60
Iz arhivskih fondov in zbirk
ARHIV.1 XV 1992
Gradivo fonda CK KPS/ZKS 1Q45-1990
Darinka. Drnovšek
Centralni komite Komunstične partije Slovenije / Zveze komun^tov S k venije (KPi/ZKS) je bil najvišji organ KPS/ZKS med dvema kongresoma. Njegove pristojnosti m dolžnosti je določal statut, način dela in notranjo organizacijo pa praviloma poslovnik. Zveza komunistov Slovenije ^ZKS) je sprejela pm statut šele ua 6 kongr su ŽKS leta 19^8. Njeno notranje " rganiziranost je do tedaj urejal statut Komunistične partije Jugoslavije oz. Zveze komunistov Jugoslavije iKPJ oz. ZKJ). Stavut, ki ga je sprejel 5. kongr-s KPJ leta 1^48, je določal, da centralni komiteji po republikah v obdobju med dvorna kongresoma vodijo vse delo partije, orgaoiz'1 ajo razne parij ske ustanove itd. Centralni komite j< ves čas ohranil vlogo najvišjega partijskega organa med dvema kongreso aa. Iz svoje sestave je volu politični izvršilni organ ki se je v različni^ obdobjih imenoval različno. Do 3 kongresa ZKS leta 1954 je bil to politbiro, nato izvršni komite (IK) do leta 1966, ko je bilo izvoljeno predsedstvo OK ZKS, oa 6. do 7. kongresa ZKS (1968-1074) je bil sekretariat, od takrat dalje pa spet predsedstvo, ki je imelo v letih 1474-1078 trt svoj IK, potem pa so ga namenjali izvrim sekretarji predsedstva CK ZKS za posamezna po droga dela Do reurganizauje leta 1J66 je bil na čelu Zveze kciunistov Slovenije pelitičn. sekreiar, od tedaj pa predsednik. Sicer pa je certralni komite oz. njegov izvršili" politični ">rgan za delo organiziral razr,~ komisije, uprave, odbore ipd.
Šejti kongres ZKJ je leta 1952 sprejel sld ip, da se Komunistična partija Jugoslavije preimenuje v Zvezo komunistov Jugoslavije (to preimenovanje je veljalo lud za vse republiške organizacije), i č-mer je želel poudariti novo idejno vlogo partije v samoupravr i družoi ter njeno ločevanje od držav in oblasti.
Gradivo Centralnega komu reja KPJ/ZKo, Ki ga je leta 1990 prevzel Arhiv Ri :pullike Slov;nije od ZKS Strank ; demokratične prenove, obseg? 320 tekočih metrov, in sicer za čas od U! tanovitve komunistične organizacij' i v Sloveniji leta 1920 oz. izvolitve prvega crntraln;ga komiteja na ustanovnem kongresu KP3 na Čebmah aprila 1937 do reorganizacije Zveze komunic,tov Siovenije v ZKh Stiankc demokratične prenove leta 1490, Ker pa je KPS pred in med drugo .svetovno vojno delovala v drugačnih pogojih (ilegala, voji a, brez formalniL pravil itd.) kot po letu 1945, je bilo v bivšem Zgodovir ikem arbivu CK ZKS (v nadaljevalcu zgudovhski arhiv) iirhivskr gradivo CK KPS/^KS razdelj sno v tri
iamostojne enote. Tako so nastali pravzaprav trije fondi, ki so označen z prr-skimi Številkami: I Pokrajinski komite KPJ za Slovenijo - Cen-trilm komite Komiuiistične partije Slovenije (1920-1941), n. Centralni komite KPo 1941 1945, O. in W. Centrüni komite KPS'ZKS 1945-1990, V tem prispevku bom obravnavali aamo fond pod številkama m. in TV. Delitev na m. in IV. je nastala leta 1983, ker se je tedaj začelo urejati g.adivo po mandatnih obdob-ih, to je za obdobje med dvema kongresoma skupaj (gr^ivo cd leta 1974 napr-j), Do tedaj se je urejalo "pradivo za /sako leto pcsebe! Sicer pa jC bil n ostal csnovcu princ.p urejanja organizacijska stru Ktura CK KrS/ZKS. Za gradivo do leta 197' so narejjm arhiv1 k-' popisi, giadivo za obdobje od 1974 do 1982 ter seje plenumo^ do 1986 so popisane na kartieah na podlagi Seznama trajnih kat ;gonj gradiv," b ga je aprila leta 1983 spr-jelo predsedstvo CK ZKS. Gradivo za čas od 19R2 do 199U pa še ni urejeno. Kot pripomoček za l.kanje vs;ga gradVa služijo tudi delovodmlo, im;nska in stvarna kazaia k delov tdnik' >m ter prevzemni zapisniki.
Grrdivo Centralnega komiteja KP 1/ZKS 19451940 je enoten fond, vendar je zaradi določenih porebnosti razdeJjen v naslednje skupine; 1. giadivo CK KPb/ZKi m njegovi* orgjnov, 2. kongresi KPS/ZKS m. KPJ,2Kj 3. prejeto gradi vo rnžiih (tererskih) jrganizaaj in organov ZKS. 4. predsednikov.' dejavnost, 5. tovarižk, oz. častno razsodišče, 6, Č.annki dokumenti članov KP^/ZKS (ki pa jih \rhiv Republike Slovenije šele pr ivzema).
Arhhika zakonodaja je kumuristični partni oz. Tvezi komunistov ves Čas dajala možnost, da samostojno opravlja službo varstva arhivskega in reg straturn^ga gradiv? ki ie nastalo na njenem določni ,m področju Zakon o državnih arhivih iz leta 1950 für. 1. FLRJ,' št, 12/50) v 3. členu določa: »Fosebne državne, ustanove Sn družb me organizacije im„jo ahko posebne arhiv:, v katerih zbirajo 'n hraiiij< zgodovinski arhivsk material, ki je na al pr njihovem delu. Odločbo o ustanovitvi in o ok ru dela teh arhivov izda vlada FLRj oziroma vlada ljudske republike.« Zakon o arhivskem gra_mi in o arhivih iz leta 1466 OJr. 1. SRS, št. 4/66) pa v 31. Členu konkretno navija organe oz. orgr nizacijki lahko samostojno vršijo službo varstv arhivskega in registraturnega grabiva, h je naitalo na njihovem oodrocj i dela. m sicer so to: republiki upravni or;an za narodno obrambo, upravm organi za notranje zadev*1 ter Centralni komite Zveze
ARHTVl XV 1992
Iz arhivskih fondov in zbirk
61
komunistov Slovenije. Podobno določilo ima tudi Zakon o n ravni m kulturni dediščini iz leta ly8l (Ur. 1. S RS. št. 1/81) kot tudi vse ¿preminite navedenih zakonov, razen spremembe Zakona o naravni Li kulturni dediščini leta 1990 (Ur I, S RS, ti. 80^90), ko je bil iz 10C člena črtan Centralni komite Zveze komunistov Slovenije, ki je moral po določilih tega zakjna v treh mesecih uredili svoje gradivo -n gz predat5 Arhivu Republike Slovenije. Del gradiva, Ki ga je do tedaj hranil Zgodovinski arhh, je ZKS -Strank; dimokratične prenove predala juh a 199f\ del pa junija 1991, medtem ko članski dokumenti Članov KPS/ZKS še niso v celoti prevzeti
Zftudovinsl arhh ;e prvič prevzel arhiv ko giadivo CK KPS m njegrvih organov cd giavnt pisarne CK KPS leia 1951 za obdobje od 1945 do 1950. Nato pa so postopema v^ako leto prevzemali grMivo praviloma starejše od treh let oz. izvrsdno-pc litičnega organa starejše od enega leta, in sicer do leta 1985, ko so začeli prevzemati ■gradivo za štiriletno medkongresno obdobje.
Del gradiva Centralnega komiteja KPS/ZKj je bil, sodeč po ohranjenih zapisnikih in poročilih o delu, v večji meri izločen (škartiran) le v začetku petdesetih let, ko so *aradi p^iitiČn™ situacije (informbiro) želeli obseg gradiva spraviti na obvladljivo količino. Arhiv je bil takrrt pre gledan, skrčen na m' ¡mm in shranjen v kon-spirativiiih prostorih. Tako so za obdobje do leta 1950 ohranjeni samo najvažnejši dokumenti (zapisniki, poročil j in okrožnice, resoluuie, depeše, referati in nekaj dop:sov) O ttm ni bilo nobenih posebnih navodil. Delo so uvajali referenti CK ZKS. Leta 1958 so to gradivo pripe Ijali nazaj v Ljubljano m prevzel ga je Zgodovin ".ki arhiv. Sicer pa v samem ariiivu od jiranja praktično m bilo do leta 1983 (izločali so -amo multip^ikate posamrznih dokumentov - ohra-iili so dva izvoda) in izl"Čili razne nepomembne dokumeue kot jo osnutki, naročilnice, spremni dopisi :pd. Leva 1983 je predsedstvu CK ZKS sprejelo Seznam' trajnih kategor" gradiva, po katerem je urejeno gradivo za obdobje 19741987, in seje plenrmov do leta 1986. Tedaj so bili iz gn diva 1945-1974 izločen še pri ostali du-plikati oz. multiplikati dokumentov ter gradivo
organizacij 7K iz drugih republik Takrat je še veljalo prepričanje, da bi v primeru potrebe lah ko to gradivo brez težav dobili od ustrezmn organizacij ZK po repu Mikal" V Zgodovinskim arhivu se j j s tem: Üocitvnmi pridobilo nekaj prostora. To gradivo ni bilo uničeno, temveč odpeljano na »varnostno lokacijo* (v Gotenico) kot varnostni ukrep v primeru uničenja originalnega f^adrva v Zgodovin ;kem arhivu. Leta 1999 jt bilo vse gradivu pripJjano nazaj v arhiv, kjer jc bilo ponovno pregledano Gradivo organizacij ZK drugih republik je bilo ohranjeno, ker so se tedaj politične razmere že toiíko spremenile, da je bilo jar.no, da bi to gradivo težko dobili pri pristojnih. Duplikati oz. multiplikati pa so bili komisijske uničeni.
Za grauivo Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije je bilo značilno hitro naraščanje obsega gradiva, nastajale pa so vedno nove zvrsti dokumentov. Poleg tega je naglo rasel tudi obseg posameznih dokumentov m tudi njih 3va vsebin? se je vedno boy ponavljala. Za prime/ navjuimo prakso, da se :e vsebina dokumentov višjih irganov ponavljafa v dokumentih nižjih, pa tudi vsebina enih kategorij gradi a v | Jmgih kategorijah. Vendar rastočega obsega gradiva ne smemo pripisovati le temu, marveč tud. vetji naslonitvi ZK na različne priložene strokovne dokumente (statistična poročila, analize, strokovne prspevke raznih institucij ipd.), ki so služili kot podlaga za oblikovanje njenih stališč in usmeritev. To je ".ovpadalo s splošnim naraščanjem pisnega (tiskanega) materiala v takratni drržbi, kar je bilo posledica zamotanosti spmo-upravnih razmerij in 'lirokrptske prakse (vse je muíalo biti na dolgo m široko zapis-ino in posiaro na vse mogoče naslove) Od leta 1974 obseg ne mrasča več tako močno, predvsem znnidi izločanja na podlagi Seznama trajnih kategorij gradiva. Delni odgovor na vprašanje o ohranjenosti tega gradiva nam da tudi nasledil sumarni pregled strukture ohranjenega gradiva, ki je narejen pc obstoječih pop.sih Ker so se posamezne uprave, kcmLije, odboii ipd večkrat prnimunovali, združevali, razdruževali ipd., nazivi le-teh niso navaden» natančno, ampak je v teh primerih navedeno le področje dela.
1945-1990 1956-ly90 1948-1990 ly63-1990 iy69-'990 1953
1973-1982 1945 1990 1945-1990
1.	izvrsilno-političn: organi CK KPS, ZKS ......
2.	izvršilno-politični organi CK KiVZKJ .
3.	plenum CK KP^/ZKS
4.	plenumi CK KP.VZKJ	......
5.	zapisniki kc misij in raznih sestankov na CK ZKJ
6.	zapisniki razrih posv:tovan' na CK ZKJ ...
7.	poublaščenstvo P CK ZKJ .......
8.	dopisi CK K? I» ZKJ ..................................................
9.	okrožnice CK'KPj/ZKJ. ..
62
Tz arhivskih fondov in zbirk
ARHlVT XV 1592
10. seje komnij ir raznih sestankov na CK KPs .....................................................1945-1947
11 razr; se,".tanki in delovni razgovori ....................................................................... 1969-1990
12.	razra poro-ila, analize informrcije ..........................................................................1945-1971
13.	dopisi CK KPf^ZKS ....................................................................................................1945-1990
14 okrožnice CK KPS/ZKS .............................................................................................1945-1990
15.	depeše ............................................................................................................................1945-1950
16.	resolucije .......................................................................................................................1945-1949,1958
17.	članki, referati ........................................................................................................... 1948-1950
18.	poročila ekip CK KPS ...............................................................................................1947-1951
19	Komiteji KPS'ZKS ........................................................................................................1945-1990
20	medcocinski sveti ZKS.................................................................................................1968-1990
21	poročila in gradivo v zveži s Koroško ....................................................................1945-1952-1956
22.	poročila m gndfv0 v zv<;zi s Trstom ......................................................................1947,1952,1956
23.	nfnrmbiro .....................................................................................................................1948
24 razgov-ri z deligacijimi drugih republik ................................................................1970-1987
25. ^adivo organizacij ZK drugih republik ...................................................................196&1989
26 gradivo dragih DPO ....................................................................................................1945-1989
27.	partijski tečaji, Šolstvo ................................................................................................ Iy46-1975
28.	republiški političn. aktivi ............................................................................................ 1951-1989
29.	predsednikova delavnost .............................................................................................1967-1989
30.	"jrganizaeijsko-kaJrnvske zadeve m vzgoja kadrov ..................................................Iy48-1990
31.	komisija za aktivnosti v zvezi z odhouom naših delavca v mjino ................... 1974-ly8y
32.	komisija za vprašanja predvojnih komunistov in drugih
revolucionarnih de!av-xv .............................................................................................1967-1989
33.	agitacija, propaganda, informiranje .......................................................................... 1947-ly90
34.	družbei apolitični s.stem in "amoup.avljanje ............................................................1967-1989
35.	komisija za mednacionalne in ir-drepublifke odnose .......................................... 1966-1972
36.	kom:sija za samoupravljanje v združenem delu ................................................... 1972-1973
37 mednarodni odnosi in sodelovanje z drugim rielavikimi partijam' ,.	,.1%1-19b9
38.	ideoleška komisija ................................................................................................. 1955-19o6
39.	kultura, piosveta, znanost. Šport ............................................................................. 1966-1989
40.	idejno ir teoretično delo v 7,K. ...... -...................................................196S-ly«9
41.	šolska konusija ............................................................................................ ... 1945
42.	sindikalna komisija ......................................................................................................1945
43.	ženska komisija ...........................................................................................................194?
44.	komisija za mladino ....................................................................................................1969
45.	kmecica komisija oz komisija za agrarno politiko .................................................1949-1952, 1970-1972
46.	gospodarska kenusija ...................................................................................................1952
47 družbenoekonomski odnosi .........................................................................................1%5-1989
48.	komisija za nacionalne manjšine ...............................................................................1958 1^60
49.	orgLnizadjska komisija ............................................................................................... 1963-1989
50.	komisija za ljudsko oblast .......................................................................... ... 1952
51.	komisija za množične organizacije ............................................................................1952
52.	partijska komisija .........................................................................................................1952
53.	komisija za splošni ljudski odpoi in družbeno samozaščito .............................1966-1989
54.	zgidovinska konrsija .................................................................................................1953-1989
55.	zgodovinski arhiv CK Z Ki ........................................................................................1949-1990
56.	sklad za družbeno politične raziskave in publicistiko..............................................1967-19*T2
57.	natečaj za vgradnjo doma republiških DPO ..........................................................1969-1984
58.	gradivo o uresničevanju pobude Tita o kolektivnem delu m « dgovornosti .....1978-1982
59 koordinacijska komisija za spr ,inl anje uresničevanja ustave
pn IK P CK ZKS ................................................................................................. 1971-1978
60. gradiv j, nastalo v zvezi s pismom 1K CK ZKS ...................................................1962
61 komisija za oceno stanja na FSPN .........................................................................19"*4-1975
62.	zapisnik: ser tankov anktiiran.h podjetij, ki zaposlujejo vec kot 500 delavrev ..1956-1957
63.	statistiica in evidenca ...................................................................................................19^2-1989
64.	služba za splošne zadeve, tajnik CK ZKS .............................................................1960 1990
65 delovna sk-ipnost CK ZKS ....................:..................................................................1967-1990
56. administrativne -finančna komisija .............................................................................. 1367-1990
iRHTVI XV 1992
Iz arh.rekih fondov m zbirk
63
67.	prnSnje, pritožbe, predlogi, anonunkc ............................................................... 1959-1990
68.	evidenca članrkih dokumentov ...................................................................................19^-19y0
69.	Članstvo oz. tovariSko razsodišče	............................................................. 1970-1990
70.	kontrolna komisija .............................................................................................1948-1958
71 revizijska komisija ... 1949 19594974 nadzjma komisija ........................................................................................................1975,1981-1990
73.	statutarna komisija	........ ,.	.,	..........1971-1990
74.	odbor za proslavo 50-letnice KPJ,ZKJ	ly68
75	odbor za proslavo 4Cdetniee oktobrske revolucije .............1957
76	odbo. za proslave 100 letnice Leninovega rojstva	................1971
77.	kongresi KPS/ZK9 ........................................................... .	194M989
78.	keneresi KPT£KJ	................................................................................... 1948-1990
79.	konference ZKS ......................................................................................................1970-1971,1988
80.	konference ZKT	.1970-1973
Del gri diva Centralnega komiteja KPi/ZKS je bil zaupnega značaja. Zgodovinski artiv CK 7Ki> je dobil prvi PravUnik o uporabi arhrvskcg? gra diva leta 1971, ki ga je sprejel sekretariat CK ZKS 25. 11. 1971. Z njim je bilo določeno, da gradivo pc Jfcltf ly45 ni dostopro za zunanje uporabnike. Šele leta 1983 je bi) sprejet P.a vilnik o upjrabi arhivskega gradiva v zgodovinskem arhivu, ki je določal, da za zunanje uporabnike (praviloma) ni bilo dostopno gradivo miajŠe od 30 let, dajal pa je možnost, da je za znanstvene, Študijske ali publiestične nam ¡ne upoiabo dovolil orgnn, ki ga je za to pooblastilo P C K ZKS. Vendar je CK ZKS zarsdi mteresa ra proučevanje lastne zgodovine in širše narodne zgodovine) že pred tem na podlag pomene prošnje ve ikra t dovolil upu tabo gradiva CK ZKS in njegovih organov, z izjemo tistega dela pradiva »katerega uporaba bi mogla škode rat družbenim interesom ali ugledu posameznikov« fPravilnik o uporabi arhVskega gradiv" v ZA CK ZKS, 1983] Kliub takemu določilu v Pravilniku so bila »adnjib 10 let, zlasti po letu 198&, zelo okrepljena prizadevanja dr.laveev arhiva kot tudi posameznikov na CK ZKS za cim večjo dostopnost dokumentov ZKS. Ko je leta
1990 in 1991 ZKS-Jtranka demokratične prenove (SDP; predala gradivo CK KPS/ZKS Arhivi Republike Slovenije, so bili v primopredajnem zapisnike določeni nasledni pogon za uporabe tega gmdrva v«e gradivo fonda CK KPS/ZKS n« do stopno 30 let cd nrstanka zadnjega dokumenta tor.Ja gradivo kadrovske komisije, komisij; za vprašanja n?ših delavcev v tujim, pooblaščenstva P CK ZKJ in ideološke kominj: pa ri dostopno 50 let. Gradr/o tovariskega oz. častnega razsodišča se lahko uporablja samo za potrebe organov SDP ter prizE jetih Članov. Vse to gradivo se lahko upornblia samo z dovrljcnjem ur.tvar-jalui oz. -zročitelja gradiva, to je pooblaščenega organa oz. funkcionarja SDP oz. njihovega legitimnega naslednika, Doslej še nobena prošnja ni bila zavrnjena.
Gradi/o fonda CK KPS/ZKS do leta 1968 oz. izviailno-političnih organov do leta 1972 je b»1o varnostno mikrofilmano. Ker pa je leta 1985 prišlo do delnega preurejanja tega fonda, so za uporabo ti mikrofilmi bolj ali manj neuporabni, kot varnostna kopna pa vendarle služijo sv jemu namenu, saj je njihova vsebina vseeno zavarovana.
Arhivsko gradvvo Komisije za odnose z verskimi skupnostn» pri Skupščini mesta Ijubljina
Tatjana Šenk
S podpisom Vatikrnsk. :ga protokola 196f so se začeli odnosi med državo in cerkvijo zboljševati, istočasno so org?ii za notranje zadeve pc TV plenumu ZKJ 1966 prenehal- z aktiv-
nostjo na področji delovrnja verskih skupno1'ti, njihovo delo oa je bilo potrebno ustrezno nadomestiti.1