU: Eurostat (začasni podatki) in preračun UMAR. Opomba: 1zaradi vsakoletnih sprememb indeksa reguliranih cen podatki med posameznimi leti niso neposredno primerljivi. Rast cen življenjskih potrebščin je bila v letu 2007 5,6-odstotna. To je dvakrat več kot v letu prej. Pospešek domače inflacije v lanskem letu glede na leto 2006 (razlika med 5,6 % in 2,8 %) je nastal predvsem kot posledica hitrejše rasti cen hrane in tekočih goriv za prevoz in ogrevanje (gl. graf), v manjši meri pa tudi zaradi zaokroževanja cen navzgor ob uvedbi evra v začetku lanskega leta. Nekoliko manjši pospešek rasti cen je bilo lani zaslediti tudi v EMU, ki je bil prav tako spodbujen z rastjo cen nafte, drugih primarnih surovin in hrane na svetovnih trgih. Apreciacija evra proti dolarju je lani blažila vpliv rasti cen nafte na inflacijo pri nas in v drugih državah EMU. Ugotavljamo, da se je zunanji cenovni šok v primeru nafte prenesel v domačo inflacijo v večji meri kot v EMU zaradi večje uteži, ki jo imajo tekoča goriva za prevoz in ogrevanje v domačem indeksu cen življenjskih potrebščin. V primeru drugih surovin in hrane je lahko vzrok v neučinkovitosti domače živilskopredelovalne industrije (gl. tudi str. 20-21), ki se pred vstopom v EU, ko je bila zaščitena z visokimi carinami, ni ustrezno prilagodila, in zaradi pomanjkanja konkurence oziroma visoke koncentracije v delu trgovine z živili, kjer štiri največja podjetja obvladujejo skoraj celoten trg (v letu 2006 90 %). Po naši oceni je prav pospešena rast cen hrane tudi eden ključnih dejavnikov, da so se pričakovanja potrošnikov o prihodnji domači inflaciji proti koncu lanskega leta pomembno povišala. Decembrska rast cen življenjskih potrebščin je sicer znašala 0,4 %. Ponovno so se med drugim povišale cene hrane (1,7 %) in k decembrski inflaciji prispevale 0,3 odstotne točke. Po drugi strani so se zaradi sezonskih razprodaj pričakovano znižale cene oblačil in obutve, kar je inflacijo v decembru znižalo za 0,2 odstotne točke. V letu 2007 so se na domačem trgu občutno povišale tudi cene industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev. Zvišale so se za 6,3 % (v predelovalnih dejavnostih za 4,9 %) in močno presegle rast industrijskih proizvodov istih proizvajalcev na tujem trgu (0,6 %). Pomemben dejavnik skupne rasti cen na domačem trgu je bil februarsko povišanje cen oskrbe z električno energijo za podjetja (19,5 %), ki je bilo povezano s sklepanjem novih celoletnih pogodb med podjetji in distributerji električne energije. To je bil ključni vzrok, da se je takrat skupna rast proizvajalčevih cen na domačem trgu na letni ravni s 3,5 % v januarju povišala na prek 5 % v februarju. Poleg višje cene elektrike so se lani zgodili tudi nekateri drugi visoki dvigi cen v predelovalnih dejavnostih, predvsem v proizvodnji hrane, pijač in krmil (za 10,1 %), v proizvodnji usnja in usnjenih izdelkov (za 17,7 %), proizvodnji vlaknin in papirja (za 10,1 %). Z izjemo cen v proizvodnji hrane, pijač in krmil (8,2 %), kovinskih izdelkov (4,8 %), električnih strojev in aparatov (3,9 %) višjih dvigov cen domača podjetja na tujih trgih, kjer so veliko cen celo znižala, niso dosegla. Tudi če bi bila rast cen industrijskih proizvodov v predelovalnih dejavnostih na obeh trgih enaka, bi bila zaradi različne strukture vrednost indeksa teh cen na domačem trgu višja. Po naši oceni namreč lahko približno 40 % razlike med rastjo cen doma in na tujem pojasnimo z različno strukturo, ostalo pa s hitrejšo rastjo cen na domačem trgu. Graf: Razčlenitev pospeška inflacije na podskupine v letu 2007 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 -0,5 -1,0 jan. 07 feb. 07 mar. 07 apr. 07 maj 07 jun. 07 jul. 07 Vir podatkov: SURS; preračuni UMAR. avg. 07 sep. 07 okt. 07 nov. 07 dec. 07 Denarni trg - varčevanje prebivalstva Ekonomsko ogledalo UMAR številka 1/2008 str. 7 Prihranki prebivalstva v bankah in vzajemnih skladih domačih upravljavcev Nominalni zneski, v mio EUR Nominalne stopnje rasti, v % 31. XII 2006* 30. XI 2007 30. XI 2007/ 31. X 2007 30. XI 2007/ 31. XII 2006* 30. XI 2007/ 30. XI 2006* Celotni prihranki v bankah, skupaj 11.451,3 11.952,4 -2,4 4,4 7,7 Prihranki v domači valuti, skupaj 7.181,3 11.570,5 -2,3 n.s. n.s. Vloge čez noč1 3.730,9 4.939,9 -5,1 n.s. n.s. Kratkoročne vloge 2.558,1 4.698,4 -0,2 n.s. n.s. Dolgoročne vloge 677,2 1.231,5 -0,1 n.s. n.s. Vloge na odpoklic 215,0 700,8 0,0 n.s. n.s. Devizni prihranki, skupaj 4.270,0 382,0 -3,5 n.s. n.s. Vloge čez noč1 1.794,3 149,7 -2,5 n.s. n.s. Kratkoročne vloge 1.877,1 167,5 -4,8 n.s. n.s. Dolgoročne vloge 474,4 41,5 -4,8 n.s. n.s. Vloge na odpoklic 124,2 23,2 2,9 n.s. n.s. Vzajemni skladi 1.967,3 2.808,0 -5,4 42,7 48,2 Vir podatkov: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. Opombe: 1 vpogledne vloge. * Zaradi prenosa evrskih vlog med vloge v domači valuti podatki iz preteklih let niso povsem primerljivi s podatki za leto 2007, zato tudi izračuni stopenj rasti niso smiselni. Novembra je obseg varčevanja prebivalstva v bankah precej zmanjšal začetek privatizacije ene izmed bank. Obseg prihrankov je tako v tem mesecu dosegel najvišji mesečni upad, odkar imamo primerljive podatke. Med vsemi vrstami bančnih vlog prebivalstva so se okrepile le devizne vloge na odpoklic. Novembra so vloge prebivalstva v bankah zabeležile neto odliv v višini 290,1 mio EUR, kar predstavlja približno 40 % naročil malih vlagateljev za nakup delnic banke. Neto tokovi vlog prebivalstva so bili v enajstih mesecih lani na ravni 501,2 mio EUR, kar je slabo desetino več kot v primerljivem obdobju leta 2006. Medletna rast vlog prebivalstva je v novembru zaradi visokih neto odlivov precej upadla, a je kljub temu za eno odstotno točko presegla rast iz novembra 2006. Ocenjujemo, da se je medletna rast ob koncu leta ponovno precej okrepila, saj so se decembra poleg izplačil božičnic na bančne račune prebivalstva prelila tudi vračila preplačil, povezanih z nakupom delnic, ki jih je bilo kar za približno 600 mio EUR. Ocenjujemo tudi, da je prebivalstvo zaradi neugodnih gibanj na kapitalskih trgih del denarja, ki so ga za nakup delnic pridobili s prodajo točk vzajemnih skladov in vrednostnih papirjev, raje zadržalo v bančnih depozitih. Upad sredstev v vzajemnih skladih domačih upravljavcev je bil v novembru precej večji kot pri bančnih vlogah. V vzajemnih skladih je bilo konec meseca tako za 159,1 mio EUR sredstev manj kot v preteklem mesecu. Le dobra desetina tega (17,9 mio EUR) je posledica neto odlivov, preostalo pa je posledica zniževanja vrednosti točk vzajemnih skladov zaradi negativnih gibanj na domačem in tujih kapitalskih trgih. Za izplačila so se v veliki meri odločali vlagatelji v delniške sklade. Slednji so beležili neto odliv v višini 21,9 mio EUR. Neto odliv sredstev (v višini 0,1 mio EUR) so zabeležili le še indeksni skladi, medtem ko so preostale skupine skladov v tem mesecu beležile neto prilive, ki so bili višji kot mesec poprej in so le rahlo zaostali za povprečjem enajstih mesecev v letu 2007. Zaradi visokih neto prilivov v prvih desetih mesecih so skupni neto prilivi v enajstih mesecih preteklega leta znašali 404,3 mio EUR in so bili še vedno trikrat višji kot v primerljivem obdobju leta 2006. Graf: Neto tokovi vlog prebivalstva v banke in vzajemne sklade 400 350 300 250 200 150 100 50 0 -50 -100 -150 -200 -250 -300 356,4 □Vloge OVzajemni skladi n_J —'.._i i.—i—'.i -JJ 212,2 Lml JL □ n hm -290,1 jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. 06 06 06 06 06 06 06 06 06 06 06 06 07 07 07 07 07 07 07 07 07 07 07 Vir podatkov: BS, ATVP, preračuni UMAR. Denarni trg - krediti Ekonomsko ogledalo UMAR številka 1/2008 str. 8 Obseg kreditov domačih bank Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast kreditov, v % 31. XII 2006* 30. XI 2007 30. XI 2007/ 31. X 2007 30. XI 2007/ 31. XII 2006* 30. XI 2007/ 30. XI 2006 Krediti skupaj 20.193,3 26.515,9 2,9 31,3 34,2 Krediti v domači valuti 7.457,5 24.674,9 2,6 n.s. n.s. Krediti podjetjem in NFI 4.066,8 18.333,1 2,8 n.s. n.s. Krediti prebivalstvu 2.896,4 5.833,9 2,6 n.s. n.s. Krediti državi 494,3 507,9 -2,1 n.s. n.s. Devizni krediti 12.735,8 1.841,0 6,1 n.s. n.s. Krediti podjetjem in NFI 10.091,3 830,1 3,9 n.s. n.s. Krediti prebivalstvu 2.484,3 995,7 8,4 n.s. n.s. Krediti državi 160,1 15,2 -11,7 n.s. n.s. Krediti prebivalstvu po namenu 5.380,7 6.829,6 3,4 26,9 28,1 Potrošniški krediti 2.286,6 2.797,0 4,2 22,3 23,3 Stanovanjski krediti 1.955,8 2.624,3 2,9 34,2 37,3 Ostalo 1.138,3 1.408,3 2,7 23,7 22,2 Vir podatkov: Bilten BS, preračuni UMAR. Opombi: NFI - nedenarne finančne institucije; *zaradi prenosa evrskih kreditov med kredite v domači valuti podatki iz preteklih let niso primerljivi s podatki za leto 2007, zato tudi izračuni stopenj rasti niso smiselni. Kljub postopnemu naraščanju obrestnih mer je bil novembrski obseg zadolževanja domačih nebančnih sektorjev pri domačih bankah najvišji do zdaj. To je posledica močno okrepljenega zadolževanja prebivalstva, ki je na mesečni ravni doseglo najvišjo rast, odkar imamo primerljive podatke. Prav tako se je v primerjavi s predhodnimi meseci nekoliko okrepilo tudi zadolževanje podjetij in NFI. Država je po manjšem zadolževanju v oktobru novembra ponovno neto odplačevala kredite, najete pri domačih bankah. Novembrski skupni mesečni neto tokovi so bili na ravni 742,3 mio EUR, v enajstih mesecih pa so domače banke neto odobrile kredite v višini 6.322,7 mio EUR, kar je za dobri dve tretjini več kot v primerljivem obdobju leta 2006. Medletna rast kreditov se v Sloveniji postopoma krepi že od marca 2007, medtem ko se v EMU že leto dni ohranja na ravni okoli 10,5 %, vendar se zaradi nizke osnove le postopoma približujemo ravnem kreditov v primerjavi z BDP, ki jih dosegajo druge države članice EMU. Tudi podjetja in NFI se še naprej obsežno zadolžujejo pri domačih bankah. Po umirjanju v zadnjih treh mesecih se je novembra okrepilo predvsem zadolževanje za investicije, kjer so neto tokovi z 208,1 mio EUR dosegli drugo najvišjo vrednost v letu 2007 (julija 237,4 mio EUR). Na drugi strani so se podjetja v tem mesecu občutno manj zadolževala za ostale namene, saj se je obseg teh kreditov povečal le za 1,6 %, kar je tretjina povprečne mesečne ravni v enajstmesečnem obdobju. Prav tovrstni krediti so v prvih enajstih mesecih leta 2007 dosegli najvišjo stopnjo rasti. Okrepili so se za 67,8 %, vendar je bil njihov prispevek k skupni rasti zaradi 5,7-odstotnega deleža precej skromen. Rast kreditov za obratna sredstva in kreditov za investicije se je v tem obdobju gibala na ravni okoli 35 %. Podjetja so v enajstih mesecih leta 2007 neto najemala kredite pri domačih bankah v višini 5.005,2 mio EUR, kar je za skoraj 90 % več kot v primerljivem obdobju leta 2006. Pogoji zadolževanja podjetij doma in v tujini se lani niso bistveno razlikovali. Objavljene domače obrestne mere so v povprečju enajstih mesecev lani za 0,6 o. t. presegale povprečje EMU. V tem obdobju so podjetja neto najemala tuje kredite v višini 489,4 mio EUR, kar je za slabo četrtino manj kot v istem obdobju leta 2006. Rast kreditov prebivalstva se je novembra precej okrepila, pri čemer ocenjujemo, da je bil velik del novih kreditov namenjen nakupu vrednostnih papirjev. Vzrok za visoko rast gre iskati predvsem v okrepljenem zadolževanju v obliki potrošniških kreditov, ki so s 112,5 mio EUR predstavljali dobro polovico vseh mesečnih neto tokov kreditov prebivalstva in s tem dvakrat presegli najvišjo raven do zdaj. Čeprav krediti za nakup vrednostnih papirjev ne sodijo med potrošniške kredite, pa na osnovi visoke vrednosti njihovih neto tokov in tega, da je prebivalstvo lahko velik del kredita vrnilo že v roku, krajšem od enega meseca, ocenjujemo, da so bili krediti za nakup delnic banke uvrščeni med potrošniške (gl. tudi str. 9). V primerjavi s preteklimi meseci se je nekoliko okrepila tudi mesečna rast ostalih dveh skupin kreditov gospodinjstvom, vendar pa ni bistveno odstopala od mesečnega povprečja. Zaradi visoke rasti potrošniških kreditov se je tako v novembru precej povišala tudi skupna medletna stopnja rasti kreditov prebivalstva, ki je bila na najvišji ravni, odkar imamo primerljive podatke. V enajstih mesecih lani je prebivalstvo neto najelo kredite pri domačih bankah v višini 1.448,8 mio EUR, kar je za skoraj 40 % več kot v primerljivem obdobju leta 2006. Graf: Mesečni neto tokovi kreditov prebivalstva 250 200 150 100 50 0 -50 E E Vir podatkov: BS, preračuni UMAR. Borza Ekonomsko ogledalo UMAR številka 1/2008 str. 9 Promet in tržna kapitalizacija na Ljubljanski borzi, d. d. Celotni promet, I-XII 2007 Tržna kapitalizacija, 31. XII 2007 V mio EUR Stopnje rasti, v % I—XII 2007/I-XII 2006 V mio EUR Stopnje rasti, v % 31. XII 07/31. XII 06 Skupaj 3.829,9 7,0 26.858,0 41,7 Borzna kotacija Skupaj 2.932,2 125,7 21.958,0 41,4 Delnice 2.789,5 129,2 16.881,0 72,3 Obveznice 88,0 10,4 4.915,0 -12,5 Vzajemni skladi 54,7 - 162,0 - Prosti trg Skupaj 496,2 -2,6 4.900,0 43,1 Delnice 275,4 17,4 2.858,0 66,4 Obveznice 97,2 -10,9 1.020,0 0,7 Delnice investicijskih družb 123,5 -25,4 1.022,0 47,4 TUVL (trg uradnih vzdrževalcev likvidnosti)1 Skupaj 401,4 -77,3 - - Obveznice 268,6 -73,9 - - Kratkoročni vrednostni papirji 132,9 -82,0 - - Vir podatkov: LBo, izračuni UMAR. Opombi: številke se zaradi zaokroževanja ne seštevajo vedno. Podatki so od septembra 2005 naprej. V letu 2007 se je vrednost indeksa SBI20 okrepila za 78,1 %, kar je največ v zadnjih desetih letih, pričakovanja za leto 2008 pa so precej slabša. Rast je spodbujalo visoko povpraševanje po vrednostnih papirjih, ki je povezano s ponudbo izvedenih finančnih instrumentov, vezanih na delnice Ljubljanske borze, z večjim zanimanjem za menedžerske odkupe in tudi z dobrimi poslovnimi izidi družb, ki kotirajo na borzi. Samo v prvih osmih mesecih lani se je vrednost SBI20 okrepila kar za 91,8 %, v obdobju od septembra do novembra pa se je znižala za slabih 10 %, kar je sovpadalo tudi z gibanji na mednarodnih kapitalskih trgih, povezanih z mednarodno finančno krizo. Decembra je za nov zagon poskrbela država s prvo fazo privatizacije ene izmed bank v njeni lasti (gl. tudi str. 7-8), k rasti pa je nekaj prispeval tudi likvidnostni poseg centralnih bank nekaterih pomembnejših držav za umirjanje posledic finančne krize. V začetku leta 2008 je na Ljubljanski borzi prevladovalo negativno vzdušje. Januarja je vrednost indeksa SBI20 upadla za slabo desetino, kar je v veliki meri posledica gibanja na mednarodnih finančnih trgih, deloma pa tudi negotovosti glede nadaljevanja privatizacije. Rast tržne kapitalizacije vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi je v letu 2007 ostala na ravni iz predhodnega leta. Tržna kapitalizacija delnic (brez ID-ov) je dosegla 71,4-odstotno rast, kar je le za 0,5 odstotne točke manj kot v letu 2006. Prispevek uvrstitve delnic banke, ki jih je država predtem prodala zainteresiranim vlagateljem, na borzo je bil na ravni 8,5 odstotne točke. Vrednost delnic na Ljubljanski borzi je tako dosegla že 59,5 % ocenjene vrednosti BDP v letu 2007. Za leto 2008 ocenjujemo, da bi lahko rast kazalnika bolj okrepila obsežnejša ponudba delnic (uvrstitve novih delnic) kot pa rast vrednosti delnic, ki že kotirajo na Ljubljanski borzi. Bolj kot v letu 2006 se je okrepila le tržna kapitalizacija delnic ID-ov, ki so dosegli 47,4-odstotno rast, kar je za 41,4 odstotne točke več kot v predhodnem letu. Po izrazitem umirjanju rasti obsega tržne kapitalizacije obveznic (z 31,1 % na 9,6 %) v letu 2006 je ta v letu 2007 upadla za dobro desetino, kar se je zgodilo prvič po letu 1996. Pretežen del upada gre pripisati manjšemu obsegu tržne kapitalizacije državnih obveznic, saj je država del obveznic predčasno poplačala z novo izdajo obveznic na trgu državnih obveznic držav članic EMU EUROMTS. Nekaj je prispeval tudi upad vrednosti obveznic, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, saj se je v letu 2007 vrednost indeksa obveznic BIO znižala za 2,1 %. Rast prometa na Ljubljanski borzi se je lani umirjala že drugo leto zapored. Zaradi prej omenjenih vzrokov je upadal promet z obveznicami, ki je v preteklem letu za več kot dve tretjini zaostal za vrednostjo iz leta 2006. Kot posledica ugodnih gibanj v prvih osmih mesecih leta se je močno okrepil promet z delnicami (brez ID-ov), ki je bil za 1,1-krat višji kot v letu 2006. Tako se je tržnost delnic kot razmerje med prometom in tržno kapitalizacijo delnic v letu 2007 ponovno nekoliko okrepila. Bila je na ravni 0,16, kar je največ v zadnjih petih letih, vendar še naprej močno zaostaja za ravnjo, ki jo dosegajo razvitejši trgi kapitala (0,50 in več). V letu 2007 so se razlike med gibanji na pomembnejših kapitalskih trgih precej povečale. Vrednost osrednjega indeksa na tokijski borzi se je tako znižala za dobro desetino, na drugi strani pa se je indeks DAX30 (frankfurtska borza) okrepil za 22,3 %, kar je solidna rast za razvitejše kapitalske trge. Gibanja so se nekoliko poenotila šele v drugi polovici leta, ko se je medletna rast vseh indeksov začela zniževati zaradi izbruha mednarodne finančne krize (vrednost MSCI je v zadnjih 4-mesecih upadla za 5,1 %). Na novo razkrite izgube bank in pričakovana upočasnitev gospodarske rasti v ZDA in EU so v januarju ponovno močno pretresli mednarodne kapitalske trge (gl. str. 4), saj se je vrednost vseh pomembnejših borznih indeksov v povprečju znižala za desetino. Graf: Struktura tržne kapitalizacije na Ljubljanski borzi 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% 2002 2003 2004 2005 Vir podatkov: LBo, preračuni UMAR. □ Obveznice □ Delnice (brez ID-ov) □ ID ■Vzajemni skladi* Opomba: *na Ljubljanski borzi kotirajo trije vzajemni skladi, ki predstavljajo le približno 5 % vrednosti vseh sredstev vzajemnih skladov domačih upravljavcev. 2000 2001 2006 2007 Javnofinančni prihodki Ekonomsko ogledalo UMAR številka 1/2008 str. 10 Indeksi rasti, nominalno Struktura, I—XII Javnofinančni prihodki I-XII 2007, XII 2007/ XII 2007/ I—XII 2007/ v tisoč EUR XI 2007 9 2006 I—XII 2006 Javnofinančni prihodki skupaj 12.921.171 106,2 125,1 107,7 100,0 100,0 Davek od dohodka pravnih oseb 1.113.243 112,3 106,5 118,1 8,6 7,9 Dohodnina 1.804.427 134,1 144,7 100,6 14,0 14,9 Davek na izplačane plače 391 .541 137,6 125,7 87,1 3,0 3,7 Domači davki na blago in storitve 4.272.980 83,7 111,6 108,9 33,1 32,7 v tem: davek na dodano vrednost 2.906.674 81,1 112,7 107,0 22,5 22,6 trošarine1 1 .1 1 8.864 100,0 107,1 112,5 8,7 8,3 Carine in uvozne dajatve 116.889 133,9 285,9 228,4 0,9 0,4 Prispevki za socialno varnost 4.536.448 118,2 133,2 108,7 35,1 34,8 Ostali javnofinančni prihodki 685.643 89,3 113,5 103,3 5,3 5,5 Vir podatkov: UJP, Poročilo o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju v letu 2007 (B-2); metodologija in preračuni UMAR. Opomba: 1podatek za trošarine je korigiran za časovno usklajevanje. V letu 2007 so se javnofinančni prihodki oblikovali v pogojih spremenjene davčne zakonodaje in v relativno ugodnem makroekonomskem okolju. Na medletni ravni so se realno povečali za 4 % in so zaostajali za predvideno gospodarsko rastjo (5,8 %). Zaostajanje rasti javnofinančnih prihodkov za gospodarsko rastjo kaže na učinke v letu 2007 uveljavljene davčne reforme. Zmanjšali so se prihodki od dohodnine zaradi uveljavite novega zakona o dohodnini (gl. EO 4/2007, str. 12) in prihodki od davka na izplačane plače zaradi nadaljnjega znižanja davčnih stopenj tega davka. Reformiran je bil tudi davek na dohodek pravnih oseb, pri katerem pa se bo učinek zmanjšanja obremenitve pokazal šele v letu 2008. V okviru davčne reforme so bili na novo urejeni davki občanov, kjer je bilo s samostojnimi zakoni urejeno obdavčenje dediščin in daril ter vodnih plovil. Dopolnjena sta bila zakona o davku na dodano vrednost in o davku na nepremičnine, kar ni bistveno vplivalo na obseg javnofinančnih prihodkov. Uvedeni so bili tudi trošarine na električno energijo in nov davek na tonažo. S spremembami v višini trošarinskih dajatev na naftne derivate so se med letom blažili vplivi svetovnih cen nafte na domačo inflacijo. S povečanjem trošarinskih dajatev na cigarete se je višina trošarin dokončno uskladila z evropsko direktivo, kar je pospešilo rast prihodkov od trošarin. Davčna reforma je s ciljem povečanja konkurenčnosti in ustvarjanja stimulativnega davčnega okolja v letu 2007 razbremenila gospodarstvo in gospodinjstva. Višja inflacija je v danem davčnem sistemu vplivala na gibanje nominalnih davčnih in prispevnih osnov. Te (dohodek, masa bruto plač, vrednost prometa, vrednost uvoza) so v letu 2007 rasle hitreje od napovedi. Zato je bila tudi realizacija davkov in prispevkov za socialno varnost v letu 2007 višja od načrtovanih v rebalansu državnega proračuna oz. v finančnih načrtih drugih javnofinančnih blagajn. Med vsemi davki so se v letu 2007 najhitreje povečali prilivi davka na dohodek pravnih oseb. Dosegli so 14-odstotno rast. Rast prihodkov iz tega davka je bila pogojena z ugodnimi predlanskimi rezultati. Nekoliko so jo upočasnili le poračuni davka po zaključnih računih, ki so bili zaradi spremembe zakona manjši od poračunov za leto 2006. Mesečne akontacije, ki so se vplačevale v letu 2007, so bile določene po starem zakonu in na osnovi obračuna davka za leto 2006, poračun po novem zakonu o davku na dohodek pa bo opravljen letos po zaključnih računih za leto 2007. Hitreje od celote so naraščali tudi prihodki od trošarin (8,6 %, realno). Med trošarinskimi izdelki so se najbolj povečali prihodki od trošarin na cigarete (9,7 %) in prihodki od trošarin na mineralna olja (8,8 %), prihodki od trošarin na alkohol in alkoholne izdelke pa le za 2 %. Prihodki iz prispevkov za socialno varnost so sledili gibanju mase bruto plač. Ob nespremenjenih prispevnih stopnjah so se v letu 2007 realno povečali za 4,9 %. Realna rast prihodkov iz davka na dodano vrednost je bila v letu 2007 zmernejša (3,3 %). Sledila je precej skromni rasti domače potrošnje gospodinjstev in države, hitrejša je bila le realna rast davka na dodano vrednost od uvoza (7,2 %). Prihodki od dohodnine so bili v letu 2007 glede na leto prej realno nižji za 2,9 %, prihodki iz davka na izplačane plače pa za 15,9 %. V letu 2007 je bila povprečna razbremenitev z davkom na izplačane plače 0,85 % od mase bruto plač. Graf: Delež davkov in prispevkov za socialno varnost, v % BDP 40 35 30 25 20 15 10 5 0 wwM txxxxa □ Drugi prihodki □ Prispevki za socialno varnost ■ Carine in uvozne dajatve □ DDV, trošarine □ Dohodnina 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Vir podatkov : UJP, Poročilo o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju 2007, SURS, preračuni UMAR Davek od dohodka pravnih oseb Trg dela Ekonomsko ogledalo UMAR številka 1/2008 str. 11 V tisoč Rast v % Izbrani kazalci trga delovne sile I-XII XI XII XI XI 2007/ I-XI 2007/ O 2006/ 2006 2006 2006 2007 X 2007 I-XI 2006 O 2005 A Aktivni po mesečnih poročilih (A=B+C) 910,7 915,5 911,3 935,8 0,2 1,5 0,6 Formalno delovno aktivni* 824,8 836,7 833,0 867,4 0,3 3,5 1,4 B Zaposleni v podjetjih in organizacijah 675,1 684,3 681,7 707,7 0,4 3,1 1,3 Zaposleni pri fizičnih osebah 66,5 68,6 67,5 72,0 0,3 5,1 1,7 Samozaposleni (vključno s kmeti) 83,3 83,8 83,8 87,7 0,2 5,7 2,1 Registrirani brezposelni 85,8 78,8 78,3 68,4 -1,6 -17,2 -6,6 C Ženske 47,0 43,3 42,6 37,1 -2,2 -17,0 -4,9 Starejši od 40 let 39,7 37,6 37,7 36,0 -0,4 -6,7 -0,9 Brezposelni več kot 1 leto 41,9 39,9 39,7 35,0 -0,7 -12,9 -3,6 Stopnja registr. brezposelnosti (C/A), % 9,4 8,6 8,6 7,3 - - - D Moški 8,9 7,0 7,1 6,0 - - - Ženske 12,0 10,6 10,5 9,0 - - - E Prosta delovna mesta 19,0 16,9 15,9 18,7 7,6 7,9 12,3 Za določen čas, v % 75,3 78,0 76,4 75,2 - - - Nove zaposlitve 13,0 12,5 9,1 13,6 1,8 2,4 13,8 F Z nižjo izobrazbo 3,9 3,5 2,6 4,0 4,7 5,4 19,4 S srednjo izobrazbo 7,1 7,2 5,2 7,8 0,6 1,3 13,8 Z višjo in visoko izobrazbo 2,0 1,8 1,3 1,8 0,6 0,3 4,3 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, izračuni UMAR. Opomba: *delovno aktivni po administrativnih virih. Novembra se je rast zaposlenosti sezonsko umirila. Število delovno aktivnih je bilo novembra za 0,3 % višje kot oktobra, rast na medletni ravni pa je ostala visoka, 3,7-odstotna. Rast števila delovno aktivnih se je v novembru nadaljevala tudi po desezoniranih podatkih. Število registriranih brezposelnih se je po oktobrskem sezonskem povečanju novembra znižalo, s čimer se je na 7,3 % znižala tudi stopnja registrirane brezposelnosti. Decembra se je povečalo za 56 oseb, na 68.411, kar je 9.892 ali 12,6 % manj kot decembra 2006. Novembra je bil največji prirast zaposlenosti na področju trgovine, poslovnih storitev in gradbeništva. Število delovno aktivnih v trgovini in poslovnih storitvah se je v primerjavi z oktobrom povečalo za 0,8 % ali za 857 oziroma 594 oseb, v gradbeništvu pa za 0,7 % ali 541 oseb. Visoka rast (0,6 %) je bila tudi v finančnem posredništvu, absolutno (prek 200 oseb) pa tudi v prometu in predelovalnih dejavnostih. Število registrirano brezposelnih se je decembra povečalo predvsem zaradi močno zmanjšanega števila brezposelnih, ki so dobili delo. Med brezposelne se je prijavilo 5.005 oseb, kar je 14,4 % manj kot novembra in 24,1 % manj kot decembra 2006. V približno enakem deležu je bilo manj tudi črtanj brezposelnih iz evidence zaradi razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve, delo pa je dobilo le 2.543 brezposelnih oseb, kar je 38,0 % manj kot novembra oziroma 26,9 % manj kot decembra 2006. Število potreb po delavcih in realiziranih novih zaposlitev se je decembra močno zmanjšalo. Prvih je bilo 14.180, drugih pa 9.688, kar je 24,2 % oziroma 28,7 % manj kot novembra in 10,6 % manj oziroma 6,1 % več kot pred letom. Tako kot novembrsko je tudi decembrsko zmanjšanje potreb po delavcih in realiziranih zaposlitev pretežno sezonske narave. Letna rast števila potreb po delavcih in realiziranih zaposlitev se je v letu 2007 precej umirila. Po visokih letnih stopnjah rasti v obdobju 2004-2006, ki so večinoma presegle 15 % oziroma 10 %, se je v letu 2007 povprečno mesečno število prvih povečalo le za 6,6 %, drugih pa za 2,6 %, na 20.244 oziroma 13.333. Razmerje med brezposelnimi in prostimi delovnimi mesti se je tudi v letu 2007 najbolj izboljšalo v korist nižje izobraženih. Že od leta 2003 naprej se število prostih delovnih mest povečuje, število registriranih brezposelnih pa zmanjšuje. Pri tem se število prostih delovnih mest za poklice z nižjo ali s srednjo izobrazbo povečuje bolj kot za tiste z višjo ali visoko izobrazbo. Po drugi strani se tudi med brezposelnimi najhitreje znižuje število brezposelnih z nižjo in s srednjo izobrazbo. V letu 2007 je tako prišlo v povprečju na eno prosto delovno mesto le še 3,5 brezposelnega (leta 2006 4,5, leta 2002 še 8,9). Za prosta delovna mesta z nižjo izobrazbo se je to razmerje znižalo s 5,9 v letu 2006 na 4,4 v letu 2007, za prosta delovna mesta s srednjo izobrazbo s 4,3 na 3,3, za prosta delovna mesta z visoko in višjo izobrazbo pa z 2,6 na 2,5, kakršno je že bilo leta 2005 (gl. graf). Graf: Razmerje med brezposelnimi in prostimi delovnimi mesti, 2000-2007 ÜJ2 o E a. 5jö5 ju S o o. aj ro ■55 c Skupaj - brez strokovne izobrazbe -s poklicno ali srednjo izobrazbo z višjo ali visoko i zobrazbo 2000 2001 2002 2003 2004 Vir podatkov: ZRSZ, preračuni UMAR. 2005 2006 2007 Plače Ekonomsko ogledalo UMAR številka 1/2008 str. 12 Rast bruto plače na zaposlenega, v indeksih rasti Plače v EUR XI 2007 Nominalno Realno1 XI 07/ X 07 XI 07/ XI 06 I-XI 07/ I-XI 06 XI 07/ X 07 XI 07/ XI 06 I-XI 07/ I-XI 06 Bruto plača na zaposlenega skupaj 1.491,65 114,4 107,1 105,9 113,4 101,3 102,4 Zasebni sektor (A do K) 1.467,82 118,6 108,4 106,8 117,5 102,5 103,3 A Kmetijstvo 1.322,67 119,2 115,2 108,1 118,1 108,9 104,6 B Ribištvo 1.336,88 108,6 113,0 107,3 107,6 106,9 103,8 C Rudarstvo 2.138,50 131,3 110,2 105,7 130,1 104,2 102,2 D Predelovalne dejavnosti 1.335,13 116,0 109,2 106,7 114,9 103,3 103,2 E Oskrba z elektriko, plinom, vodo 2.552,76 151,2 111,2 106,0 149,8 105,2 102,5 F Gradbeništvo 1.216,71 111,5 107,4 106,6 110,5 101,6 103,1 G Trgovina 1.332,38 113,3 108,3 107,7 112,3 102,5 104,1 H Gostinstvo 1.041,63 108,8 110,5 105,7 107,8 104,6 102,2 I Promet, skladiščenje in zveze 1.626,81 118,1 102,6 105,3 117,1 97,1 101,9 J Finančno posredništvo 3.015,29 152,9 108,0 107,8 151,5 102,2 104,3 K Poslovanje z nepremičninami 1.583,20 114,8 109,8 107,0 113,8 103,9 103,4 Javne storitve (L do O) 1.563,28 104,2 103,9 104,1 103,3 98,3 100,6 L Javna uprava 1.568,54 101,0 106,5 104,9 100,1 100,7 101,5 M Izobraževanje 1.584,61 101,6 102,6 104,1 100,7 97,1 100,7 N Zdravstvo in socialno varstvo 1.452,59 103,4 102,0 103,2 102,5 96,5 99,8 O Dr. javne, skupne, osebne storitve 1.733,18 122,0 105,1 103,7 120,9 99,4 100,3 Vir podatkov: SURS in preračuni UMAR za zasebni sektor in javne storitve. Opomba: 1deflacionirano s cenami življenjskih potrebščin. Bruto plača na zaposlenega se je v novembru nominalno povečala za 14,4 %, realno pa ob 0,9-odstotni rasti cen življenjskih potrebščin za 13,4 %. Visoka rast je bila posledica izplačil plač iz naslova uspešnosti oziroma trinajstih plač in božičnic, saj bi bila v primeru neupoštevanja teh izplačil bruto plača večja od oktobrske le za 0,5 %. Po podatkih SURS je 23 % vseh zaposlenih prejelo tovrstna izplačila, kar je sicer precej več kot v novembru 2006 (18,8 %), vendar je možno, da je bil v novembru 2007 že izplačan tudi del izplačil, ki so se v preteklem letu opravila v decembru. V zasebnem sektorju je bila nominalna bruto plača na zaposlenega višja za 18,6 %, realno pa za 17,5 %. V skupini dejavnosti industrije in gradbeništva (C, D, E, F) se bile bruto plače višje za 17,5 %. Največ zaposlenih je prejelo posebna izplačila v dejavnosti oskrbe z elektriko, plinom in vodo (81,5 %). Najmanj se je bruto plača povečala v skupini proizvodnih storitev (G, H, I), za 14,3 %, najbolj v dejavnosti prometa, skladiščenja in zvez, kjer je bil delež zaposlenih (56,1 %) s posebnimi izplačili najvišji v tej skupini. V skupini poslovnih storitev (J, K) se je bruto plača na zaposlenega povečala najbolj, za 27,1 %. Visoka rast je predvsem rezultat izjemnega povečanja bruto plače v dejavnosti finančnega posredništva, kjer je trinajsto plačo prejelo 72,6 % zaposlenih. Tovrstna izplačila je v tej dejavnosti 10,6 % zaposlenih prejelo že v oktobru. Bruto plača v javnih storitvah (L do O) se je v novembru nominalno povečala za 4,2 %, realno pa za 3,3 %. V teh dejavnostih ni posebnih izplačil ob koncu leta. Izjema je dejavnost drugih javnih, skupnih in osebnih storitev (O), kjer je večji del zasebnega sektorja. Novembrska višja rast plač v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva je posledica izplačil individualne delovne uspešnosti ob koncu leta. Bruto plača na zaposlenega je v enajstih mesecih leta 2007 medletno dosegla 5,9-odstotno nominalno rast. Višja je bila rast plač v zasebnem sektorju, in sicer 6,8-odstotna. V javnih storitvah je bila rast zaradi le delnega usklajevanja plač z inflacijo nižja, 4,1-odstotna. Decembra pričakujemo padec plač zaradi visokih novembrskih izplačil, saj se v tem mesecu posebna izplačila izplačujejo le še v manjšem obsegu. Vendar tudi nekoliko drugačno gibanje od ocenjenega ne more več značilno odstopati od ocenjene 5,9-odstotne nominalne rasti bruto plače in s tem rahlega zaostajanja za predvideno 6,5-odstotno nominalno rastjo produktivnosti dela. Takšna rast povprečne bruto plače v letu 2007 ni povzročala dodatnih inflacijskih pritiskov. V januarju 2008 so v javnem in zasebnem sektorju potekala pogajanja za dodatno uskladitev plač zaradi višje inflacije od predvidene v letu 2007. V javnem sektorju so se dogovorili, da se plače povečajo za 3,4 %, kar je razlika do 5,6-odstotne inflacije v letu 2007, vendar pa je bil ob tem dogovorjen tudi zamik v dinamiki uresničevanja novega sistema plač v letu 2008, kar bo predvideno rast plač v tem sektorju letos nekoliko upočasnilo. Dogovorjena je bila tudi varovalka, ki bo tudi v letih 2009 in 2010 zagotavljala makroekonomsko ravnovesje. Tudi za zasebni sektor je bil podpisan »Dogovor o izredni uskladitvi plač za leto 2007 zaradi nepričakovano visoke inflacije v letu 2007«. Dogovor naj bi bil konkretiziran v posebni kolektivni pogodbi, ki do sedaj še ni bila sklenjena zaradi različnih razlag volje strank podpisanega dogovora. Graf: Nominalna bruto plača na zaposlenega po skupinah dejavnosti jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. jan. feb. mar. apr. maj jun. 2006 2007 Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR. jul. avg. sep. okt. nov. Predelovalne dejavnosti Ekonomsko ogledalo UMAR številka 1/2008 str. 13 Izbrani konjunkturni kazalci Stopnje rasti, v % XI 2007/ X 2007 XI 2007/ XI 2006 I-XI 2007/ I-XI 2006 I—XII 2006/ I—XII 2005 Industrijska proizvodnja predelovalnih dejavnosti1 -4,7 3,8 8,9 6,5 - Izrazito izvozno usmerjene panoge2 -5,1 19,0 17,2 8,0 - Zmerno izvozno usmerjene panoge3 -4,7 0,3 7,1 8,9 - Pretežno na domači trg usmerjene panoge4 -3,5 -6,0 2,7 0,8 Povprečno število zaposlenih 0,4 0,7 1,0 -1,7 Produktivnost dela -4,8 3,4 7,9 8,3 Vrednost zalog proizvodov 1,0 9,8 8,6 2,1 Prihodek od prodaje5 -4,7 4,9 8,3 5,2 Nova naročila5 -8,9 3,7 10,7 6,7 Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih (domači trg) 0,5 5,3 4,2 2,3 - relativno glede na inflacijo -0,4 -0,4 0,8 -0,2 indeksom cen IPI (začasni podatki); podpodročja dejavnosti D (DG, DK, DM), pri katerih na podlagi podatkov AJPES za gospodarske družbe v RS povprečni delež čistih prihodkov iz prodaje, ustvarjenih na tujih trgih, v čistih prihodkih iz prodaje (v nadaljevanju DČPPTT) v povprečju zadnjih treh let presega 70 %; 3 podpodročja dejavnosti D (DB, DC, DD, DH, DJ, DL, DN), pri katerih se DČPPTT giblje med 50 in 70 %; 4 podpodročja _dejavnosti D (DA, DE, DF, DI), pri katerih je DČPPTT pod 50 %; 5 realna rast._ Po visoki oktobrski rasti se je v novembru rast industrijske proizvodnje ponovno upočasnila. Po začasnih podatkih SURS je bila rast industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti v primerjavi z novembrom 2006 3,8-odstotna. Nižje rasti kot v povprečju leta 2007 so bile zabeležene v skoraj vseh dejavnostih, višja proizvodna aktivnost pa je bila znova v kemični (DG) in avtomobilski industriji (DM). Umirjanje proizvodne aktivnosti predelovalnih dejavnosti je pričakovano in je v skladu z upočasnitvijo mednarodnega povpraševanja v zadnjih mesecih leta 2007. Povprečna enajstmesečna rast kljub temu ostaja visokih 8,9 %. Upočasnjuje se rast števila zaposlenih in produktivnosti. Novembra je bilo v predelovalnih dejavnostih zaposlenih 236 oz. 0,1 % delavcev več kot oktobra, a je bila desezonirana mesečna rast negativna. Nižje oz. negativne desezonirane mesečne rasti zaposlenih so sicer prisotne že vse od polovice leta 2007. Podobno se je v istem obdobju zmanjševala tudi rast produktivnosti in je bila ob koncu leta 2007 najverjetneje nižja kot leto predtem. V primerjavi z letom 2006 je bila sicer dosežena višja proizvodna aktivnost, a z večjim številom zaposlenih (pozitivna rast števila zaposlenih je bila zabeležena prvič po letu 2001). Z vidika rasti produktivnosti so bila gibanja najugodnejša v kemični, najmanj pa v usnjarski industriji. Pregled po posameznih podpodročjih pokaže, da se je produktivnost v enajstih mesecih najbolj povečala v kemični industriji (DG), kjer se je ob 1,7-odstotnem zmanjšanju števila zaposlenih rast proizvodnje realno povečala za 21,8 %. Ob večjem številu zaposlenih so produktivnost več kot v povprečju predelovalnih dejavnosti povečali tudi v gumarski (DH) in strojni industriji (DK), nekoliko manj pa v lesni (DD), avtomobilski (DM) in kovinski industriji (DJ), ki so imele najvišje rasti števila zaposlenih. Po drugi strani je bila ob občutno nižjem številu zaposlenih rast produktivnosti negativna v usnjarski industriji (DC). Podjetniški optimizem je januarja ostal na isti ravni, a je bil nižji od lanskega povprečja. Desezonirana vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih je v primerjavi z decembrom ostala nespremenjena, to je na nižji ravni kot v povprečju leta 2007, a višje kot je dolgoletno povprečje. Po četrtletni anketi o omejitvenih dejavnikih v proizvodnji so se v začetku leta 2008 v primerjavi s povprečjem lanskega leta občutneje poslabšala predvsem opažanja podjetij o nezadostnem domačem in tujem povpraševanju ter negotovih gospodarskih razmerah (kljub temu vsi omenjeni kazalniki ostajajo ugodnejši od dolgoletnega povprečja). Kot najpogostejši omejitveni dejavnik v proizvodnji še vedno ostaja pomanjkanje usposobljene delovne sile. Na umirjanje proizvodne aktivnosti nakazujejo tudi podatki o izkoriščenosti proizvodnih kapacitet, ki je bila po desezoniranih podatkih najnižja v zadnjih petih četrtletjih. Graf: Medletna rast proizvodnje, števila zaposlenih in produktivnosti v predelovalnih dejavnostih v enajstih mesecih leta 2007, v % 16 14 12 10 8 6 4 2 0 -2 -4 ■ Skupna proizvodnja Skupno število zaposlenih Skupna proizv., tiendno _l__!_ - OCDOOOOOOOOOOOCDOOOOOOOOO d 3 ego. 1 C-O^- E Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR. 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 -20 -25 i ♦♦♦ 4 □ Industrijska proizvodnja □ Produktivnost • Število zaposlenih DG DF DH DK D DL DI DD DA DE DB DM DJ DN DC Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR. Opomba: za opis kratic gl. str. 21. 25 Promet Ekonomsko ogledalo UMAR številka 1/2008 str. 14 Izbrani kazalci dinamike prometa Absolutni podatki Rast v % Q III 2006 Q III 2007 Q III 2007/ Q III 2006 I-XII 2006/ I-XII 2005 Potniški promet Železniški, v mio potniških km 190 204 7,5 2,4 Cestni1, v mio potniških km 181 167 -7,3 0,3 Mestni, v 1.000 potnikov 14.563 14.413 -1,0 -3,4 Zračni, v mio potniških km 411 459 11,7 2,3 Letališki, v 1.000 potnikov 481 535 11,1 9,0 Blagovni promet Železniški, v mio tonskih km 817 865 5,8 3,9 Cestni, v mio tonskih km 2.778 3.617 30,2 9,8 Pomorski, v mio tonskih km 12.618 12.050 -4,5 -6,4 Pristaniški, v 1.000 ton 3.555 3.406 -4,2 22,5 Vir podatkov: SURS. Opomba: 1 brez zasebnega prevoza potnikov s taksiji, avtobusi in osebnimi avtomobili. V okviru potniškega prometa so se avtobusni prevozi znižali tudi v tretjem četrtletju 2007, rast zračnega in letališkega prometa pa je bila nižja kot v drugem četrtletju, a še vedno dvoštevilčna. Medletno je v tretjem četrtletju obseg prevozov z medkrajevnimi in s primestnimi avtobusi močneje upadel kot v prvih dveh četrtletjih, medtem ko je bilo znižanje števila prepeljanih potnikov z avtobusi mestnega prometa manjše kot v prvi polovici leta. Rast prevoza potnikov po železnici se je v tretjem četrtletju precej okrepila, rast zračnega in letališkega potniškega prometa pa je bila po zelo visoki rasti v drugem četrtletju tudi v tretjem še vedno 11,7- in 11,1-odstotna. Po umiritvi v prvi polovici leta 2007 se je rast obsega cestnega blagovnega prometa v tretjem četrtletju spet močno okrepila. V okviru blagovnega prometa smo po razmeroma nizki rasti v prvih dveh četrtletjih (7,0 % in 0,1 %) v tretjem četrtletju spet zabeležili visoko, 30,2-odstotno medletno rast cestnega blagovnega prometa. Večji del cestnega blagovnega prometa predstavlja mednarodni promet, ki se je v tretjem četrtletju povišal za 33,9 %, notranji pa za pol manj. S ponovno visoko rastjo cestnega blagovnega prometa lahko povežemo podatek o povišani rasti proizvodnje izrazito izvozno usmerjenih panog predelovalnih dejavnosti, ki je znašala 22,4 %, in podatek o višji rasti izvoza transportnih storitev v cestnem prometu, ki je dosegla 27,0 %. Prevozi blaga po železnici so se v tretjem četrtletju povečali precej manj od cestnih prevozov, a je bila rast v devetih mesecih 2007 glede na isto obdobje v letu 2006 z 10,9 % skoraj toliko visoka kot v cestnem prometu (11,5 %), saj so se železniški prevozi bolj okrepili v prvem polletju. Visoke medletne rasti v cestnem in železniškem blagovnem prometu povezujemo z močno gospodarsko konjunkturo v letu 2007. V tretjem četrtletju 2007 se je za približno enak odstotek znižal obseg pomorskega in pristaniškega prometa (gl. tabelo), a gre za med seboj le malo povezani dejavnosti, saj pomorski promet večinoma ni vezan na domači trg. Medtem ko je bila v EU v povprečju rast obsega cestnega in železniškega blagovnega prometa v obdobju 2003-2006 precej izenačena, se je v Sloveniji cestni promet izredno povečal, železniški pa skoraj nič. V državah EU se je v omenjenem obdobju v povprečju obseg cestnega blagovnega prometa, merjeno v tonskih kilometrih, povečal za 14,7 %, obseg železniških blagovnih prevozov pa za 13,0 %. Visoke rasti obsega cestnih prevozov so v EU dosegale zlasti manjše in/ali vzhodnoevropske države, kar je povezano s širitvijo EU in povečevanjem prometa na vseevropskih prometnih koridorjih. Pri železniškem blagovnem prometu se med hitro rastoče uvrščajo tudi večje države. V Sloveniji se je v opazovanem obdobju obseg cestnega blagovnega prometa povečal kar za 72,0 % in tako dosegel drugo najvišjo rast v EU (gl. graf). Pri tem na primer Grčija in Madžarska, kjer so dosegli podobno rast, po obsegu cestnih prevozov na prebivalca še vedno zaostajata za povprečjem EU, Slovenija pa je med državami s po obsegu najbolj razvitim cestnim prevozništvom. V Sloveniji se je v tem obdobju obseg železniškega blagovnega prometa povečal le za 2,9 %, ki ga bo v prihodnje treba bolj spodbujati. Graf: Rast cestnega blagovnega prevoza v državah EU* v obdobju 2003-2006 80 70 60 50 40 30 20 10 0 -10 -20 nn. D GR SI HU PT LT LV EE SK ES PL IT DE IE SE CZ NL FR UK AT FI DK LU BE CY Viri podatkov: Eurostat, izračuni UMAR. Opomba: *Za tri države ni podatka. Energetika Ekonomsko ogledalo UMAR številka 1/2008 str. 15 Izbrani kazalci v GWh, QIV 2006, QIV 2007, QIV 2007/ QIV 2006, v % I-XII 2006, I-XII 2007, I-XII 2007/ I-XII 2006, v % stopnje rasti v % v GWh v GWh v GWh v GWh Proizvodnja električne energije 3.393 2.985 -12,0 13.130 13.052 -0,6 Proizvodnja hidroelektrarn 586 659 12,5 3.121 2.815 -9,8 Proizvodnja termoelektrarn 1.281 1.361 6,3 4.728 4.815 1,8 Proizvodnja nuklearke 1.527 966 -36,8 5.281 5.422 2,7 Poraba električne energije 3.470 3.493 0,7 13.375 13.496 0,9 Poraba prek distribucije 2.708 2.850 5,2 10.354 10.629 2,7 Neposredni odjemalci 705 590 -16,4 2.786 2.656 -4,7 Izgube prenosa 56 53 -5,7 236 211 -10,5 Neto izvoz elektrike -77 -508 561,2 -246 -444 80,1 Vir podatkov: ELES, Elektroenergetska situacija za september in december 2007; preračun UMAR. V zadnjem četrtletju leta 2007 se je na medletni ravni proizvodnja električne energije znižala zaradi rednega remonta nuklearke, k nizki rasti porabe pa so z znižanjem prispevali neposredni odjemalci. Proizvodnja hidroelektrarn se je v četrtem četrtletju 2007 glede na isto obdobje lani precej povečala (gl. tabelo), a je ob še vedno nizkih pretokih slovenskih rek1 za 16,2 % zaostala za predvideno v elektroenergetski bilanci RS za leto 2007 (EEB). Proizvodnja klasičnih termoelektrarn se je povečala pol toliko kot proizvodnja hidroelektrarn, medtem ko se je proizvodnja nuklearke znižala kar za 36,8 %o. Slednje je posledica v oktobru opravljenega rednega remonta, ki zadnjih nekaj let nastopa z 18-mesečnim intervalom. Celotna proizvodnja električne energije se je zato znižala za 12,0 %. Poraba električne energije se je le skromno povečala. Povečanje porabe odjemalcev, ki se z elektriko oskrbujejo z distribucijskega omrežja, je bilo sicer visoko, vendar se je močno, za 16,4 %, znižala poraba odjemalcev, priključenih neposredno na prenosno omrežje. V dveh tovrstnih podjetjih, ki sodita med največje posamezne porabnike elektrike v Sloveniji, je bil ukinjen del proizvodnega programa. Ob močno znižani proizvodnji in približno enaki porabi se je neto uvoz elektrike povečal skoraj 7-krat in je pokril kar 14,5 %o porabe. Uvoz električne energije se je znižal le za 0,7 %o, izvoz pa skoraj za četrtino in je znašal 1.325 GWh. V letu 2007 se je nekoliko znižala skupna Po podatkih ARSO so bili pretoki rek v oktobru in novembru za 24 % in 50 % nižji od dolgoletnega povprečja v teh mesecih. proizvodnja električne energije, kar je ob skromni rasti porabe povečalo neto uvoz elektrike. Proizvodnja električne energije se je v letu 2007 nekoliko znižala. Proizvodnja termoelektrarn in nuklearke se je sicer za nekaj odstotkov povečala, a se je proizvodnja hidroelektrarn znižala za 9,8 %o. Še bolj, za 17,8 %o, je bila proizvodnja hidroelektrarn nižja od predvidene v EEB, kar pomeni, da je bilo vode za proizvodnjo električne energije v naših rekah v letu 2007 še nekoliko manj od že sicer skromnih vodostajev v letu 2006. Z vidika okolja ugodna nizka rast porabe je bila dosežena ob znižanju porabe neposrednih odjemalcev, pa tudi poraba elektrike na distribucijskem omrežju se je povišala le zmerno, za 2,7 %. Izvoz elektrike se je znižal za 16,1 %, uvoz pa malo manj, za 14,5 %. Neto uvoz se je povečal za 199 GWh (za 80,1 %o) in je predstavljal 3,3 % porabe elektrike. Čeprav smo v zadnjih nekaj letih beležili padec proizvodnje in rast porabe električne energije, v letu 2008 ne pričakujemo nadaljnjega povečanja primanjkljaja. Proizvodnja električne energije se je od leta 2004 do leta 2007 zniževala zlasti zaradi zniževanja pretokov rek, poraba pa se je povečevala še relativno počasi, v povprečju za 2,2 % na leto. Izvoz in uvoz sta se do leta 2006 povečevala, v letu 2007 pa sta se oba znižala (za razloge gl. EO 11/2007, str. 15). V letu 2008 redni remont v nuklearki ni predviden, zato bi se proizvodnja te elektrarne lahko povišala za okoli 500 GWh. Ukinitev dela proizvodnje pri že omenjenih neposrednih odjemalcih bo pomenila nižjo rast porabe, zato predvidevamo, da višji neto uvoz elektrike od lanskega ne bo potreben. Graf: Proizvodnja in poraba ter uvoz in izvoz električne energije v Sloveniji, 2004-2007 14000 13500 13000 12500 12000 11500 11000 10500 10000 9500 9000 Proizvodnja —O ---------Poraba • Uvoz (desna os) — -o— Izvoz (desna os) 9000 8500 8000 7500 7000 6500 6000 5500 5000 4500 4000 2004 2005 2006 2007 Vir podatkov: ELES, Elektroenergetska situacija, razl. št. Izbrane teme Ekonomsko ogledalo UMAR številka 1/2008 str. 17-23 Štipendisti v terciarnem izobraževanju Ekonomsko ogledalo UMAR številka 1/2008 str. 19 Štipendisti terciarnega izobraževanja1, 2001-2006 Delež štipendistov v skupnem številu študentov, v % Struktura štipendistov v terciarnem izobraževanju, v % 2001 2005 2006 2001 2005 2006 Skupaj: 22,6 20,9 21,5 100,0 100,0 100,0 - z republiško štipendijo 11,7 10,9 11,3 51,9 52,2 52,4 - s Zoisovo štipendijo 6,1 6,1 6,5 26,9 29,2 30,1 - s kadrovsko štipendijo 4,6 3,2 3,1 20,4 15,4 14,6 - s štipendijo iz drugih skladov2 0,2 0,7 0,6 0,7 3,2 2,9 Vir podatkov: SURS; Statistične informacije - Štipendisti; št. 300, 2002; št. 60, 2007, Štipendisti, Slovenija 2000-2006, 21. 12. 2007, Prva objava, SI-STAT; preračuni UMAR. Opombe: v letu 2007 je bil sprejet Zakon o štipendiranju, ki bo stopil v uporabo septembra 2008. Zakon med drugim predvideva povečanje števila prejemnikov državne (prej republiške) štipendije, preoblikovanje Zoisovih štipendij in spodbujanje regijskih štipendijskih shem. 1 Terciarno izobraževanje zajema višješolsko strokovno izobraževanje, visokošolski dodiplomski in visokošolski podiplomski študij. 2 Drugi skladi vključujejo različne fundacije ipd. Namen štipendij je lahko izboljšanje dostopnosti študija, usklajenosti ponudbe diplomantov s potrebami delodajalcev in vključenosti tujih študentov v domači visokošolski prostor. V Sloveniji obstaja možnost pridobitve štipendij z različnimi nameni. Republiške štipendije so namenjene socialno ogroženim študentom, Zoisove nadarjenim študentom in kadrovske štipendije za doseganje večje usklajenosti ponudbe diplomantov s potrebami delodajalcev. Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva RS 2007-2010 predvideva povečanje števila republiških in kadrovskih štipendij (s težiščem na naravoslovju, tehniki in zdravstvu) ter števila štipendij, namenjenih tujim študentom. K povečanju števila štipendistov v terciarnem izobraževanju med letoma 2005 in 2006 je največ prispevala rast števila republiških štipendistov. Skupno število štipendistov je v letu 2006 doseglo 24.910, kar je za 3,8 % več kot v letu 2005. V tem obdobju je poleg števila republiških štipendistov naraslo tudi število Zoisovih štipendistov; rast njihovega števila je v absolutnem smislu zaostajala za rastjo števila republiških štipendistov, v relativnem smislu pa je bila najhitrejša (število Zoisovih štipendistov se je povečalo za 7,1 %). Nasprotno se je število kadrovskih štipendistov zmanjšalo, in sicer za 1,4 %, in v letu 2006 doseglo število 3.640 (za spremembe v deležih gl. tabelo). Delež kadrovskih štipendistov se je med letoma 2005 in 2006 zmanjšal. V Sloveniji je njihov delež v terciarnem izobraževanju v letu 2006 dosegel 3,1 %, kar je precej manj kot npr. v letu 2001 (gl. tabelo). Posledica skromnega interesa za podeljevanje kadrovskih štipendij je tudi neusklajenost ponudbe diplomantov s potrebami gospodarstva. Tako so v letu 2006 v strukturi diplomantov terciarnega izobraževanja s 49,6 % največji delež predstavljali diplomanti na področju družbenih ved, poslovnih ved in prava, obenem pa je bil delež diplomantov na področju znanosti in tehnologije1, ki jih na trgu dela primanjkuje, precej nižji (16,1 %). Zmanjšanje števila kadrovskih štipendistov je bilo predvsem posledica upada njihovega števila v dejavnosti javne uprave, obrambe in socialnega zavarovanja (L; gl. graf). Domnevamo2, da je v tej dejavnosti visok delež štipendij podeljen študentom družbenih ved, poslovnih ved in prava ter da je v predelovalnih dejavnostih (D), oskrbi z elektriko, plinom in vodo (E), gradbeništvu (F) ter zdravstvu in socialnem varstvu (N) v primerjavi z ostalimi dejavnostmi višji delež štipendij podeljen študentom na področjih znanosti in tehnologije ter zdravstva. Vendar je v teh štirih dejavnostih med letoma 2005 in 2006 prišlo le do minimalnega povečanja ali celo upada števila kadrovskih štipendistov (gl. graf). Novi Zakon o štipendiranju, sprejet v letu 2007, predvideva spodbujanje kadrovskega štipendiranja, zato lahko pričakujemo, da se bo v prihodnjih letih število kadrovskih štipendistov okrepilo. Delež tujih študentov s slovensko štipendijo se je nekoliko okrepil. Po resoluciji je glavni namen povečanja števila tujih štipendistov pritegniti večje število tujih študentov na študij v Slovenijo. Število tujih štipendistov se je v letu 2006 povečalo in doseglo 92 (2005: 60). Kljub temu je delež tujih štipendistov v primerjavi s skupnim številom tujih študentov v Sloveniji še vedno nizek. V študijskem letu 2006 je dosegel 6,1 % (2005: 4,3 %). Področje znanosti in tehnologije zajema dve širši področji po Isced 97: področje »znanost, matematika in računalništvo« in področje »tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo«. 2 Podatkov o številu kadrovskih štipendistov glede na področja izobraževanja po posameznih dejavnostih nimamo na razpolago. Graf: Kadrovski štipendisti v terciarnem izobraževanju glede na dejavnost štipenditorja, 2005-2006 400 200 0 Vir podatkov: SURS; preračuni UMAR. Mleko in mlečni izdelki Ekonomsko ogledalo UMAR številka 1/2008 str. 20 Indeksi cen 2006 2007 XII 2006/ XII 2005 O (I 06-XII 06)/ O (I 05-XII 05) XII 2007/ XI 2007 XII 2007/ XII 2006 O (I 07-XII 07)/ O (I 06-XII 06) Cene življenjskih potrebščin, Slovenija Skupaj (HICP) 102,8 102,5 100,4 105,6 103,6 Hrana in brezalkoholne pijače 103,8 102,3 101,5 112,9 107,8 Mleko, mlečni izdelki in jajca 105,4 100,5 101,0 121,2 111,6 Cene življenjskih potrebščin, EU 27 Skupaj (HICP) 102,2 102,3 100,4 103,2 102,4 Hrana in brezalkoholne pijače 103,0 102,4 100,7 105,7 103,5 Mleko, mlečni izdelki in jajca 101,4 101,1 101,5 112,2 104,5 Cene pri rejcih, Slovenija XI 2007/ X 2007 XI 2007/ XI 2006 O (XII 06-XI 07)/ O (XII 05-XI 06) Skupaj kmetijski proizvodi 102,0 104,0 106,0 112,9 105,0 Mleko 100,1 101,2 106,6 113,1 103,2 Prireja, proizvodnja in menjava 2002 2003 2004 2005 2006 Stopnje rasti, v % 2006/05 1 2006/02 Prireja mleka na kmetijskih gospodarstvih Krave molznice, v tisoč 140,0 130,7 134,0 120,3 112,5 -6,5 -19,6 Odkupljeno kravje mleko, v tisoč ton 487,7 498,7 503,3 508,3 511,0 0,5 4,8 Mlečnopredelovalna industrija: proizvodnja Konzumno mleko, v tisoč ton 172,1 159,0 178,8 178,8 156,2 -12,6 -9,2 Smetana, v tisoč ton 14,7 15,6 18,3 15,5 13,8 -11,2 -6,2 Fermentirani mlečni izdelki, v tisoč ton 38,9 37,2 35,3 33,5 34,5 3,0 -11,3 Sir, v tisoč ton 22,6 24,2 23,8 22,0 20,4 -7,4 -9,8 Mlečnopredelovalna industrija: poslovni rezultati Delež v DV prehrambne industrije, v % 9,4 9,5 6,4 7,0 4,4 - - Produktivnost: DV/zaposlenega, v 000 SIT 6.074 6.126 4.436 5.534 4.005 -27,6 -34,1 Donosnost prihodkov, v % 1,60 1,44 -3,46 -1,97 -5,30 - - Neto čisti dobiček/izguba obrač. obd., v mio SIT 1.098 1.023 -2.311 -1.228 -3.136 - - Mleko in mlečni izdelki: blagovna menjava Uvoz, v mio EUR 12,4 15,3 23,7 42,6 65,3 53,3 426,1 Izvoz, v mio EUR 44,7 44,6 47,9 61,2 82,3 34,5 84,2 Vir podatkov: SURS, AJPES, preračuni UMAR. Povprečna rast cen skupine mleko, mlečni izdelki in zviševale pa so se, podobno kot v Sloveniji, predvsem v jajca v indeksu cen življenjskih potrebščin je bila v jesenskih mesecih. Drobnoprodajna cena navadnega letu 2007 izjemno visoka. Znašala je 11,6 %, kar je za mleka s 3,5 % maščobe je bila v novembru 0,69 EUR/liter 3,8 o. t. več od povišanja cen v skupini hrana in in se je na medletni ravni povišala za 21,1 %. brezalkoholne pijače in kar za 8,0 o. t. več od skupnega Ocenjujemo, da najpomembnejši razlog za relativno povišanja cen življenjskih potrebščin (gl. tabelo). V visoke podražitve končnih cen mleka in mlečnih povprečju držav EU 27 so se primerljive cene skupine izdelkov niso višje cene surovin, ampak je vzroke mleko, mlečni izdelki in jajca povišale le za 4,5 %, kar pa treba iskati tudi v drugih delih verige. V lanski je za 1,0 o. t. več od dviga cen v skupini hrana in novembrski številki smo kot enega možnih vzrokov za brezalkoholne pijače in za 2,1 o. t. več od skupnega dviga relativno visoko rast cen hrane glede na EU že predstavili cen življenjskih potrebščin. Občutneje kot v Sloveniji so krepitev koncentracije v delu trgovine na drobno. Kot se cene povečale v petih državah članicah: v Bolgariji (za izhaja iz analize odkupnih cen ter razmer v prireji in 17,6 %), Litvi in Latviji (za 14,2 %), na Madžarskem (za predelavi, ki jih predstavljamo v nadaljevanju, pa so 12,8 %) in v Estoniji (za 12,6 %). Manj kot v Sloveniji so razlogi za visoko rast končnih cen lahko tudi v razmeroma se poleg drugih članic cene povišale tudi v sosednji nizki učinkovitosti mlečnopredelovalne industrije. Avstriji (za 8,3 %) in Italiji (za 2,3 na Finskem in Ponudba surovega mleka že nekaj časa zaostaja za Irskem pa so se cel° znižale (za 0,2 % oz. 4,1 %). V povpraševanjem na slovenskem in tudi evropskem in Sloveniji so se lani povišale dv^rat v maju in oktobru. svetovnem trgu. Vzroki so predvsem v omejitvah prireje Rast cen mleka pri rejcih je bila v letu 2007 precej s kvotami v državah EU, suši v Oceaniji in v nižja od rasti končnih cen. V novembru je bila cena prepočasnem povečevanju prireje v Ameriki. V Sloveniji je mleka pri rejcih 0,32 EUR/liter, kar je za 6,6 % več kot v na trgu manj mleka tudi zaradi izvoza na sosednje trge, mesecu prej in za 13,1 % več kot v novembru 2006 (gl. predvsem v Italijo, kjer je povprečna odkupna cena višja. tabelo). Lani se je v povprečju povečala za 3,2 %, kar je Napovedi nekaterih institucij kažejo, da naj bi se cene za 1,8 o. t. manj od povprečne rasti cen kmetijskih mleka pri rejcih v povprečju držav članic EU v naslednjih proizvodov pri kmetijskih pridelovalcih (gl. tabelo). letih najprej nekoliko znižale, nato pa ponovno postopoma Odkupne cene za liter mleka so bile v drugih državah EU poviševale. Skupna kmetijska politika, ki je v preteklosti novembra večinoma višje (v Nemčiji 0,41 EUR, Italiji 0,38 zaradi presežkov uvedla omejevanje prireje, naj bi se v EUR, na Češkem 0,37 EUR, Madžarskem 0,33 EUR), naslednjem obdobju zato prilagodila novim zahtevam Mleko in mlečni izdelki Ekonomsko ogledalo UMAR številka 1/2008 str. 21 trga. Kvote naj bi se z letom 2008/2009 začele postopoma ukinjati, vendar le za okoli 2 % na leto, dokončno pa šele z letom 2015. To naj bi prispevalo k višji prireji, kar bi upočasnilo pričakovano višanje cen mleka. V Sloveniji se kljub zmanjševanju števila krav mlekaric skupni odkup mleka zvišuje, vendar pa se v tem znižuje delež odkupa slovenskih mlekarn. V letu 2006 je bilo za 19,6 % manj krav molznic, odkupljenega pa za 4,8 % več kravjega mleka kot pred petimi leti. Povprečna mlečnost na kravo molznico se povečuje, vendar je nižja kot v povprečju držav EU; v letu 2006 je bila za 12 % nižja kot v EU 27 in za 18 % nižja kot v EU 15. Skupni odkup mleka se je povečal tudi v prvih enajstih mesecih leta 2007, in sicer medletno za 4,3 %. Pri tem se je odkup slovenskih mlekarn znižal za 1,2 %, njihov delež v skupnem odkupu pa je bil že manj kot 70 %. Kljub razmeroma veliki prireji surovega mleka ima Slovenija nizek delež mlečnopredelovalne industrije v dodani vrednosti. Delež dodane vrednosti gospodarskih družb te industrije v celotni prehrambni industriji je majhen in je po vstopu v EU izrazito padel (gl. tabelo). Pomemben razlog je v znižanju subvencij1, ki so se v letu 2004 po izredno visoki vrednosti v letu prej znižale za približno 70 %, v nekoliko manjšem obsegu pa tudi v naslednjih dveh letih. V letu 2006 je na izrazitejši padec dodane vrednosti vplivalo tudi ponovno poslabšanje razmerja med stroški blaga, materiala in storitev ter čistimi prihodki od prodaje. Še večje je bilo v proučevanem petletnem obdobju znižanje deleža te industrije v dodani vrednosti celotnih predelovalnih dejavnosti, v katerih je v letu 2006 dosegla samo 0,34-odstotni delež. To je približno trikrat manj od povprečja EU 27. Čeprav število zaposlenih v mlečnopredelovalnih podjetjih upada, so ta še vedno relativno velika. Po številu zaposlenih je slovensko mlečnopredelovalno podjetje večje od povprečnega evropskega. Med Gre za zmanjšanje postavke »subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije in drugi prihodki, ki so povezani s poslovnimi učinki«, pri čemer ocenjujemo, da je do največjega znižanja prišlo ravno pri subvencijah. sosednjimi članicami EU ima več zaposlenih na podjetje Madžarska, medtem ko je italijanska mlečnopredelovalna industrija precej razdrobljena. Sicer pa se število zaposlenih na družbo tudi v Sloveniji v zadnjih letih zmanjšuje. V letu 2006 je bilo 81,7 zaposlenega na gospodarsko družbo, kar je precej več kot v povprečju prehrambne (37,8) in predelovalne industrije (29,7). Vztrajno se niža tudi skupno število zaposlenih v mlečnopredelovalni industriji, razpoložljivi tekoči podatki pa kažejo, da se je trend nadaljeval tudi v letu 2007. Mlečnopredelovalna podjetja imajo nizko produktivnost in skromne poslovne rezultate. V letu 2005 je bila njihova produktivnost na približno 30 % produktivnosti evropske. Višjo produktivnost so izkazovale tudi Avstrija in Italija (dosegli smo približno 20 % njihove produktivnosti) ter Madžarska (okoli 70 %). Produktivnost slovenskih mlečnopredelovalnih podjetij se je v zadnjih petih letih zniževala. Na znižanje je vplivalo tudi zmanjšanje subvencij, a tudi če jih iz izračuna izključimo, je bila produktivnost v letu 2006 nižja kot v letu 2002. Stroški dela na zaposlenega so se, razen v letu 2006, višali. Posledično je močno naraščal delež stroškov dela v dodani vrednosti, kar je z vidika konkurenčnosti neugodno in v nasprotju s trendi v predelovalni industriji. Posledično so bili poslovni rezultati skromni; neto čista izguba se je leta 2006 v primerjavi s predhodnim letom več kot podvojila. Od 15 družb, ki jih uvrščamo v to panogo, jih je izgubo prikazalo kar 9. Presežek v blagovni menjavi mleka in mlečnih izdelkov se v letih po vstopu Slovenije v EU znižuje, hkrati pa se poslabšuje tudi njegova struktura. V letu 2006 je bil, merjeno v EUR, skupni izvoz za 84,2 % višji kot v letu 2002, skupni uvoz pa se je v tem času povišal kar za 426,1 %. Povečuje se predvsem promet v skupini nekoncentrirano mleko in smetana, hitreje na uvozni kot izvozni strani. V skupinah ostalih mlečnih izdelkov, kjer je stopnja predelave višja, se vrednost izvoza zmanjšuje, povečuje pa vrednost uvoza (gl. graf). To dodatno kaže na relativno nizko konkurenčnost slovenske mlečnopredelovalne industrije. V letu 2006 se je najbolj povečal uvoz iz Madžarske, izvoz pa predvsem v Italijo. Graf 1: Saldo blagovne menjave Graf 2: Indeksi cen 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 -20 -25 □ 2002 02005 ■ 2006 ¥ Mleko, mlečni izdelki in jajca v HICP, Slovenija i i Mleko, mlečni izdelki in jajca v HICP, EU-27 -Mleko pri rejcih, Slovenija e ro'ro ■— o ■— o ro£ id E E o (/> ro ^ .H Vir podatkov: SURS, preračun UMAR. o (ÖJD m Pc ro :: b ^ g- Vir podatkov: SURS, Eurostat. Opomba: povprečje 2005=100. 95 90 Razpoložljivi dohodek gospodinjstev in NPISG po nefinančnih sektorskih računih, 2000-2006 Ekonomsko ogledalo UMAR številka 1/2008 str. 22 Komponente razpoložljivega dohodka, v mio EUR 2000 2006 Delež v razpoložljivem dohodku, v % Povprečna letna realna rast 2006/20001 2000 2006 VIRI 16.854 26.999 138,9 140,7 3,0 Sredstva za zaposlene 9.655 15.767 79,6 82,1 3,4 Socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi2 3.177 5.057 26,2 26,3 2,9 Bruto poslovni presežek in raznovrstni dohodek 2.824 4.574 23,3 23,8 3,2 Dohodek od lastnine 477 556 2,2 1,8 -2,3 Drugi tekoči transferji 699 1.009 1,4 0,5 1,2 PORABA 4.717 7.804 38,9 40,7 3,6 Prispevki za socialno varnost2 2.820 4.710 23,2 24,5 3,7 Tekoči davki na dohodek, premoženje itd. 1.135 1.943 9,4 10,1 4,2 Dohodek od lastnine 214 205 0,02 0,01 -5,5 Drugi tekoči transferji 526 911 4,3 4,7 4,4 BRUTO RAZPOLOŽLJIVI DOHODEK = Viri-Poraba 12.137 19.195 100,0 100,0 2,8 ZASEBNA POTROŠNJA 10.373 16.259 85,5 84,7 2,9 Vir podatkov: SURS - Letni nefinančni sektorski računi 2000-2006 (28. 12. 2007); SURS - Bruto domači proizvod, temeljni agregati nacionalnih računov in zaposlenost, Slovenija, 2000-2006 (10. 9. 2007); sestavitev bilance in preračuni UMAR. Opomba: zasebna potrošnja - izdatki za končno potrošnjo gospodinjstev in NPISG (neprofitne institucije storitev gospodinjstvom). 1 Razpoložljivi dohodek, deflacioniran s CPI, zasebna potrošnja s pripadajočim deflatorjem. 2 Zaradi majhnosti kategorij so socialnim prejemkom na strani virov odšteti tisti na strani porabe ter prispevkom za socialno varnost odšteti tisti na strani virov; zaradi tega se seštevek kategorij na strani virov in porabe ne ujema s skupnim podatkom za vire in porabo. Za podrobnejšo razlago uporabljene metodologije gl. delovni zvezek UMAR 11/07. V prispevku predstavljamo kategorijo razpoložljivega dohodka po mednarodno primerljivi metodologiji nacionalnih računov. Razpoložljivi dohodek je prikazan kot samostojna bilanca, v kateri so združeni tokovi različnih računov iz sektorskih računov. Podatki kažejo, da se je razpoložljivi dohodek v opazovanem obdobju povečeval le rahlo počasneje od potrošnje, nagnjenost k potrošnji je bila nižja kot v EU, zaostanek za povprečnim dohodkom na prebivalca pa razmeroma velik. V obdobju 2000-2006 se je razpoložljivi dohodek gospodinjstev in NPISG v povprečju na leto povečal za 2,8 %. Potrošnja, katere pomembna determinanta je razpoložljivi dohodek, je naraščala le za 0,1 o. t. hitreje. Najbolj se je razpoložljivi dohodek povečal leta 2005 (3,8 %), najmanj pa leta 2003 (0,4 %). Gospodinjstva in NPISG so v povprečju v obravnavanem obdobju potrošila 84,5 % razpoložljivega dohodka (nagnjenost k trošenju). V povprečju so gospodinjstva in NPISG v EU porabila nekoliko več (88,8 % v EU 27; 86,2 % v EU 13) dohodka. Vzroki za to so lahko razmeroma velike stanovanjske investicije slovenskih gospodinjstev v zadnjih letih in večji razmah možnosti za varčevanje (alternativne oblike bančnemu varčevanju). Vsako leto je tako gospodinjstvom iz razpoložljivega dohodka v povprečju ostalo za 3,7 % več sredstev za varčevanje (oz. investicije) kot leto pred tem. Struktura razpoložljivega dohodka kaže, da v Sloveniji pridobimo večji delež dohodka z zaposlitvijo in manjšega z lastnino kot v povprečju EU (gl. graf). Delež sredstev za zaposlene je v EU vidno nižji kot pri nas, kjer se je od leta 2000 še nekoliko povečal (v primerjavi z EMU gre za razliko skoraj 10 o. t.), kar pomeni, da gospodinjstva večji delež dohodka pridobijo z drugimi viri. Predvsem je razlika opazna pri deležu dohodka od lastnine (dividende, obresti, najemnine od zemljišč ipd.), ki v povprečju EU 27 znaša kar 13,5 % (v EMU pa še 1,4 o. t. več). V Sloveniji imamo tudi manjši delež tekočih davkov na dohodek in premoženje, kar je najverjetneje v večji meri posledica manjšega premoženja oziroma razlik v sistemu njegove obdavčitve kot pa manjše davčne obremenitve dohodkov. Po povprečnem dohodku na prebivalca Slovenija precej zaostaja za povprečjem EU. Če preračunamo razpoložljivi dohodek na prebivalca, smo v Sloveniji leta 2006 dosegli 62,2 % dohodka na prebivalca EU 27 (in 53,4 % v EU 13) ter 58,9 % potrošnje na prebivalca EU 27 (52,3 % v EU 13). Doseganje evropske ravni se je v opazovanem obdobju nekoliko izboljšalo, saj smo v letu 2000 na prebivalca dosegali 49,0 % (42,0 %) dohodka in 54,4 % (47,9 %) potrošnje. Graf: Deleži posameznih komponent v razpoložljivem dohodku, Slovenija, EU 27 in EU 13, 2006 80 70 60 50 40 30 20 10 0 □ EU-27 ^Slovenija ♦ EU-13 sredstva za zaposlene socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi bruto poslovni presežek in raznovrstni dohodek drugi tekoči transferji dohodek od lastnine prispevki za socialno varnost tekoči davki na dohodek in premoženje Vir podatkov: SURS. Opomba: gre za postavke tako s strani virov kot porabe (npr. drugi tekoči transferji se pojavljajo tako na strani virov kot porabe, zato so tu prikazani kot viri manj poraba), zato seštevek vseh komponent ni in niti ne more biti 100. % Indeks človekovega razvoja - HDI Ekonomsko ogledalo UMAR številka 1/2008 str. 23 Osrednja tema zadnjega Poročila o človekovem razvoju 2007/2008 so podnebne spremembe, ključno sporočilo pa, da se s stopnjo človekovega razvoja viša količina emisij CO2. Države z visoko stopnjo človekovega razvoja, ki predstavljajo 39 % od 177 v preračun vključenih držav, sprostijo namreč kar 100-krat več CO2 kot države z nizko stopnjo človekovega razvoja, ki predstavljajo 12 % vključenih držav. Največje onesnaževalke so ZDA, ki same sprostijo skoraj toliko CO2 kot Kitajska in Indija skupaj -ti ga sprostita največ med državami v razvoju. Med tridesetimi največjimi onesnaževalkami je tudi sedem članic EU, med katerimi izstopajo Nemčija, Združeno kraljestvo in Italija. Poleg tovrstnih in drugih s človekovim razvojem povezanih sporočil prinaša zadnje poročilo tudi nove preračune razvojnih indeksov, od katerih v nadaljevanju predstavljamo indeks človekovega razvoja (HDI). Na prvem mestu je Islandija, katere vrednost je z 0,960 narasla na 0,968. Po šestih letih je prehitela Norveško (0,968) zaradi višjega pričakovanega trajanja življenja. Sledijo Avstralija (0,962), Kanada (0,961) in Irska (0,959), Slovenija je s HDI 0,917 na 27. mestu. Najnižje HDI imajo še vedno afriške države. Pri tem velja opozoriti, da se podatki za preračun HDI 2007 nanašajo na leto 2005. Ob zvišanju HDI z 0,910 leta 2006 na 0,917 leta 2007 Slovenija ostaja na 27. mestu med 177 državami. Za 0,01 točke sta se povečala indeks pričakovanega trajanja življenja (na 0,874) in indeks bruto domačega proizvoda po kupni moči na prebivalca (na 0,902), indeks izobrazbe pa se je zaradi rahlega znižanja bruto stopnje vključenosti v vse tri ravni izobraževanja znižal z 0,98 na 0,974. Pregled skozi čas pokaže, da se HDI in uvrstitev Slovenije vse od prvega preračuna za leto 1990 izboljšujeta. K hitri rasti sta prispevala predvsem rast bruto stopnje vključenosti v izobraževanje (uporabljena stopnja pismenosti je 99 %) in bruto domačega proizvoda po kupni moči na prebivalca (katerega vrednost po preračunu 2007 sicer predstavlja 55,7 % maksimalne vrednosti, tj. 40.000 USD). Indeks pričakovanega trajanja življenja ima že vse od začetka najnižjo vrednost; po zadnjem preračunu je za 0,08 točke nižji od najvišjega japonskega, od indeksa Španije in Švedske (katerih indeks je najvišji v EU 27) pa za 0,051 točke. Še večja pa je razlika v vrednostih indeksa BDP; slovenski je od najvišjih norveškega, luksemburškega in ameriškega, katerih indeks BDP doseže maksimum, tj. 1,00, nižji za 0,098 točke. Metodologija HDI je prilagojena predvsem državam v razvoju, a je HDI kljub temu pomemben kazalec kompleksnosti povezanosti dohodka in blaginje. HDI kaže blaginjo skozi tri področja družbenega razvoja, kazalci, s katerimi so ta operacionalizirana, pa naj bi odsevali dosežke držav na različnih razvojnih ravneh. A tak metodološki pristop se je v skupini držav z visoko stopnjo človekovega razvoja izkazal za manj ustreznega. Najspornejši je indeks izobrazbe, katerega metodološka zasnova prikriva pomembne razlike med državami, zlasti med najbolj razvitimi. Zaradi dostopnosti podatkov je vključenost v izobraževanje namesto z neto stopnjami, ki upoštevajo samo redno vključene, izražena v bruto stopnjah (števec predstavljajo vsi vključeni, ne glede na starost). Z vidika najbolj razvitih je neprimerna tudi metodologija merjenja pismenosti, še posebej, ker sta stopnji pismenosti pripisani kar dve tretjini vrednosti indeksa izobrazbe. Ta je v skupini držav z visoko stopnjo človekovega razvoja namreč skoraj 100-odstotna. Ker pa so različne (druge) oblike pismenosti kot so npr. številčna, bralna, funkcionalna itd. kot pomemben razvojni dejavnik izključene, indeks izobrazbe ne kaže dejanske (ne)pismenosti populacije razvitih držav. HDI vsekakor ni izčrpno merilo razvoja; njegovi avtorji nikoli niso imeli te ambicije, saj v indeks niso vključili vrste pomembnih kazalcev, vsekakor pa pomembno dopolnjuje BDP in vrsto drugih razvojnih kazalcev. Šele upoštevanje in analiza različnih vrst kazalcev pokažeta dejansko blaginjo in s tem (ne)razumevanje prepletenosti in medsebojne povezanosti (in odvisnosti) ekonomskih in socialnih politik ter njihovih posledic. Pomembno sporočilo projekta spremljanja človekovega razvoja namreč je, da morajo razvojne strategije razumeti gospodarski razvoj kot sredstvo in ne kot cilj človekovega razvoja. Graf: Indeks človekovega razvoja, izbrane države, 2006 in 2007 1,00 0,95 0,90 - 0,85 0,80 0,75 0,70 Netehtano povprečje EU-27, leto 2007 li IE SE NL FI FR DK ES AT BE UK LU IT DE GR SI CY PT CZ MT HU PL SK LT EE LV BG RO US IS NO HR TR Vir podatkov: UNDP: Human Development Report 2007/2008. Opomba: podatki za HDI 2006 se nanašajo na leto 2004 in za HDI 2007 na leto 2005. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo UMAR številka 1/2008 str. 1-17 Bruto domači proizvod / I Ekonomsko ogledalo UMAR številka 1/2008 str. P 2 2003-2006 stalne cene preteklega leta, 2007-2009 stalne cene 2006 V mio SIT V mio EUR Realne stopnje rasti v % 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2004 2005 2006 2007 2008 2009 napoved napoved DODANA VREDNOST po dejavnostih in BRUTO DOMAČI PROIZVOD A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 123.669 147.506 139.222 142.730 608 617 627 15,1 -4,4 -3,8 1,0 1,5 1,5 B Ribištvo 800 875 1.014 996 4 4 4 -7,0 20,4 1,5 0,0 1,0 1,0 C Rudarstvo 24.674 28.084 30.647 32.719 137 137 137 6,8 0,4 7,5 1,0 0,5 -0,5 D Predelovalne dejavnosti 1.278.086 1.385.784 1.441.576 1.538.233 6.927 7.339 7.732 3,7 3,6 8,5 8,5 6,0 5,3 E Oskrba z elektriko, plinom in vodo 140.397 153.187 174.594 187.081 769 780 784 6,8 5,7 5,7 -3,0 1,5 0,5 F Gradbeništvo 264.015 282.539 316.444 394.283 1.892 2.062 2.073 0,0 4,9 15,2 14,0 9,0 0,5 G Trgovina in popravila motornih vozil 563.223 628.070 679.306 753.850 3.408 3.553 3.689 4,2 4,5 6,1 7,5 4,3 3,8 H Gostinstvo 108.731 115.150 127.161 137.422 634 665 696 -1,1 1,2 2,9 3,0 5,0 4,5 I Promet, skladiščenje in zveze 357.817 402.669 442.608 500.231 2.221 2.342 2.495 5,3 6,1 9,4 6,5 5,5 6,5 J Finančno posredništvo 222.430 263.041 278.993 285.593 1.403 1.486 1.584 17,1 10,5 9,8 7,0 6,0 6,5 K Nepremičnine, najem, poslovne storitve 807.976 886.022 978.785 1.047.398 4.695 4.895 5.118 2,8 3,5 3,7 4,8 4,3 4,5 L Javna uprava, obramba in socialno zavarovanje 300.255 337.436 356.269 375.972 1.633 1.665 1.699 4,8 2,9 2,9 1,2 2,0 2,0 M Izobraževanje 271.188 297.113 328.786 347.104 1.527 1.554 1.583 2,3 3,3 1,7 1,8 1,8 1,8 N Zdravstvo in socialno varstvo 247.634 275.279 299.347 310.503 1.345 1.385 1.427 5,6 5,2 1,6 1,7 3,0 3,0 O Druge javne, skupne in osebne storitve 167.258 183.431 209.598 219.146 1.002 1.042 1.084 2,8 3,3 1,2 3,5 4,0 4,0 P Zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem 1.007 1.103 1.436 1.114 5 5 5 -8,1 5,9 -3,5 -4,1 0,0 0,0 DODANA VREDNOST (A+...+P) 4.879.160 5.387.291 5.805.787 6.274.375 28.210 29.530 30.736 4,4 4,0 6,0 5,9 4,7 4,1 Davki na proizvode in storitve 751.700 828.100 883.539 919.784 4.143 4.319 4.485 4,2 4,7 3,9 4,9 4,3 3,8 Minus: subvencije na proizvode in storitve 23.598 29.272 31.323 38.790 140 144 147 -2,0 -0,4 10,0 1,0 3,0 2,0 BRUTO DOMAČI PROIZVOD 5.607.262 6.186.119 6.658.003 7.155.369 32.213 33.706 35.073 4,4 4,1 5,7 5,8 4,6 4,1 Viri podatkov: Nominalno: SURS 2003-2006, Jesenska napoved UMAR 2007. Realne stopnje rasti: SURS 2004-2006, Jesenska napoved UMAR 2007. Opomba: Primerjava nominalnih vrednosti mogoča ob tehnični predpostavki razmerja SIT/EUR= 239,64, ki se upošteva od leta 2007 dalje. Bruto domači proizvod / II Ekonomsko ogledalo UMAR številka 1/2008 str. P 3 Tekoče cene, v mio SIT Tekoče cene, v mio EUR Struktura v %, tekoče cene, BDP=100 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2004 2005 2006 2007 2008 2009 napoved napoved OBLIKOVANJE IN PORABA BRUTO NACIONALNEGA RAZPOLOŽLJIVEGA DOHODKA 1. BRUTO DOMAČI PROIZVOD 5.922.917 6.392.985 6.768.266 7.296.627 33.177 35.953 38.482 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 2. Saldo primarnih dohodkov s tujino -46.503 -75.128 -58.391 -78.661 -497 -474 -534 -1,2 -0,9 -1,1 -1,5 -1,3 -1,4 3. BRUTO NACIONALNI DOHODEK (1+2) 5.876.414 6.317.857 6.709.875 7.217.966 32.680 35.479 37.949 98,8 99,1 98,9 98,5 98,7 98,6 4. Saldo tekočih transferjev s tujino 6.994 -10.555 -34.525 -50.281 -96 -81 -39 -0,2 -0,5 -0,7 -0,3 -0,2 -0,1 5. BRUTO NACIONALNI RAZPOLOŽLJIVI DOHODEK (3+4) 5.883.408 6.307.302 6.675.350 7.167.684 32.585 35.398 37.909 98,7 98,6 98,2 98,2 98,5 98,5 6. Izdatki za končno potrošnjo 4.424.637 4.703.677 4.964.645 5.299.860 23.750 25.663 27.302 73,6 73,4 72,6 71,6 71,4 70,9 Zasebna potrošnja 3.275.936 3.473.290 3.653.249 3.896.317 17.522 18.861 20.045 54,3 54,0 53,4 52,8 52,5 52,1 Državna potrošnja 1.148.701 1.230.387 1.311.395 1.403.543 6.229 6.802 7.257 19,2 19,4 19,2 18,8 18,9 18,9 7. Bruto varčevanje (5-6) 1.458.771 1.603.625 1.710.706 1.867.824 8.834 9.735 10.607 25,1 25,3 25,6 26,6 27,1 27,6 8. Bruto investicije 1.510.498 1.770.142 1.846.356 2.068.981 10.000 10.854 11.378 27,7 27,3 28,4 30,1 30,2 29,6 9. Saldo na računu tekočih transakcij (7-8) -51.727 -166.516 -135.650 -201.156 -1.165 -1.118 -770 -2,6 -2,0 -2,8 -3,5 -3,1 -2,0 Viri podatkov: SURS 2003-2006, BS, Jesenska napoved UMAR 2007. Opomba: Primerjava nominalnih vrednosti mogoča ob tehnični predpostavki razmerja SIT/EUR=239,64, ki se upošteva od 2007 dalje. IZDATKOVNA STRUKTURA BDP, 2003-2006 stalne cene preteklega leta, 2007-2009 stalne cene 2006 V mio SIT V mio EUR Realne stopnje rasti, v % BRUTO DOMAČI PROIZVOD (3+4+5) 5.607.262 6.186.119 6.658.003 7.155.369 32.213 33.706 35.073 4,4 4,1 5,7 5,8 4,6 4,1 1. Izvoz proizvodov in storitev 3.157.565 3.653.898 4.145.398 4.788.469 23.259 25.660 28.136 12,5 10,1 12,3 13,4 10,3 9,7 2. Uvoz proizvodov in storitev 3.194.810 3.694.754 4.101.467 4.830.821 23.762 26.173 28.333 13,3 6,7 12,2 14,2 10,1 8,2 3. SALDO* (1-2) -37.245 -40.856 43.931 -42.352 -502 -514 -197 -0,5* 2,0* 0,0* -0,6* 0,0* 0,9* 4. KONČNA POTROŠNJA (a+b) 4.195.627 4.557.677 4.836.456 5.168.882 22.952 23.826 24.583 3,0 2,8 4,1 3,8 3,8 3,2 a. Zasebna potrošnja 3.112.561 3.373.478 3.566.122 3.800.103 16.946 17.624 18.220 3,0 2,7 4,0 4,2 4,0 3,4 b. Državna potrošnja (individualna in kolektivna) 1.083.066 1.184.199 1.270.334 1.368.779 6.006 6.201 6.363 3,1 3,2 4,4 2,6 3,2 2,6 5. BRUTO INVESTICIJE (c+d) 1.448.880 1.669.298 1.777.616 2.028.838 9.763 10.394 10.687 10,5 0,4 9,9 13,1 6,5 2,8 c. Bruto investicije v osnovna sredstva 1.368.338 1.531.410 1.666.102 1.872.354 9.110 9.679 9.931 7,3 2,5 8,4 14,5 6,2 2,6 d. Spremembe zalog in vrednostni predmeti* 80.542 137.887 111.514 156.484 653 714 756 0,9* -0,5* 0,6* -0,1* 0,2* 0,1* Viri podatkov: Nominalno: SURS 2003-2006, BS, Jesenska napoved UMAR 2007. Realne stopnje rasti: SURS 2004-2006, BS, Jesenska napoved UMAR 2007. Opomba: Primerjava nominalnih vrednosti mogoča ob tehnični predpostavki razmerja SIT/EUR=239,64, ki se upošteva od leta 2007. *Kot prispevek k realni rasti BDP (v odstotnih točkah). Industrijska proizvodnja Ekonomsko ogledalo UMAR številka 1/2008 str. P 4 2002 2003 2004 2005 2006 2006 2007 2006 2007 QIII QIV QI QII QIII 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 INDUSTRIJA*, indeksi proizvodnje po dejavnostih, 2000=100; podatki za leto 2007 so začasni INDUSTRIJA skupaj 105,4 106,9 112,8 116,5 123,7 122,1 130,6 128,6 133,7 130,2 134,4 139,7 117,6 125,0 121,4 139,5 129,0 135,4 136,7 136,7 118,2 135,8 149,0 143,0 C Rudarstvo 99,2 104,9 97,6 104,2 115,0 106,6 134,5 113,5 129,9 107,0 135,5 152,6 115,3 94,1 107,6 138,7 133,6 135,2 120,8 92,1 121,4 107,4 132,4 145,0 D Predelovalne dejavnosti 104,8 106,5 111,6 115,6 123,2 122,5 129,3 128,9 135,4 131,9 134,2 138,9 114,8 124,5 121,8 140,5 129,8 137,2 139,2 139,3 118,2 138,2 151,3 144,2 DA Hrana, pijače, tobak 98,6 99,6 89,4 88,0 87,9 88,4 95,5 79,8 90,9 89,5 88,9 104,7 92,8 76,1 76,2 87,0 89,6 90,9 92,1 92,4 90,3 85,8 94,1 90,3 DB Tekstilije in izdelki 80,5 71,3 61,7 54,1 52,3 54,3 47,5 56,7 51,6 50,0 51,1 50,2 41,2 55,1 52,4 62,5 52,0 49,8 53,1 54,3 41,2 54,4 58,9 47,1 DC Usnje in izdelki 83,6 72,7 68,2 72,7 76,5 72,1 77,7 72,8 52,3 59,1 90,3 91,1 51,6 86,0 61,0 71,5 53,2 51,2 52,4 80,8 51,6 45,0 62,9 55,9 DD Les in izdelki 94,3 91,0 94,7 100,7 104,1 104,5 108,4 111,6 124,7 114,3 114,7 119,6 91,0 97,1 110,7 127,1 120,1 129,0 125,1 122,5 103,7 116,6 132,0 118,7 DE Papir, založništ., tiskarstvo1 100,9 100,6 101,2 104,8 103,9 102,0 109,5 103,0 106,6 106,7 110,3 113,4 104,8 103,2 93,4 112,3 104,0 110,2 105,7 111,8 106,0 102,4 115,2 112,7 DF Koks, naftni derivati, jedrsko gorivo2 34,2 36,3 - - - - 20,9 22,3 18,6 20,1 21,1 21,6 19,9 22,8 21,2 23,0 18,8 18,4 18,6 20,2 18,8 21,2 25,4 27,8 DG Kemikalije, kemični izdelki, umetna vlakna 114,5 128,0 147,5 158,7 179,4 172,1 189,3 201,1 213,9 218,8 207,4 198,6 161,9 209,4 193,6 200,4 206,8 199,2 235,8 241,5 180,7 234,3 272,5 250,0 DH Izdelki iz gume, plastičnih mas 99,8 103,6 116,5 122,2 130,0 136,9 135,9 135,1 141,2 146,6 145,6 149,7 112,3 127,3 125,5 152,6 131,0 146,7 146,0 145,4 137,1 157,4 166,6 157,9 DI Dr. nekovins. mineralni izd. 100,9 101,6 84,6 78,7 83,6 90,6 89,2 78,1 92,9 92,4 96,4 98,1 73,1 71,4 72,5 90,5 85,5 97,8 95,4 96,2 87,9 93,1 101,4 96,1 DJ Kovine in izdelki 108,3 112,0 107,8 116,3 129,8 131,5 136,6 143,9 147,2 140,2 147,6 146,1 116,1 142,7 135,4 153,6 142,5 148,3 150,7 146,2 131,2 143,2 150,3 151,0 DK Stroji in naprave 128,6 120,9 138,5 140,9 149,5 144,7 161,7 163,1 166,0 161,4 162,4 173,4 149,2 151,4 154,1 183,8 162,3 168,2 167,6 164,0 140,0 180,2 183,8 180,8 DL Električna, optična oprema 110,3 122,8 153,0 157,7 181,5 183,0 193,6 186,3 200,4 188,0 193,6 210,0 177,2 173,4 175,4 210,2 185,3 214,2 201,8 192,2 164,8 207,1 227,1 215,0 DM Vozila in plovila 106,4 111,7 152,7 184,7 177,7 149,4 173,3 195,2 206,5 196,2 175,0 180,3 164,6 179,6 184,6 221,5 184,3 216,7 218,4 230,9 141,5 216,1 240,4 233,3 DN Pohištvo, drugo, reciklaža 106,3 102,6 103,4 108,7 107,5 107,8 111,1 105,3 106,3 97,6 115,0 122,2 96,0 96,4 104,4 115,0 103,1 110,4 105,3 105,6 81,6 105,6 115,9 113,9 E Oskrba z elektriko, plin., vodo3 115,3 111,3 132,9 130,9 129,6 117,7 140,9 126,4 104,2 111,7 130,7 137,5 154,6 142,4 117,5 119,3 108,3 102,4 101,8 115,0 111,2 109,0 116,4 118,2 ZAPOSLENI V INDUSTRIJI4 Število skupaj, v tisoč 259,9 255,1 251,7 247,3 243,3 243,0 244,7 244,6 245,5 244,8 244,6 245,4 244,0 244,1 244,8 245,0 245,2 245,5 245,6 245,1 244,6 244,8 245,9 246,1 C Rudarstvo 5,1 4,8 4,4 4,2 4,0 4,0 3,9 3,9 3,8 3,7 3,9 3,9 3,9 3,9 3,9 3,8 3,8 3,8 3,8 3,8 3,7 3,7 3,8 3,7 D Predelovalne dejavnosti 243,1 238,9 236,1 231,8 227,9 227,5 229,2 229,4 230,2 229,6 229,1 229,9 228,7 228,9 229,6 229,7 230,0 230,2 230,3 229,8 229,3 229,7 230,7 230,9 E Oskrba z elektriko, plin., vodo 11,7 11,4 11,3 11,4 11,4 11,5 11,5 11,3 11,5 11,5 11,5 11,5 11,4 11,3 11,3 11,4 11,5 11,5 11,6 11,5 11,5 11,4 11,4 11,4 GRADBENIŠTVO5, realni indeksi vrednosti opravljenih del, 2000=100 Gradbeništvo skupaj 97,9 105,7 108,4 111,7 128,8 149,0 169,4 104,0 157,8 173,9 188,1 163,2 157,0 88,7 98,1 125,1 136,2 171,0 166,3 166,1 173,9 181,3 206,8 178,1 Stavbe 104,2 104,9 114,6 126,4 144,2 165,3 179,6 123,0 172,7 181,6 191,9 169,9 177,0 107,2 115,3 146,5 150,9 182,7 184,6 184,8 183,0 177,0 195,5 198,8 Gradbeni inženirski objekti 92,1 106,4 102,6 98,0 114,5 133,8 160,0 91,5 148,1 168,8 184,6 157,1 138,4 76,6 86,8 111,1 126,5 163,3 154,4 153,8 168,0 184,2 214,3 164,6 Delovno aktivni v gradbeništvu4 99,4 99,1 97,5 102,0 109,6 113,1 114,3 114,1 120,3 125,3 114,9 115,2 112,7 112,9 114,4 114,8 118,0 120,4 122,7 124,0 125,2 126,8 128,3 129,1 Vir podatkov: SURS. Opombe: 'Indeksi industrijske proizvodnje so od februarja 2004 naprej začasni. Za obdobje do januarja 2004 so izračunani na osnovi podatkov o proizvedenih količinah industrijskih proizvodov. Od februarja 2004 so osnova za izračun podatki o vrednostni proizvodnji, ki je izračunana po obrazcu: vrednost proizvodnje v mesecu (x) = prihodek od prodaje v mesecu (x) + zaloge v mesecu (x)- zaloge v mesecu (x-1). ''Založniška podjetja niso vključena. 2Podatek zaradi zaupnosti ni objavljen. 3Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo. 4Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP). Po novi metodologiji so preračunani tudi podatki za pretekla leta do januarja 2000.5V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost. Proizvodnja Ekonomsko ogledalo UMAR številka 1/2008 str. P 5 2002 2003 2004 2005 2006 2006 2007 2006 2007 QIII QIV QI QII QIII 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 PROMET Potniški km v javnem cestnem prevozu, mio 1.143 1.065 980 848 850 180 223 209 222 167 77 66 70 62 76 69 80 73 45 43 79 79 74 Potniški km v železniškem prevozu, mio 749 778 764 777 788 189 210 196 202 204 71 69 - - - - - - - - - - - Potniški km v zračnem prevozu, mio 794 837 896 1.019 1.044 411 200 183 289 459 60 57 62 56 65 79 88 121 161 158 139 107 77 Tonski km v železniškem prevozu, mio 3.078 3.274 3.466 3.402 3.373 817 942 918 913 865 321 306 - - - - - - - - - - - Tonski km v pomorskem prevozu, mio 28.578 28.361 37.047 52.513 49.155 12.618 11.494 10.813 13.224 12.050 2.846 4.267 4.477 2.949 3.387 4.884 3.967 4.373 4.585 3.676 3.790 4.837 2.628 Tonski km v cestnem prevozu, mio 6.609 7.040 9.007 11.033 12.112 2.778 3.020 3.103 3.418 3.617 - - - - - - - - - - - - - Mestni potniški promet, mio 103,9 98,4 100,2 97,2 94,0 14,6 27,7 26,3 23,3 14,4 9,4 9,2 8,7 8,5 9,1 8,3 7,8 7,2 4,1 3,8 6,6 8,9 9,0 Letališ.potniš.promet, v 000 866 922 1.047 1.228 1.339 488 282 251 382 535 88 79 82 78 91 108 123 152 184 181 169 140 102 Pristaniški blagovni promet, v 000 t 9.305 10.788 12.063 12.625 15.462 3.555 4.158 4.282 3.967 3.406 1.362 1.370 1.197 1.323 1.762 1.091 1.383 1.493 1.113 1.167 1.126 1.331 1.422 Transportiran plin, v mio m3 1.007 1.098 1.097 1.136 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - TURIZEM, nočitve, v 000 Skupaj 7.321 7.503 7.589 7.573 7.722 3.115 1.389 1.472 1.997 3.327 407 434 472 497 502 568 619 811 1.226 1.325 776 573 441 Domači gostje 3.300 3.327 3.226 3.173 3.233 1.226 620 700 786 1.253 197 203 177 282 242 208 239 339 503 489 261 228 203 Tuji gostje 4.021 4.175 4.363 4.399 4.489 1.889 769 771 1.211 2.074 209 231 296 215 261 359 380 472 723 836 515 344 238 Zdraviliški kraji 2.327 2.360 2.417 2.464 2.434 846 601 555 627 832 192 184 175 191 189 205 196 225 277 323 231 224 200 Obmorski kraji 2.052 2.010 2.002 1.949 1.871 934 270 203 524 939 84 68 47 62 94 139 152 233 376 366 197 114 85 KMETIJSTVO, zakol v klavnicah, v 000 ton Govedo 40,5 43,1 40,1 37,4 37,9 8,4 11,7 8,0 8,6 8,1 4,0 4,3 2,6 2,5 2,9 3,0 2,9 2,7 2,6 2,7 2,7 3,5 4,3 Prašiči 37,1 37,3 34,6 31,7 33,6 7,9 8,4 8,2 8,5 7,8 2,6 3,1 2,7 2,5 2,9 2,9 2,9 2,6 2,7 2,6 2,5 2,8 2,6 Perutnina 51,4 56,0 52,0 53,4 49,2 12,3 12,5 13,9 14,3 15,2 4,1 4,1 4,6 4,1 5,2 4,6 4,7 5,0 5,2 5,1 4,8 5,4 5,4 Odkup pridelkov, v mrd SIT, od 2007 v mio EUR 101,6 103,3 102,4 103,7 106,7 26,1 33,4 101,3 109,7 120,8 10,5 13,3 32,2 31,1 37,9 37,5 38,4 33,8 38,3 41,8 40,7 46,2 53,1 RIBIŠTVO, v t Ulov v morskih vodah 1459,8 1087,5 815,9 1021,6 736,7 271,3 179,3 174,5 246,0 230,9 51,8 36,1 83,4 65,3 25,8 39,6 77,8 128,7 51,1 123,4 56,4 60,6 47,8 Vir podatkov: SURS. Ekonomski odnosi s tujino Ekonomsko ogledalo UMAR številka 1/2008 str. P 6 2002 2003 2004 2005 2006 2006 2007 2006 2007 QIII QIV qi QII QIII 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 PLAČILNA BILANCA, v mio EUR Tekoči račun 247 -196 -720 -561 -857 -261 -512 -242 -242 -366 -197 -261 -30 -157 -55 -114 -129 1 -96 -54 -216 -188 -232 Blago1 -265 -543 -1.009 -1.026 -1.151 -257 -570 -226 -382 -391 -197 -281 -79 -75 -72 -143 -161 -78 -92 -100 -199 -163 -157 Izvoz 11.082 11.417 12.933 14.599 17.028 4.168 4.543 4.782 5.005 4.920 1.599 1.365 1.470 1.513 1.798 1.578 1.714 1.712 1.738 1.478 1.704 1.847 1.771 Uvoz 11.347 11.960 13.942 15.625 18.179 4.425 5.113 5.008 5.386 5.311 1.796 1.645 1.549 1.588 1.870 1.721 1.875 1.791 1.830 1.578 1.903 2.010 1.928 Storitve 620 540 688 849 866 299 160 204 330 321 28 46 99 35 70 94 112 124 81 125 114 69 25 Izvoz 2.440 2.465 2.783 3.143 3.449 1.072 855 829 1.013 1.278 267 295 299 234 297 332 332 348 432 451 395 363 266 Uvoz 1.820 1.925 2.095 2.294 2.584 773 695 626 683 957 239 249 200 199 227 239 220 224 351 326 280 294 241 Dohodki -168 -219 -322 -288 -398 -227 -100 -144 -156 -185 -13 -38 -42 -49 -53 -51 -51 -54 -59 -63 -63 -67 -70 Prejemki 490 510 530 648 902 241 242 217 271 279 72 94 71 70 75 89 92 91 90 91 98 91 93 Izdatki 657 728 852 936 1.300 468 342 361 427 464 85 132 114 119 128 139 143 144 149 155 160 159 162 Tekoči transferi 60 26 -76 -97 -173 -75 -2 -75 -34 -111 -15 11 -7 -68 0 -14 -30 10 -26 -17 -69 -26 -30 Prejemki 500 474 561 738 785 165 237 197 238 220 59 93 51 59 86 75 66 97 71 90 59 73 81 Izdatki 439 449 638 835 958 240 238 272 272 331 74 82 58 128 86 89 95 87 96 107 128 99 111 Kapitalski in finančni račun 3 46 698 818 1.050 504 424 495 287 215 23 508 -147 340 302 91 -35 231 132 12 72 208 336 Kapitalski račun -164 -165 -96 -114 -131 -39 -96 22 -12 -35 -12 -77 12 20 -10 11 -8 -14 -3 -3 -30 -1 4 Finančni račun 167 211 794 932 1.182 543 519 473 298 251 35 584 -159 320 312 80 -27 245 134 15 102 208 333 Neposredne naložbe 1.556 -151 224 -43 -207 136 -154 -121 -3 -103 -194 88 -84 -70 33 -16 -73 86 -91 41 -54 137 -62 Domače v tujini -166 -421 -441 -516 -718 -164 -218 -307 -234 -328 -168 4 -103 -148 -56 -113 -102 -19 -141 -44 -143 23 -145 Tuje v Sloveniji 1.722 270 665 473 512 300 64 186 231 225 -26 84 19 78 89 97 29 105 50 85 89 114 83 Naložbe v vrednost. papirje -69 -223 -637 -1.466 -1.444 -336 -677 -626 -1.223 350 -183 -429 -905 -151 430 -416 -629 -178 234 120 -4 -356 -483 Finančni derivativi 0 0 6 -10 -13 -3 2 2 -2 -12 2 4 5 -4 1 0 0 -2 -6 -5 -1 -11 1 Ostale naložbe 565 849 945 2.639 1.564 63 954 1.163 1.538 -16 324 545 640 669 -145 456 741 341 -134 -133 252 419 905 Terjatve -538 -730 -1.308 -1.459 -1.936 -384 -264 -2.320 -398 -1.389 -23 -324 -712 -794 -814 -818 506 -85 -605 -357 -427 -269 -350 Komercialni krediti -135 -116 -237 -226 -435 -77 120 -375 -195 29 -57 267 -25 -160 -190 -95 -9 -90 31 151 -154 -229 -23 Posojila -174 -223 -281 -340 -733 -87 -297 -351 -439 -419 -75 -172 -18 -75 -258 -45 -203 -191 -215 -144 -60 -120 -125 Gotovina, vloge -157 -323 -720 -872 -747 -194 -90 -1.613 234 -988 103 -412 -736 -552 -325 -664 715 183 -408 -367 -213 75 -202 Ostale terjatve -71 -68 -69 -21 -21 -26 3 20 1 -11 6 -7 68 -7 -41 -14 3 13 -13 3 0 5 -1 Obveznosti 1.104 1.579 2.252 4.098 3.500 446 1.218 3.483 1.935 1.373 348 869 1.352 1.463 669 1.275 235 426 470 224 678 688 1.254 Komercialni krediti 95 59 214 291 468 63 282 275 59 -83 117 34 -171 220 227 -17 85 -10 55 -300 162 168 85 Posojila 838 1.123 1.671 2.731 2.064 357 467 15 1.546 895 299 210 142 -54 -72 1.021 294 230 220 251 424 206 875 Vloge 130 428 335 1.053 998 39 448 3.208 338 567 -69 599 1.406 1.282 521 279 -140 199 188 281 98 328 299 Ostale obveznosti 39 -31 33 23 -30 -12 21 -16 -7 -6 1 26 -25 16 -6 -9 -5 6 7 -8 -6 -14 -4 Mednarod. denarne rezerve2 -1.885 -264 256 -189 1.281 684 394 55 -11 32 86 376 185 -123 -7 55 -65 -1 132 -8 -91 20 -28 Statistična napaka -250 150 22 -257 -194 -243 88 -254 -45 151 174 -246 176 -183 -247 23 164 -233 -35 42 144 -20 -105 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 1.542 1.634 1.873 2.058 2.492 622 705 245 236 _n.p _n.p _n.p _n.p _n.p Blaga za vmesno porabo 5.245 5.463 6.342 6.990 8.429 2.094 2.203 n.p n.p n.p. 81 0 621 n.p n.p n.p n.p n.p n.p n.p n.p n.p n.p n.p Blaga za široko porabo 4.175 4.188 4.568 5.349 5.840 1.366 1.589 n.p n.p np. 532 497 n.p n.p n.p n.p n.p n.p n.p n.p n.p n.p n.p Uvoz investicijskega blaga 2.072 2.322 2.494 2.624 3.076 746 978 n.p n.p np. 344 358 n.p n.p n.p n.p n.p n.p n.p n.p n.p n.p n.p Blaga za vmesno porabo 6.816 7.079 8.348 9.534 11.064 2.738 2.981 n.p n.p np. 1.072 900 n.p n.p n.p n.p n.p n.p n.p n.p n.p n.p n.p Blaga za široko porabo 2.686 3.646 4.172 986 1.183 n.p n.p np. 409 375 2.838 3.301 Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: 1izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; n.p n.p n.p n.p n.p n.p n.p n.p. I n.p 2rezerve BS n.p n.p Denarna gibanja Ekonomsko ogledalo UMAR številka 1/2008 str. P 7 2005 2006 2006 2007 December 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 |2|3|4|5|6|7|8|9|10|11 DENARNI SISTEM - KONSOLIDIRANA BILANCA MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ - stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Bankovci in kovanci 217,3 152,8 210,3 213,1 214,0 197,6 172,8 2.709 2.684 2.689 2.721 2.737 2.769 2.801 2.787 2.786 2.804 2.818 Depoziti čez noč pri drugih monetarnih finančnih institucijah 1.491,0 1.694,1 1594,9 1605,7 1590,4 1608,0 1694,6 6.902 6.866 6.867 6.887 7.056 7.194 7.257 7.134 7.152 6.931 6.774 Depoziti čez noč pri BS - nedenarne finančne institucije 3,1 5,0 5,7 4,8 6,0 4,5 5,0 47 37 36 37 40 41 50 57 58 54 42 Depoziti čez noč pri BS - ostali državni sektor 3,3 1,3 2,1 2,1 1,9 1,9 1,3 6 7 5 5 6 7 8 10 9 6 6 Skupaj depoziti čez noč pri BS 6,4 6,4 7,8 6,9 7,9 6,4 6,4 53 43 41 43 47 48 58 67 67 60 48 Vezane vloge - obveznosti BS 0,3 0,0 - - - - - - - - - - - - - - - - Vezane vloge - obveznosti drugih mednarodnih finančnih institucij 1.688,0 1.747,3 1692,2 1735,0 1728,8 1744,1 1746,4 7.379 7.441 7.607 7.514 7.578 7.694 7.967 8.209 8.178 8.449 8.269 Depoziti na odpoklic do 3. mes. 164,9 197,5 171,5 182,7 184,6 188,4 197,5 962 918 985 991 1.087 1.133 1.171 1.224 1.277 1.300 1.366 Dolžniški vrednostni papirji, točke / delnice skladov denarnega trga in repo posli 9,5 9,2 7,7 7,3 7,5 7,9 8,1 29 32 46 52 52 61 62 66 69 80 81 Bankovci in kovanci in vpogledne vloge 1.713,9 1.853,3 1812,9 1825,7 1812,3 1812,0 1873,7 9.664 9.593 9.597 9.650 9.840 10.011 10.116 9.989 10.005 9.794 9.640 Bankovci in kovanci in vloge do 2 let 3.524,6 3.798,1 3676,6 3743,4 3725,6 3744,5 3817,6 18.005 17.952 18.189 18.156 18.506 18.838 19.254 19.421 19.460 19.543 19.275 Bankovci in kovanci in instrumenti do 2 let 3.534,2 3.807,2 3684,2 3750,7 3733,1 3752,4 3825,8 18.035 17.984 18.235 18.208 18.557 18.899 19.316 19.487 19.529 19.624 19.355 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 17,6 16,6 16,8 16,9 16,8 16,8 16,6 69 69 69 68 68 68 68 68 67 67 67 Centralna država (S. 1311) 780,5 776,6 777,8 782,2 792,5 787,7 776,6 3.184 3.219 2.944 2.748 2.574 2.465 2.408 2.342 2.345 2.348 2.340 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 17,8 24,9 20,6 20,4 21,5 21,8 24,9 108 106 107 105 107 107 107 110 111 114 149 Gospodinjstva (S.14, 15) 976,0 1.289,8 1203,7 1229,2 1252,3 1277,6 1289,8 5.428 5.488 5.633 5.748 5.892 6.015 6.157 6.323 6.468 6.607 6.830 Nefinančne družbe (s.11) 2.620,9 3.245,5 3025,0 3096,8 3157,9 3214,5 3245,5 14.086 14.250 14.660 15.142 15.426 15.788 16.274 16.720 17.004 17.269 17.748 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 230,9 365,6 296,5 303,5 325,7 338,3 368,3 1.554 1.563 1.574 1.761 1.747 1.911 2.034 2.083 2.205 2.367 2.396 Denarni sektor (S.121, 122) 1.408,2 1.157,1 1236,0 1251,2 1265,8 1244,9 1158,7 3.505 2.770 2.267 2.033 2.257 2.211 2.218 2.439 2.448 2.460 2.577 Terjatve do domačih sektorjev V domači valuti 2.099,2 2.307,3 2136,1 2152,6 2200,9 2223,7 2264,6 21.761 21.634 21.726 22.297 23.089 23.558 24.146 24.892 25.310 25.864 26.630 V tuji valuti 2.199,4 3.109,6 2814,9 2894,6 2992,1 3048,8 3109,6 1.048 1.100 1.160 1.248 1.335 1.456 1.560 1.638 1.699 1.789 1.900 Vrednostni papirji skupaj 1.791,0 1.442,6 1612,7 1638,9 1627,3 1617,7 1449,5 5.055 4.662 4.299 3.992 3.577 3.475 3.483 3.479 3.573 3.511 3.509 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 2608,5 2904,1 2773,4 2846,7 2886,7 2892,4 2902,9 17.823 17.912 17.914 18.066 18.367 18.446 18.880 19.299 19.386 19.579 19.610 Cez noč 987,0 1178,1 1057,6 1067,4 1061,9 1074,0 1178,1 6.645 6.598 6.648 6.676 6.849 6.953 7.047 6.881 6.907 6.695 6.573 Vezane vloge - kratkoročne 1175,5 1252,9 1270,0 1323,3 1361,3 1353,8 1251,2 7.673 7.837 7.639 7.758 7.777 7.592 7.867 8.331 8.247 8.689 8.723 Vezane vloge - dolgoročne 309,9 291,9 286,1 286,9 297,2 291,3 292,4 2.486 2.492 2.560 2.569 2.573 2.693 2.728 2.790 2.874 2.820 2.869 Kratkoročne vloge na odpoklic 136,0 181,2 159,8 169,1 166,3 173,3 181,2 1.019 985 1.067 1.063 1.168 1.208 1.238 1.297 1.358 1.375 1.445 Vloge v tuji valuti skupaj 1349,9 1454,0 1420,9 1433,9 1424,7 1449,2 1454,7 634 614 607 597 615 610 605 628 608 589 585 Cez noč 395,6 552,7 565,0 562,8 555,7 576,3 552,7 311 293 285 264 280 274 270 278 269 255 260 Vezane vloge - kratkoročne 623,7 544,7 506,3 517,6 514,9 519,0 545,5 240 239 237 251 248 249 242 258 248 241 226 Vezane vloge - dolgoročne 295,2 318,5 316,1 319,2 316,9 318,3 318,5 64 64 62 60 61 60 61 62 60 60 57 Kratkoročne vloge na odpoklic 35,4 38,0 33,6 34,3 37,3 35,7 38,0 19 18 23 22 26 27 32 30 31 33 42 Vir podatkov. BS. Ekonomsko ogledalo UMAR Cene številka 1/2008 str. P 8 Indeksi, 2005=100 2002 2003 2004 2005 2006 2006 2007 2006 2007 QIII QIV QI QII QIII 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 IZBRANI CENOVNI INDIKATORJI CPI 89,2 94,2 97,6 100,0 102,5 103,2 103,2 103,1 105,8 106,9 103,6 102,9 102,7 103,8 104,9 106,1 106,5 106,6 106,9 107,3 108,0 108,9 109,4 Hrana in brezalkoholne pijače 95,9 100,3 100,8 100,0 102,3 102,3 103,1 105,3 108,7 110,7 104,0 105,7 104,7 105,5 107,5 109,3 109,2 109,5 109,7 113,0 115,5 115,5 117,3 Alkoholne pijače in tobak 80,8 91,0 96,3 100,0 103,7 105,2 106,2 107,1 108,0 113,6 106,2 106,9 107,0 107,4 107,6 108,1 108,2 113,9 114,0 113,1 113,2 113,1 113,2 Obleka in obutev 93,5 99,3 101,0 100,0 99,5 94,0 105,5 95,4 105,7 97,1 105,5 92,9 93,3 100,1 103,4 106,8 107,0 95,0 94,2 102,3 106,8 109,9 107,7 Stanovanje 80,2 85,4 91,7 100,0 105,3 107,0 103,8 104,2 107,1 109,3 104,2 103,6 103,9 105,1 106,7 107,0 107,7 108,5 110,3 109,1 110,2 112,3 112,5 Stanovanjska oprema 90,1 94,3 96,5 100,0 104,1 105,2 106,2 107,0 108,3 109,0 106,4 106,9 106,7 107,5 108,0 108,2 108,8 108,8 109,1 109,1 109,9 110,5 111,0 Zdravje 93,4 98,8 100,3 100,0 98,3 98,0 98,3 99,9 99,9 99,1 98,7 99,2 99,7 100,8 100,0 99,7 99,9 100,0 98,7 98,7 98,8 98,8 98,7 Prevoz 88,0 92,1 97,4 100,0 101,3 103,0 100,3 99,7 102,6 102,1 100,6 99,8 99,3 100,1 101,6 102,9 103,2 102,9 102,2 101,1 100,7 102,5 102,4 Komunikacije 98,5 99,8 100,0 100,0 100,3 100,4 101,5 100,0 99,6 100,9 101,1 101,5 99,3 99,2 99,3 99,7 99,7 100,6 100,8 101,5 101,4 100,8 103,1 Rekreacija in kultura 89,8 94,2 97,7 100,0 102,1 105,8 101,1 102,5 104,3 110,6 101,8 102,3 102,9 102,3 102,0 104,4 106,4 111,0 113,0 107,9 105,5 105,6 106,6 Izobraževanje 83,5 87,1 93,4 100,0 103,1 103,5 102,9 103,1 104,7 105,7 102,9 103,0 103,1 103,0 103,0 105,6 105,6 105,6 105,6 106,0 106,7 106,7 106,7 Gostinske in nastanitvene storitve 84,9 91,1 95,8 100,0 104,5 105,4 106,3 109,2 110,8 112,8 107,4 108,9 109,3 109,6 110,3 111,0 111,1 111,8 112,7 113,9 114,4 115,6 116,6 Raznovrstno blago in storitve 88,8 94,5 98,1 100,0 104,1 104,4 105,9 106,4 107,1 108,2 106,1 106,2 106,5 106,7 106,7 107,2 107,3 107,8 108,3 108,5 108,8 109,6 109,9 HICP 89,1 94,2 97,6 100,0 102,5 103,2 103,3 103,4 106,2 107,0 103,7 103,1 103,0 104,1 105,3 106,5 106,8 106,7 106,9 107,4 108,2 109,2 109,6 Cene industrijskih proizvodov pri proizv. na domačem trgu 91,0 93,3 97,4 100,0 102,4 102,6 103,2 105,9 107,4 108,2 103,6 104,3 106,5 106,9 107,1 107,4 107,7 107,8 107,7 108,9 109,6 110,1 110,1 Proizvodi za vmesno porabo 89,6 91,4 96,9 100,0 103,5 104,2 104,7 109,1 111,7 112,6 105,3 106,1 110,4 110,7 111,3 111,8 112,1 112,3 112,1 113,5 114,2 114,3 114,4 Proizvodi za investicije 94,8 94,7 97,0 100,0 100,2 100,5 100,8 101,2 101,1 101,5 100,9 101,4 101,0 101,3 101,4 101,0 100,9 101,6 101,4 101,6 102,1 101,9 101,9 Proizvodi za široko porabo 91,8 95,3 98,1 100,0 101,5 101,2 102,1 103,1 103,6 104,2 102,3 102,8 103,0 103,4 103,2 103,5 104,0 103,8 103,8 105,1 105,8 107,1 107,2 REGULIRANE CENE1 Energetika 81,1 83,3 89,4 100,0 108,0 111,9 105,9 102,6 109,5 110,1 105,9 103,6 100,4 103,7 107,5 110,3 110,7 111,8 109,8 108,5 108,5 114,4 114,3 Naftni derivati 78,9 80,2 86,7 100,0 110,3 116,3 105,7 101,4 110,9 111,3 105,6 102,9 98,4 103,0 107,5 112,3 112,9 113,5 111,0 109,3 108,7 115,9 115,9 Elektrika za gospodinjstva 90,4 93,8 98,6 100,0 101,6 102,0 102,7 101,7 107,1 - 102,7 101,9 101,0 102,4 107,1 107,1 107,1 - - - - - - Komunala 83,4 88,6 96,2 100,0 97,4 100,9 87,8 93,8 94,7 97,2 90,7 92,5 94,4 94,4 94,7 94,7 94,7 94,7 101,7 95,2 95,2 95,1 95,1 Promet in zveze skupaj 91,5 95,2 97,9 100,0 101,5 101,6 101,6 101,9 102,2 102,2 101,6 101,7 101,8 102,2 102,2 102,2 102,2 102,2 102,2 102,2 102,2 102,2 102,2 Ostale regulirane cene 86,0 89,8 95,7 100,0 102,6 103,2 103,3 104,9 104,9 106,3 103,3 104,2 105,1 105,3 105,3 104,7 104,7 105,5 107,1 106,4 106,4 106,4 106,4 Regulirane cene skupaj 82,5 85,5 91,5 100,0 107,0 110,2 106,9 105,6 110,8 112,0 107,3 106,0 104,1 106,6 109,4 111,3 111,7 112,6 112,7 110,7 110,7 114,5 114,4 1 Vir podatkov SURS, izračuni, ocene UMAR. Opomba: sestava skupin se spreminja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Trg električne energije je od 1.7.2007 liberaliziran. Podatki od julija 2007 dalje niso primerljivi. Obrestne mere in investicije Ekonomsko ogledalo UMAR številka 1/2008 str. P 9 Konec leta 2006 2007 2002 2003 2004 2005 2006 11 12 1 2 3 1 4 5 1 6 7 8 1 9 10 11 12 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč - - - 0,47 0,32 0,28 0,27 0,33 0,33 0,33 0,34 0,34 0,34 0,35 0,35 0,37 0,42 0,40 - Vezane vloge do 1 leta - - - 3,34 2,96 2,81 2,84 2,83 2,91 3,01 3,07 3,15 3,26 3,36 3,41 3,61 3,89 3,83 - Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 1 do 5 let - - 4,18 4,99 4,56 5,19 4,29 5,16 5,44 5,50 5,35 5,37 5,36 5,79 5,98 6,16 6,45 6,44 - Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let - 8,58 5,36 5,23 4,64 5,04 5,11 5,49 6,53 - - 4,86 5,12 6,49 - 5,76 5,59 - - OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 3,21 2,25 2,00 2,02 2,78 3,25 3,50 3,50 3,50 3,75 3,75 3,75 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 - NALOŽBE, izplačila, v mio SIT, od leta 2007 v 000 EUR Skupaj 524.626 610.923 760.662 772.675 824.957 86.544 147.057 283.943 287.486 252.076 387.674 377.167 375.300 483.585 460.832 362.648 377.049 468.963 583.892 Industrija skupaj 114.794 136.349 184.271 181.466 164.226 16.069 22.452 54.811 66.902 68.461 62.123 71.435 60.840 81.370 81.419 93.484 77.801 168.502 152.308 Energetika 36.959 31.538 39.105 38.701 36.856 4.832 7.335 11.771 26.320 12.892 9.072 9.797 14.671 13.194 13.996 29.763 27.846 28.806 75.300 Predelovalne dejavnosti 77.835 104.811 145.163 142.765 127.370 11.237 15.117 43.040 40.582 55.568 53.051 61.639 46.169 68.176 67.423 63.721 49.956 139.695 77.008 Gradbeništvo* 8.937 11.350 21.470 129.609 170.369 14.565 43.112 97.608 68.472 -120.858 13.463 44.591 34.762 11.816 4.168 16.039 11.698 15.242 15.331 Promet in zveze* 58.244 39.779 54.720 63.689 57.978 9.931 4.165 11.029 32.975 194.924 142.273 120.681 86.677 211.395 185.566 60.813 58.285 56.344 111.701 Trgovina 66.950 67.852 80.272 93.793 82.460 4.926 6.846 16.599 12.242 25.851 34.770 29.893 32.765 36.881 34.166 45.906 44.707 40.730 32.645 Gostinstvo 9.144 14.665 14.206 15.641 12.356 722 1.483 7.841 5.197 7.092 5.981 2.300 13.813 10.544 3.008 6.131 5.558 5.909 11.860 Finančne in tehnične storitve 40.339 48.049 52.291 48.192 47.530 4.297 4.655 11.926 22.401 9.369 14.409 20.320 14.473 27.755 20.885 10.422 19.991 16.383 24.896 Ostalo 226.220 292.876 353.432 240.285 290.038 36.034 64.344 84.129 79.297 67.236 114.655 87.946 131.970 103.824 131.620 129.853 159.009 165.853 235.152 V gospodarsko infrastrukturo skupaj1 162.078 177.777 223.096 180.751 197.802 19.366 49.344 89.490 105.197 64.170 57.115 68.286 76.713 202.593 107.145 76.037 58.919 63.391 145.992 Energetika 36.959 46.562 46.469 42.212 36.857 4.832 7.335 11.771 26.320 12.892 9.072 9.797 14.671 13.194 13.996 29.763 27.846 28.806 75.300 Oskrba z elektriko 25.132 26.903 23.107 24.251 22.736 3.331 3.946 6.664 21.210 7.479 5.503 7.270 11.458 9.714 10.160 28.005 23.086 23.944 67.121 Oskrba s plinom 1.380 1.282 689 678 729 111 117 229 242 335 107 100 268 106 485 269 312 424 377 Oskrba s toplo vodo 1.168 2.725 2.027 2.564 2.640 346 714 1.540 898 640 350 290 267 890 634 1.015 787 684 2.374 Oskrba s hladno vodo 9.280 15.652 20.645 14.720 10.752 1.044 2.558 3.337 3.970 4.439 3.112 2.137 2.679 2.484 2.717 474 3.661 3.754 5.428 Prometna infrastruktura 125.119 131.215 176.627 138.539 160.945 14.534 42.009 77.719 78.876 51.278 48.043 58.489 62.041 189.399 93.149 46.274 31.073 34.585 70.692 Železnice 16.924 1.717 1.822 2.615 6.677 493 70 590 1.360 897 727 1.406 1.629 515 1.204 1.144 1.143 649 748 Zračni promet 618 1.774 2.660 3.462 2.120 139 502 1.508 2.028 1.515 2.064 2.802 4.143 3.147 2.251 1.646 2.003 3.352 1.953 Ceste, avtoceste 81.467 103.849 141.157 106.040 136.142 13.150 40.435 72.863 62.228 46.038 41.167 40.883 49.348 182.016 84.437 39.653 24.436 27.818 64.010 Pošta in telekomunikacije 24.573 20.923 26.717 24.143 13.609 399 613 1.717 1.402 1.780 2.196 6.750 5.459 2.298 1.240 1.996 1.724 884 1.975 Ostalo 1.538 2.952 4.271 2.279 2.397 354 389 1.041 11.858 1.048 1.889 6.647 1.462 1.424 4.017 1.834 1.767 1.882 2.005 Viri podatkov: SURS, BS, APP. Opomba: 'izplačila so zbrana na podlagi individualnih podatkov za investitorje. *Od aprila 2007 je v prometu zajeto večje infrastrukturno podjetje (sprememba glavne dejavnosti iz F v I). Trg dela Ekonomsko ogledalo UMAR številka 1/2008 str. P 10 Število v tisoč 2002 2003 2004 2005 2006 2006 2007 2006 2007 Q III Q IV Q I Q II Q III 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 A FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 911,4 899,1 900,3 905,0 910,7 909,6 914,0 919,1 923,5 924,6 915,5 911,3 918,0 919,2 920,0 921,6 923,6 925,4 924,5 923,1 926,0 934,0 935,8 B FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (C+D)1 808,7 801,4 807,5 813,1 824,8 826,6 834,5 841,8 852,7 856,1 836,7 833,0 838,0 841,5 845,8 849,0 852,9 856,2 854,4 854,6 859,4 864,5 867,4 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 45,4 37,7 41,2 38,7 38,9 38,7 38,5 43,1 42,0 41,0 38,6 38,4 43,0 43,1 43,1 41,9 42,0 42,0 41,0 41,0 41,0 40,4 40,3 V industriji in gradbeništvu 323,3 318,4 313,9 310,9 313,3 315,1 317,6 317,4 322,2 324,8 318,9 315,9 316,2 317,8 318,3 320,5 322,3 323,9 324,3 324,4 325,7 327,7 328,4 od tega: v predelovalnih dejavnostih 243,1 238,9 236,1 233,7 227,9 227,5 229,2 229,4 230,2 229,6 229,9 228,7 228,9 229,6 229,7 230,0 230,2 230,3 229,8 229,3 229,7 230,7 230,9 v gradbeništvu 63,4 63,3 62,2 61,7 69,9 72,2 72,9 72,8 76,8 80,0 73,5 71,9 72,1 73,0 73,3 75,3 76,8 78,3 79,1 79,9 80,9 81,8 82,4 V storitvah 440,0 445,2 452,3 463,5 472,6 472,8 478,4 481,3 488,5 490,3 479,2 478,7 478,8 480,7 484,4 486,6 488,6 490,3 489,1 489,2 492,7 496,4 498,7 od tega: v javni upravi 45,9 47,7 49,9 49,1 50,2 50,3 50,1 49,7 50,1 50,2 50,2 49,9 49,8 49,7 49,7 49,9 50,1 50,2 50,2 50,2 50,2 50,3 50,3 V izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 101,6 102,7 105,0 106,5 109,1 108,6 110,0 109,9 110,2 109,3 110,2 109,8 109,5 109,9 110,2 110,4 110,1 110,2 109,0 108,7 110,1 110,6 110,8 C ZAPOSLENI1 721,4 722,1 724,4 731,6 741,6 743,4 750,7 753,1 764,7 768,6 752,9 749,2 749,5 752,9 757,0 761,3 764,9 768,1 767,0 767,1 771,6 777,0 779,7 V podjetjih in organizacijah 654,6 656,0 658,7 666,2 675,1 675,9 682,6 685,8 695,0 697,5 684,3 681,7 682,8 685,6 689,0 692,4 695,1 697,5 696,2 696,1 700,1 705,2 707,7 Pri fizičnih osebah 66,8 66,2 65,6 65,4 66,5 67,5 68,2 67,3 69,8 71,1 68,6 67,5 66,7 67,3 68,0 68,9 69,8 70,6 70,8 71,0 71,5 71,8 72,0 D SAMOZAPOSLENI IN KMETJE 87,3 79,2 83,1 81,5 83,3 83,2 83,7 88,7 87,9 87,6 83,8 83,8 88,5 88,6 88,8 87,8 88,0 88,1 87,3 87,5 87,8 87,5 87,7 E REGISTRIRANI BREZPOSELNI 102,6 97,7 92,8 91,9 85,8 83,0 79,5 77,3 70,9 68,4 78,8 78,3 80,0 77,7 74,2 72,6 70,7 69,3 70,1 68,5 66,7 69,5 68,4 Ženske 52,5 51,6 49,3 49,4 47,0 46,3 43,6 42,0 39,3 38,0 43,3 42,6 43,2 42,1 40,7 40,2 39,2 38,5 39,3 38,1 36,7 38,0 37,1 Mladi (do 26. leta) 24,7 25,5 24,3 22,2 18,2 16,4 16,0 14,0 11,6 10,3 15,8 15,2 15,1 14,2 12,8 12,2 11,5 11,1 11,1 10,4 9,5 12,2 11,6 Starejši od 40 let 50,7 43,1 39,7 40,1 39,7 39,3 37,9 38,7 37,2 36,6 37,6 37,7 39,0 38,8 38,1 37,7 37,2 36,7 36,9 36,6 36,3 36,1 36,0 Brez strokovne izobrazbe 48,2 43,2 38,6 37,5 33,7 32,2 30,8 30,4 27,7 27,0 30,6 30,8 31,6 30,7 29,0 28,2 27,7 27,1 27,2 27,0 26,7 27,0 26,8 Brezposelni več kot 1 leto 55,8 47,5 42,9 43,4 41,9 41,5 40,2 38,8 36,7 35,5 39,9 39,7 39,6 39,0 37,9 37,4 36,8 36,0 35,8 35,6 35,0 35,3 35,0 Prejemniki nadomestil in pomoči 24,4 24,3 22,3 23,3 22,7 22,4 19,4 19,1 16,8 15,8 19,4 18,9 19,9 19,1 18,3 17,2 16,9 16,3 16,3 16,0 15,2 n.p. 14,5 F STOPNJA REG. BREZP., E/A, v % 11,3 10,9 10,3 10,2 9,4 9,1 8,7 8,4 7,7 7,4 8,6 8,6 8,7 8,4 8,1 7,9 7,7 7,5 7,6 7,4 7,2 7,4 7,3 G TOKOVI AKTIVNEGA PREBIVALSTVA -2,3 -10,2 1,5 8,0 5,2 -2,5 1,6 8,7 5,4 0,6 0,5 -4,2 6,7 1,2 0,8 1,6 2,0 1,8 -0,9 -1,4 2,9 8,0 1,8 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 21,4 25,4 26,0 21,7 18,6 3,5 8,2 2,9 2,4 2,3 1,4 1,0 1,3 0,8 0,9 1,0 0,7 0,6 0,7 0,6 1,0 5,3 1,2 Izgubili delo 66,0 68,8 69,6 67,2 63,8 15,2 14,8 15,4 11,6 12,6 5,0 5,0 7,6 3,8 4,0 4,0 4,0 3,7 4,9 3,5 4,2 4,5 4,3 Brezposelni dobili delo 52,2 50,5 54,3 53,9 57,4 13,5 13,6 14,8 12,1 11,3 5,0 3,5 5,1 4,4 5,2 4,2 4,1 3,7 3,0 3,8 4,4 4,3 4,1 Crtani brezposelni 39,9 47,3 46,6 33,1 39,2 9,8 11,3 7,6 6,9 6,2 3,9 3,1 2,0 2,5 3,1 2,4 2,5 2,0 1,6 1,9 2,7 2,6 2,5 Prirast delovnih dovoljenj za tujce 2,1 3,5 -0,5 3,9 7,8 1,6 0,3 3,9 4,9 4,3 0,1 -0,2 0,3 1,2 2,5 3,6 1,7 -0,5 2,2 1,6 0,5 n.p. n.p. Upokojitve2 15,9 16,1 16,4 16,7 18,7 4,5 6,1 4,7 4,3 4,5 2,0 1,9 1,8 1,6 1,2 1,5 1,4 1,3 1,4 0,9 2,2 2,0 n.p. Umrli2 2,6 2,6 2,5 2,3 2,5 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 Drugi, ki so dobili delo, neto2 30,4 24,9 39,5 32,6 37,3 6,3 9,8 13,8 8,7 4,0 4,5 -0,2 8,9 3,3 1,6 0,6 3,2 4,9 -0,9 -1,0 6,0 n.p. n.p. H PROSTA DELOVNA MESTA3 11,6 12,1 14,1 16,9 19,0 18,9 17,4 20,5 21,0 20,4 16,9 15,9 20,0 17,8 23,6 20,6 19,3 23,1 18,8 19,7 22,8 24,4 18,7 Od teh za določen čas, v % 74,4 73,8 73,7 75,6 75,3 77,6 77,5 76,7 77,5 77,2 78,0 76,4 77,1 75,1 77,5 76,9 79,1 76,6 78,4 77,1 76,5 76,4 75,2 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE 35,3 39,7 39,7 41,6 48,3 50,0 50,9 53,4 59,3 63,0 51,0 50,7 52,2 53,4 54,7 58,3 60,1 59,5 61,7 63,3 63,9 n.p. n.p. Od vseh formalno aktivnih (I/A, v %) 3,9 4,4 4,4 4,6 5,3 5,5 5,6 5,8 6,4 6,8 5,6 5,6 5,7 5,8 5,9 6,3 6,5 6,4 6,7 6,9 6,9 n.p. n.p. Viri podatkov. SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. Po novi metodologiji so preračunani tudi podatki za pretekla leta do januarja 2000. 2Ocena UMAR na podlagi podatkov ZPIZ in ZRSZ; 3po ZRSZ. Narodnogospodarski stroški Ekonomsko ogledalo UMAR številka 1/2008 str. P 11 2004 2005 2006 2006 2007 2006 2007 QIII 1 QIV Qi 1 qii 1 qiii 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 I 9 | 10 | 11 BRUTO PLACA NA ZAPOSLENEGA v SIT, od leta 2007 v EUR Skupaj 264.463 277.279 290.635 286.917 309.709 1.238 1.252 1.267 302.207 1.250 1.213 1.252 1.237 1.264 1.254 1.263 1.279 1.259 1.304 1.492 Zasebni sektor (A do K) 245.498 258.714 272.709 267.438 294.601 1.168 1.178 1.191 284.972 1.182 1.137 1.184 1.164 1.192 1.179 1.180 1.211 1.181 1.238 1.468 Kmetijstvo, ribištvo (A, B) 215.981 224.253 236.822 234.180 255.337 1.010 1.036 1.049 244.538 1.030 978 1.021 1.026 1.057 1.026 1.029 1.073 1.044 1.113 1.323 A Kmetijstvo 216.252 224.225 236.681 234.330 255.564 1.010 1.036 1.049 244.960 1.030 978 1.023 1.025 1.058 1.027 1.029 1.072 1.045 1.110 1.323 B Ribištvo 205.207 218.670 236.027 228.286 245.222 970 1.032 1.030 226.221 1.007 984 919 1.070 1.011 1.015 1.015 1.078 999 1.231 1.337 Industrija, gradbeništvo (C do F) 229.615 243.067 256.362 252.418 275.098 1.096 1.101 1.120 263.312 1.120 1.059 1.110 1.081 1.114 1.109 1.106 1.145 1.109 1.168 1.372 C Rudarstvo 324.410 344.670 360.110 347.764 390.549 1.504 1.547 1.538 350.142 1.516 1.488 1.508 1.487 1.580 1.572 1.518 1.549 1.547 1.628 2.139 D Predelovalne dejavnosti 225.806 238.985 252.162 248.069 269.029 1.086 1.086 1.105 258.417 1.113 1.046 1.099 1.069 1.094 1.095 1.091 1.132 1.093 1.151 1.335 E Oskr. z elektr., plin.,vodo 322.478 353.836 373.743 355.321 439.645 1.494 1.537 1.564 404.477 1.539 1.442 1.501 1.483 1.551 1.576 1.502 1.602 1.588 1.689 2.553 F Gradbeništvo 214.536 224.794 238.698 239.102 253.871 1.017 1.036 1.054 245.003 1.018 996 1.038 1.011 1.066 1.031 1.050 1.071 1.039 1.091 1.217 Proizvodne storitve (G do I) 242.355 253.747 266.326 261.841 286.264 1.150 1.156 1.167 280.448 1.151 1.128 1.171 1.153 1.163 1.152 1.162 1.177 1.163 1.204 1.377 G Trgovina 233.682 244.880 258.521 254.723 278.198 1.122 1.130 1.143 276.686 1.127 1.097 1.143 1.130 1.135 1.125 1.136 1.151 1.142 1.176 1.332 H Gostinstvo 196.458 202.895 211.873 210.678 221.166 893 922 927 224.287 898 873 906 905 930 931 920 945 916 958 1.042 I Promet, skladišč., zveze 284.881 299.377 310.080 302.254 334.933 1.333 1.320 1.331 315.296 1.324 1.317 1.359 1.316 1.332 1.313 1.329 1.343 1.322 1.377 1.627 Poslovne storitve (J do K) 312.967 325.355 340.552 328.901 375.481 1.437 1.472 1.466 365.729 1.448 1.412 1.450 1.452 1.504 1.461 1.458 1.486 1.453 1.528 1.942 J Finančno posredništvo 388.044 413.896 443.595 415.908 523.782 1.812 1.943 1.834 487.279 1.797 1.810 1.830 1.897 2.021 1.911 1.833 1.853 1.815 1.973 3.015 K Posl. z nepremičninami 283.421 292.763 304.295 298.125 324.256 1.307 1.312 1.341 323.388 1.326 1.274 1.321 1.300 1.328 1.309 1.330 1.361 1.331 1.379 1.583 Javne storitve (L do O) 319.911 330.580 341.999 343.246 353.578 1.445 1.469 1.495 352.211 1.449 1.433 1.453 1.454 1.474 1.478 1.509 1.485 1.490 1.500 1.563 L Javna uprava 322.928 333.302 343.572 346.124 351.537 1.446 1.482 1.538 350.213 1.450 1.442 1.445 1.452 1.488 1.506 1.565 1.512 1.538 1.553 1.569 M Izobraževanje 325.463 340.967 357.301 362.784 368.215 1.521 1.545 1.561 369.042 1.516 1.518 1.530 1.533 1.550 1.550 1.571 1.556 1.556 1.560 1.585 N Zdrav., socialno varstvo 310.990 316.827 325.245 323.843 336.103 1.367 1.393 1.405 337.332 1.387 1.344 1.369 1.386 1.401 1.392 1.423 1.401 1.391 1.404 1.453 O Dr. javne.skup.,oseb. st. 316.566 325.159 332.137 324.566 356.170 1.402 1.394 1.407 342.534 1.395 1.368 1.441 1.389 1.393 1.399 1.399 1.415 1.407 1.421 1.733 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI, 2001=100 Tečaji Efektivni tečaj1 nominalno 94,6 94,0 94,1 94,4 94,3 94,4 94,8 94,9 94,4 94,3 94,5 94,5 94,7 94,8 94,9 95,0 94,8 95,0 95,3 95,4 Realni (deflator relativne cene življenjskih potrebščin) 105,2 104,9 105,6 106,2 106,0 105,6 107,8 108,6 106,4 105,6 105,3 106,0 106,9 108,0 108,3 108,4 108,5 108,9 109,6 110,2 Realni (deflator relativne cene ind. proizvodov)2 103,1 102,5 101,6 101,2 102,5 103,5 103,3 103,5 102,9 103,4 103,5 103,5 103,2 103,3 103,4 103,2 103,2 104,0 104,7 104,7 SIT za USD 192,4 192,7 191,0 188,0 185,9 - - - 181,4 - - - - - - - - - - - SIT za EUR 238,9 239,6 239,6 239,6 239,6 - - - 239,6 - - - - - - - - - - - USD za EUR 1,2433 1,2448 1,2557 1,2741 1,2902 1,3105 1,3482 1,3745 1,3213 1,2999 1,3074 1,3242 1,3516 1,3511 1,3419 1,3716 1,3622 1,3896 1,4227 1,4684 Viri podatkov: SURS, APP, BS, ECB, OECD Main Economic Indicators, preračuni UMAR. Opombe: Podatki za mesečne bruto plače na zaposlenega so bili v septembru 2005 objavljeni po novi metodologiji za leto 2004 in dalje. 1Sprememba metodologije: v izračun efektivnega tečaja so po novi metodologiji zajete valute oz. cene 17 trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Zdr. kraljestvo, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska); uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5-8 SMTK) v obdobju 2001-2003; izvoz je dvojno tehtan; rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti domače valute in obratno. 2Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih - predelovalne dejavnosti. Javne finance Ekonomsko ogledalo UMAR številka 1/2008 str. P 12 V mio SIT, tekoče cene, od leta 2007 v tisoč EUR 2003 2004 2005 2006 2007 2007 QI QII QIII 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANCNI PRIHODKI PRIHODKI SKUPAJ 2.477.425 2.683.055 2.869.949 3.105.421 3.065.769 3.456.629 3.429.741 1.062.261 959.572 1.043.936 1.292.965 1.172.664 990.999 1.183.294 1.222.442 1.024.005 1.321.175 Tekoči prihodki 2.440.298 2.609.053 2.759.987 2.970.410 2.955.044 3.374.907 3.331.081 1.034.427 926.166 994.452 1.272.603 1.157.966 944.338 1.159.938 1.167.987 1.003.156 1.257.973 Davčni prihodki 2.291.071 2.446.899 2.608.230 2.818.643 2.828.698 3.199.681 3.122.587 994.506 883.169 951.023 1.218.988 1.094.220 886.473 1.089.818 1.098.633 934.136 1.192.810 Davki na dohodek in dobiček 460.520 506.878 537.260 655.486 587.733 914.251 645.326 188.151 189.870 209.713 462.894 288.258 163.099 168.660 250.504 226.162 232.208 Prispevki za socialno varnost 839.216 899.400 955.611 1.013.970 1.083.374 1.123.694 1.139.120 358.356 360.464 364.554 371.109 371.851 380.733 379.179 377.876 382.065 385.102 Davki na plačilno listo in del. silo 107.424 117.676 126.097 113.334 96.050 99.669 101.537 32.835 32.096 31.119 32.767 32.408 34.495 34.122 33.563 33.851 34.118 Davki na premoženje 34.419 39.513 40.834 45.322 22.183 57.958 67.276 6.207 7.914 8.063 10.750 27.215 19.993 20.758 31.367 15.151 16.245 Domači davki na blago in storitve 814.577 856.610 938.118 977.082 1.017.613 973.023 1.135.443 403.169 286.860 327.584 332.537 363.303 277.183 475.447 395.367 264.629 514.503 Davki na medn. trgov. in transak 34.653 19.339 9.360 12.145 21.478 30.663 33.213 5.460 6.313 9.706 8.879 11.034 10.749 11.547 9.640 12.026 10.423 Drugi davki 261 7.484 950 1.304 266 422 673 329 -347 284 51 151 221 105 316 252 211 Nedavčni prihodki 149.227 162.154 151.756 151.767 126.346 175.226 208.494 39.921 42.997 43.429 53.615 63.745 57.865 70.120 69.354 69.019 65.163 Kapitalski prihodki 15.857 20.751 27.181 39.971 19.670 15.183 39.431 7.455 6.113 6.103 5.985 4.099 5.100 13.524 16.976 8.930 14.526 Prejete donacije 13.384 1.877 2.173 1.287 2.111 2.831 1.975 713 411 988 726 683 1.422 677 -93 1.391 1.361 Transferni prihodki 7.887 7.536 8.140 10.259 1.835 4.155 1.446 1.727 31 77 265 1.251 2.639 1.098 227 121 801 Prejeta sredstva iz EU - 43.838 72.469 83.494 87.109 59.553 55.808 17.940 26.852 42.317 13.387 8.666 37.500 8.056 37.346 10.406 46.514 JAVNOFINANCNI ODHODKI ODHODKI SKUPAJ 2.555.894 2.768.427 2.941.756 3.165.327 3.202.739 3.395.268 3.240.085 985.189 1.108.809 1.108.741 1.061.847 1.242.596 1.090.825 1.095.326 1.089.429 1.055.330 1.139.354 Tekoči odhodki 1.225.523 1.234.113 1.283.018 1.363.301 1.481.909 1.448.488 1.361.815 489.160 473.203 519.545 506.373 506.294 435.821 450.816 463.124 447.875 483.261 Plače in drugi izdatki zaposlenim 662.776 700.349 722.822 762.128 785.846 851.680 814.273 262.122 262.111 261.613 261.811 321.883 267.986 271.142 273.573 269.558 266.116 Izdatki za blago in storitve 451.440 429.861 457.942 496.830 490.242 482.586 517.723 192.050 145.984 152.207 155.076 169.278 158.232 170.201 183.120 164.402 186.895 Plačila obresti 92.661 91.933 89.180 90.199 197.549 105.283 17.472 32.429 62.374 102.747 87.080 12.021 6.182 6.768 3.277 7.428 26.571 Sredstva, izločena v rezerve 18.646 11.969 13.074 14.145 8.272 8.939 12.347 2.559 2.735 2.978 2.406 3.112 3.421 2.705 3.155 6.487 3.680 Tekoči transferi 1.097.369 1.249.909 1.341.641 1.420.064 1.457.059 1.664.461 1.455.813 434.832 507.892 514.335 468.021 639.052 557.387 525.241 466.864 463.708 473.278 Subvencije 69.470 77.571 91.362 96.556 104.411 137.922 88.287 6.748 54.844 42.819 10.003 39.748 88.171 57.273 12.987 18.027 17.993 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 986.100 1.053.417 1.109.197 1.167.404 1.219.039 1.359.165 1.210.879 388.090 415.482 415.466 409.207 537.714 412.245 406.396 403.390 401.092 404.682 Transferi neprofitnim organizac. in ustanovam, dr. tekoči dom. transferi 36.722 113.675 134.930 149.548 130.704 157.195 145.323 39.679 35.465 55.560 48.253 54.251 54.691 57.564 47.145 40.615 49.512 Tekoči transferi v tujino 5.077 5.247 6.154 6.556 2.905 10.178 11.324 315 2.101 489 558 7.340 2.281 4.008 3.342 3.974 1.090 Investicijski odhodki 142.131 151.305 156.784 216.016 133.374 162.993 266.506 44.664 46.289 42.421 46.708 55.586 60.699 72.229 103.826 90.451 117.139 Investicijski transferi 90.871 92.464 91.874 96.956 30.444 58.774 70.341 8.203 9.479 12.761 16.636 20.022 22.117 23.303 23.238 23.800 35.616 Plačila sredstev v proračun EU - 40.637 68.438 68.990 99.954 60.553 85.610 8.330 71.946 19.679 24.109 21.642 14.802 23.737 32.376 29.497 30.061 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -78.469 -85.372 -71.807 -59.906 - - - - - - - - - - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. Pomembnejši kazalci Ekonomsko ogledalo UMAR številka 1/2008 str. P 13 Realne stopnje rasti, v % 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Jesenska napoved 2007 Bruto domači proizvod 3,1 3,7 2,8 4,4 4,1 5,7 5,8 4,6 BDP na prebivalca, v EUR 11.298 12.084 12.695 13.400 14.116 15.167 16.532 17.888 BDP na prebivalca, PPS1 15.600 16.600 17.000 18.400 19.500 20.700 - - Stopnja brezposelnosti, metodologija ILO 6,4 6,4 6,7 6,3 6,5 6,0 5,0 4,9 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 2,6 3,7 3,2 4,1 4,0 4,5 3,4 3,7 Inflacija2, povprečje leta 8,4 7,5 5,6 3,6 2,5 2,5 3,63 3,5 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev4 6,4 6,8 3,1 12,5 10,1 12,3 13,4 10,3 Izvoz proizvodov 7,0 6,4 4,4 12,8 10,3 13,4 13,1 10,6 Izvoz storitev 3,5 8,2 -2,5 11,0 9,5 7,3 15,0 9,1 Uvoz proizvod in storitev4 3,1 4,9 6,7 13,3 6,7 12,2 14,2 10,1 Uvoz proizvodov 3,2 4,4 7,3 14,6 6,8 12,7 14,3 10,1 Uvoz storitev 2,2 8,4 2,9 5,6 5,6 8,9 13,1 10,0 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR 38 247 -196 -720 -561 -857 -1.165 -1.118 Povpr. letni tečaj EUR v SIT 217,2 226,2 233,7 238,9 239,6 239,6 - - Devizne rezerve, v mio EUR 6.514 7.842 7.703 7.484 8.833 8.005 6445 - Bruto zunanji dolg, v mio EUR 10.386 11.524 13.225 15.343 19.614 23.895 34.0076 - DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV (delež v BDP, v %) Zasebna potrošnja 56,2 55,2 55,3 54,3 54,0 53,4 52,8 52,5 Državna potrošnja 19,7 19,5 19,4 19,2 19,4 19,2 18,8 18,9 Investicije v osnovna sredstva 24,9 23,4 24,1 25,4 25,5 26,1 28,2 28,2 Viri podatkov: SURS, BS, MF, preračuni, ocene in napovedi UMAR - Jesenska napoved 2007. Opombe: 1Eurostat; 2indeks cen življenjskih potrebščin; 3 SURS - 28.12.2007; 4plačilno-bilančna statistika (izvoz F.O.B., uvoz F.O.B.), z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in sprememb cen na tujih trgih; 5stanje konec decembra 2007. Od 01.01.2007 vključujejo devizne rezerve Banke Slovenije tujo gotovino v konvertibilnih valutah, vloge izven evro območja v tuji valuti in prvovrstne vrednostne papirje izdajateljev izven evro območja v tuji valuti. Padec vrednosti v podatkih je posledica priključitve Slovenije v EMU; 6stanje konec novembra 2007. Mednarodne primerjave / I Ekonomsko ogledalo UMAR številka 1/2008 str. P 14 Realna rast BDP BDP na prebivalca v SKM1 EU 27=100 Inflacija2 (povprečje leta) 2003 2004 2005 2006 2003 2004 2005 2006 2004 2005 2006 2007 Slovenija 2,8 4,4 4,1 5,7 82,5 85,5 87,1 88,1 3,7 2,5 2,5 3,8 EU 27 1,3 2,5 1,8 3,0 100,0 100,0 100,0 100,0 2,3 2,3 2,3 2,4 EU 25 1,3 2,4 1,8 3,0 104,4 104,2 104,1 103,9 2,1 2,2 2,2 2,3 Evro območje 0,8 2,0 1,5 2,8 112,1 110,9 110,9 110,4 2,1 2,2 2,2 2,1 Belgija 1,0 3,0 1,7 2,8 123,5 121,3 121,4 120,1 1,9 2,5 2,3 1,8 Bolgarija 5,0 6,6 6,2 6,1 32,6 33,9 35,4 36,7 6,1 6,0 7,4 7,6 Češka 3,6 4,5 6,4 6,4 73,8 75,4 76,8 78,9 2,6 1,6 2,1 3,0 Danska 0,4 2,1 3,1 3,5 124,7 125,6 127,3 126,2 0,9 1,7 1,9 1,7 Nemčija -0,2 1,1 0,8 2,9 117,1 116,9 115,4 114,5 1,8 1,9 1,8 2,3 Estonija 7,2 8,3 10,2 11,2 54,6 56,9 63,1 68,6 3,0 4,1 4,4 6,7 Grčija 4,5 4,4 6,0 5,7 141,2 142,2 144,1 145,9 2,3 2,2 2,7 n.p. Španija 4,8 4,7 3,7 4,3 92,4 94,1 96,6 97,9 3,0 3,5 3,3 3,0 Francija 3,1 3,3 3,6 3,9 101,5 101,4 103,2 105,3 3,1 3,4 3,6 2,8 Irska 1,1 2,5 1,7 2,0 112,3 110,6 112,2 111,2 2,3 1,9 1,9 1,6 Italija 0,0 1,2 0,1 1,9 111,3 107,1 105,0 103,4 2,3 2,2 2,2 2,0 Ciper 1,9 4,2 3,9 4,0 89,3 90,7 92,9 92,5 1,9 2,0 2,2 2,2 Latvija 7,2 8,7 10,6 11,9 43,5 45,9 50,0 54,3 6,2 6,9 6,6 10,1 Litva 10,3 7,3 7,9 7,7 49,2 50,6 53,3 56,3 1,2 2,7 3,8 5,8 Luksemburg 2,1 4,9 5,0 6,1 247,8 253,8 264,9 279,9 3,2 3,8 3,0 2,7 Madžarska 4,2 4,8 4,1 3,9 63,6 63,4 64,4 65,0 6,8 3,5 4,0 7,9 Malta -0,3 0,2 3,3 3,4 78,7 77,0 77,5 77,2 2,7 2,5 2,6 0,7 Nizozemska 0,3 2,2 1,5 3,0 130,0 129,8 131,4 130,9 1,4 1,5 1,7 1,6 Avstrija 1,2 2,3 2,0 3,3 129,1 129,2 129,1 127,9 2,0 2,1 1,7 2,2 Poljska 3,9 5,3 3,6 6,1 49,1 50,9 51,4 52,5 3,6 2,2 1,3 2,6 Portugalska -0,8 1,5 0,7 1,2 77,0 74,9 75,6 74,7 2,5 2,1 3,0 2,4 Romunija 5,2 8,5 4,2 7,9 31,5 34,2 35,5 38,9 11,9 9,1 6,6 4,9 Slovaška 4,8 5,2 6,6 8,5 55,7 57,3 60,7 63,9 7,5 2,8 4,3 1,9 Finska 1,8 3,7 2,9 5,0 113,5 116,8 115,3 117,3 0,1 0,8 1,3 1,6 Švedska 1,9 4,1 3,3 4,1 123,2 125,3 124,0 124,9 1,0 0,8 1,5 1,7 Velika Britanija 2,8 3,3 1,8 2,9 120,1 122,3 119,5 118,3 1,3 2,1 2,3 2,3 ZDA 2,5 3,6 3,1 2,9 154,1 155,1 158,5 157,7 2,9 3,2 3,2 2,7 Viri podatkov: Eurostat/New Cronos, SURS. Opombe: 1SKM - standard kupne moči. Podatki objavljeni na Eurostatu 17.12.2007. _cen življenjskih potrebščin._ Za države EU harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, za ZDA indeks Mednarodne primerjave / II Ekonomsko ogledalo UMAR številka 1/2008 str. P 15 Anketna stopnja brezposelnosti Saldo tekočega računa1, % BDP Saldo javnih financ2, % BDP Javni dolg2, % BDP 2003 2004 2005 2006 2003 2004 2005 2006 2003 2004 2005 2006 2003 2004 2005 2006 Slovenija 6,7 6,3 6,5 6,0 -0,8 -2,7 -2,0 -2,8 -2,7 -2,3 -1,5 -1,2 27,9 27,6 27,4 27,1 EU 27 8,9 9,0 8,9 8,1 0,1 -0,3 -0,8 -3,1 -2,8 -2,4 -1,6 61,8 62,1 62,7 61,4 EU 25 9,0 9,0 8,9 8,2 0,0 0,2 -0,2 -0,7 -3,1 -2,8 -2,5 -1,6 62,0 62,4 63,1 61,9 Evro območje 8,7 8,8 8,9 8,3 0,4 0,8 0,1 -0,2 -3,1 -2,8 -2,5 -1,5 69,3 69,7 70,5 68,8 Belgija 8,2 8,4 8,4 8,2 2,0 3,5 2,6 2,7 0,0 0,0 -2,3 0,4 98,6 94,2 92,2 88,2 Bolgarija 13,7 12,0 10,1 9,0 -8,5 -6,6 -12,0 -15,7 0,0 2,3 2,0 3,2 45,9 37,9 29,2 22,8 Češka 7,8 8,3 7,9 7,1 -6,2 -5,4 -1,8 -3,3 -6,6 -3,0 -3,5 -2,9 30,1 30,4 30,2 30,1 Danska 5,4 5,5 4,8 3,9 3,4 3,0 4,4 2,6 -0,1 1,9 4,6 4,6 45,8 44,0 36,3 30,3 Nemčija 9,3 9,7 10,7 9,8 1,9 4,3 4,6 5,0 -4,0 -3,8 -3,4 -1,6 63,8 65,6 67,8 67,5 Estonija 10,0 9,7 7,9 5,9 -11,3 -12,3 -10,0 -15,5 1,8 1,8 1,9 3,6 5,5 5,1 4,4 4,0 Grčija 4,7 4,5 4,3 4,4 0,0 -0,6 -3,5 -4,2 0,4 1,3 1,2 2,9 31,1 29,5 27,4 25,1 Španija 9,7 10,5 9,8 8,9 -6,4 -5,6 -7,1 n,p, -5,6 -7,3 -5,1 -2,5 97,9 98,6 98,0 95,3 Francija 11,1 10,6 9,2 8,5 -3,5 -5,3 -7,4 -8,6 -0,2 -0,3 1,0 1,8 48,7 46,2 43,0 39,7 Irska 9,0 9,2 9,2 9,2 0,4 0,5 -0,9 -1,3 -4,1 -3,6 -2,9 -2,5 62,9 64,9 66,7 64,2 Italija 8,4 8,0 7,7 6,8 -1,3 -0,9 -1,6 -2,6 -3,5 -3,5 -4,2 -4,4 104,3 103,8 106,2 106,8 Ciper 4,1 4,6 5,2 4,6 -2,3 -5,0 -5,6 -5,9 -6,5 -4,1 -2,4 -1,2 68,9 70,2 69,1 65,2 Latvija 10,5 10,4 8,9 6,8 -8,2 -12,9 -12,5 -22,3 -1,6 -1,0 -0,4 -0,3 14,4 14,5 12,5 10,6 Litva 12,4 11,4 8,3 5,6 -6,8 -7,7 -7,2 -10,8 -1,3 -1,5 -0,5 -0,6 21,2 19,4 18,6 18,2 Luksemburg 3,7 5,1 4,5 4,7 8,0 11,6 10,9 10,3 0,5 -1,2 -0,1 0,7 6,3 6,4 6,2 6,6 Madžarska 5,9 6,1 7,2 7,5 -7,9 -8,4 -6,8 -6,6 -7,2 -6,5 -7,8 -9,2 58,0 59,4 61,6 65,6 Malta 7,6 7,4 7,3 7,3 -3,1 -6,0 -8,7 -6,7 -9,9 -4,9 -3,1 -2,5 69,3 72,7 70,8 64,7 Nizozemska 3,7 4,6 4,7 3,9 5,5 7,5 7,2 8,3 -3,1 -1,7 -0,3 0,6 52,0 52,4 52,3 47,9 Avstrija 4,3 4,8 5,2 4,7 -0,2 0,5 1,1 2,8 -1,6 -1,2 -1,6 -1,4 64,6 63,8 63,4 61,7 Poljska 19,6 19,0 17,7 13,8 -2,1 -4,2 -1,6 -3,2 -6,3 -5,7 -4,3 -3,8 47,1 45,7 47,1 47,6 Portugalska 6,3 6,7 7,6 7,7 -6,1 -7,7 -9,7 -9,4 -2,9 -3,4 -6,1 -3,9 56,9 58,3 63,7 64,8 Romunija 7,0 8,1 7,2 7,3 -5,5 -8,4 -8,6 -10,4 -1,5 -1,5 -1,4 -1,9 21,5 18,8 15,8 12,4 Slovaška 17,6 18,2 16,3 13,4 -0,8 -3,4 -8,4 -8,2 -2,7 -2,4 -2,8 -3,7 42,4 41,4 34,2 30,4 Finska 9,0 8,8 8,4 7,7 6,4 7,7 4,9 5,2 2,5 2,3 2,7 3,8 44,3 44,1 41,4 39,2 Švedska 5,6 6,3 7,4 7,1 7,2 6,7 6,9 7,2 -0,9 0,8 2,4 2,5 53,5 52,4 52,2 47,0 Velika Britanija 4,9 4,7 4,8 5,3 -1,3 -1,6 -2,5 -3,2 -3,3 -3,4 -3,3 -2,7 38,7 40,4 42,1 43,2 ZDA 6,0 5,5 5,1 4,6 -4,8 -5,5 -6,1 -6,1 -4,8 -4,4 -3,6 -2,6 59,4 60,4 60,9 60,2 Viri podatkov: Eurostat/New Cronos, IMF, SURS. Opombe: Za EU 25 in evro območje sta podatka prilagojena za napake, ki nastanejo 1995; podatki Eurostata z dne 22. oktobra 2007. n.p.- v poročanju o menjavi med članicami EU oz. evro območja (intratrade). po metodologiji ESA ni podatka. Slikovna priloga Ekonomsko ogledalo UMAR številka 1/2008 str. P16 INDUSTRIJA indeksi: 2000=100 trendni indeksi po metodi TRAMO-SEATS REALNI INDEKSI OPRAVLJENIH GRADBENIH DEL indeksi: povprečje 2000=100; trendni indeksi po metodi TRAMO-SEATS -ORIGINALNI INDEKSI - TRENDNI INDEKS PREVOZ BLAGA V CESTNEM IN ZELEZNISKEM PROMETU v mio tonskih km -ŽELEZNIŠKI PROMET • - CESTNI PROMET 2004 QII QIII QIV 2005 QII QIII QIV 2006 QII QIII QIV 2007 QII QIII QI QI QI QI BLAGOVNA MENJAVA, FOB, IZLOČEN VPLIV MEDVALUTNIH SPREMEMB, 12 mesečne kumulative, v mrd EUR 25 n- 3 □ SALDO (desna os) GRADBENIŠTVO ■ STAVBE PRENOČITVE SKUPAJ indeksi: 1992=100; trendni indeksi po metodi TRAMO-SEATS -ORIGINALNI INDEKSI -TRENDNI INDEKS ZAPOSLENOST IN BREZPOSELNOST - ZAPOSLENOST, indeksi 2000=100 - STOPNJA BREZPOSELNOSTI (desna os) 200 180 160 140 120 100 80 350 300 250 200 150 100 500 50 0 15 20 - 2 ■ 13 15 - 10 - 0 98 ' - ■ 9 5 94 7 0 Slikovna priloga Ekonomsko ogledalo UMAR številka 1/2008 str. P 17 NETO PLAČE IN DRUGI PREJEMKI, v mio EUR HRANILNE VLOGE, v mio EUR MASA DRUGIH PREJEMKOV ! I -