Št. 23. V Ljubljani, 15. decembra 1905. Leto XXII
Slustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske dražbe
za vojvodino kranjsko.
Ureja Gustav Pire, družbeni ravnatelj.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: lnserat na vsi strani 50 K, na »/» strani 30 K, na \4 strani 15 K in na '/8 strani 10 K. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3.
Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
Obseg: Kaj more našega kmeta rešiti. — Soseda Razumnika govedoreja. — Šotna stelja — Vprašanja in odgovoii. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva. — Tržne cene. — Inserati.
Kaj more našega kmeta rešiti.
Naraščanje stroškov kmetijskega pridelovanja, draginja vseh gospodarskih potrebščin, pomanjkanje delavcev, oziroma poslov, in njih velike zahteve delajo kmetovanje zgubonosno, če se po starem naprej gospodari in če kmetovalec neizkušaveč pridelovati in svoje pridelke bolje vnovčevati.
Kmeta torej more iz sedanjega opasnega položaja rešiti edinole boljše gospodarjenje, ki na eni strani krči pridelovalne stroške, na drugi strani pa pomore do večjega in boljšega pridelka.
Pa naj državni in deželni zastopi še toliko koristnega v prid kmetijstva ukrenejo, kmetovalca ne bodo rešili iz sedanjega obupnega položaja, če si on sam ne pomaga, kajti umno gospodarjenje, ki je edini rešitelj, more na svojem posestvu uvesti le kmetovalec sam.
V samopomoči je rešitev kmetijskega stanu, javni činitelji pa imajo dolžnost kmetovalca ob njegovi nameri, sam si pomagati, krepko in do skrajnosti podpirati. Kmetovalec si pa mora sam pomagati, v to svrho se mora strokovno naobraževati in se enako drugim stanovom združevati na skupni boj za svoje pravice in koristi ter na skupni odpor proti stanovskim sovražnikom in krivicam.
Prva naloga c. kr. kmetijske družbe kranjske in njenega gospodarskega lista „Kmetovalca" je, naše slovenske gospodarje vzbujati k napredku, jim dajati navodila za umno gospo= darjenje, jim pomagati, da pri svojih namerah narede kmetijstvo dobičkonosnejše, izkratka:
kmetovalce vzbujati in vzgajati za samopomoč.
Kmetijski družbi kranjski ne gre za gmotne uspehe, ker ima dovolj premoženja, da se sama vzdržuje; ona celo dohodke iz tega premoženja obrača zgolj na korist svojim udom. Kmetijska družba želi z nabiranjem udov, oziroma z nabiranjem naročnikov na „Kmetovalca",
doseči le gori označeni namen, kajti vsak ud, vsak naročnik je nov sodelovalec za dovajanje našega kmetijskega stanu k blagostanju. To je edini cilj naše družbe, ki mora biti tudi prisrčna želja vsakega pravega rodoljuba.
Da c. kr. kmetijska družba kranjska ve in ume vršiti svojo nalogo, to izpričujejo njeni uspehi v zadnjih dveh desetletjih, ki se ne kažejo le v ogromnem naraščanju njenih udov, temveč poglavitno v nepričakovano velikanskem napredku kranjskega kmetijstva, ki gre povečem na rovaš delovanja naše družbe. V dokazilo te trditve podajamo nekaj števil:
Iz drevesnic družbe in njenih podružnic se je v omenjenem času oddalo, torej posadilo, nad pol milijona p o ž 1 a h t n j e n e ga sadnega drevja.
Dandanes se travniki pri nas vprek gnoje, in poleg tega dobi naša dežela na leto nad 200 vagonov umetnih gnojil, t. j. več kakor Stajarska in Koroška skupaj potrebujeta. Vsled tega je večja množina na Kranjskem pridelanega sena najmanj milijon kron na leto več vredna.
Goved se je glede kakovosti in vrednosti najmanj za 25 % zboljšala, in če vso vrednost kranjske govedi nizko cenimo na 40 milijonov K, znaša prirastek na vrednosti kranjske govedi v zadnjih 20 letih najmanj deset milijonov kron.
Kranjska je še nedavno uvažala do 60.000 prašičev s Hrvaškega in Ogrskega za pitanje; danes imamo v deželi svojo in vrhutega žlahtno rejo prašičev, ki naše potrebe skoraj popolnoma krije. Domača prašičereja prihrani sedaj na leto najmanj milijon K izdatkov za tuje prašiče in je vsled zboljšanja tudi dobičkonosnejša.
Procvitajoče mlekarstvo na Kranjskem, ki nadkriljuje že večino drugih avstrijskih kronovin, daje sedaj deželi na leto poldrugi milijon K popolnoma novih dohodkov.
Kranjska c. kr. kmetijska družba je vsled svojega delovanja naše kmetijstvo toliko pospešila, da so se njega letni dohodki povišali za več milijonov K.
Udje kmetijske družbe dobivajo za malo udnino letnih 4 K brezplačno gospodarski list ,.Kmetovalca", dobivajo sadna drevesca brezplačno ali po znižani ceni, dobivajo v vseh zadevah nasvete, oziroma navodila, in družba jim po znižani ceni priskrbuje nad 50 gospodarskih potrebščin v zajamčeni kakovosti, kakor sadno drevje, semena, umetna gnojila, močna krmila, stroje itd. S ponosom lehko tfdimo, da ni enakega zastopa v Avstriji, ki bi toliko stopil za svoje vide, kakop o. k p. kmetijska di>užba kpanj ska.
Gospodarski list ,,Kmetovalec" je najstarejši slovenski list kmetijske stroke, kajti on nastopa ravnokar svoj 23 letnik. „Kmetovalee" prinaša poučne in spodbudne narodnogospodarske in kmetijske spise iz vseh panog kmetijstva, kakor iz poljedelstva, sadjarstva živinoreje in mlekarstva, ter neguje vinstvo v taki meri, da popolnoma nadomestuje poseben slovenski strokovni list za vinstvo. „Kmetovalec" je prvi strokovni list v Avstriji, ki je v svojih predelih vpeljal odgovore in gospodarska vprašanja iz vrste naročnikov v posebni obliki in na poseben način. Vsled teh vprašanj in odgovorov prinaša list reči ki najbolj zanimajo bralce, ter so naročniki nehote listovi sotrudniki.
,,Kmetovalec" je edini slovenski kmetijski list, ki je redno opremljen z mnogimi podobami, ki pojasnjujejo posamezne spise, in ker vemo, kako dobre podobe poživljajo poučno berivo, zato je že sedaj priskrbljenih mnogo podob za novi letnik.
Sotrudniki „Kmetovalea" so vsi najboljši slovenski kmetijskt veščaki.
,»Kmetovalec" je strogo gospodarski list, čigar prvi in edini namen je spodbujati slovenske kmetovalce k potrebnemu napredku v kmetijstvu; on se nikdar ne dotika niti z besedico politike; zato naj ne bo slovenskega gospodarja, ki bi ne bil naročen na ta list, ki mu je odkritosrčen prijatelj, kažipot pri gospodarjenju in svetovalec ob vseh pilikah njegovega gospodarskega življenja.
Udnino, oziroma naročnino v znesku 4 K je pošiljati pod naslovom:
C. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani.
Soseda Kazumnika govedoreja.
XVIII. Ravnanje z junicami v drugem letu.
Razumnik je slonel na plotu svojega pašnika.
Eno-in dvoletna rumenoiisasta goved se je pridno pasla, ali pa si je nagajala. Veselo je ogledaval lepe živali.
Kopitar je prišel po poljski stezi ter se mu je pridružil.
„Lepa živina," je dejal, ogledovaje živahne junice. „To je dobro in fino pleme. Vse živali imajo lepe glave, izboren hrbet in krepke ter pravilno postavljene noge. Tudi barva in lise mi ugajajo. Živali so kar za slikarja. Nekaj se mi pa vendar čudno zdi."
„Kaj bi to bilo ?" vpraša Razumnik.
„Ti imaš vendar dovolj krme," odgovori Kopitar, ,.zato se mi čudno zdi, da so vse te živali nekako slabo rejene. Zakaj jim obilneje ne pokladaš, da bi se lepo zokrožile? Vtem te pa posekam, ljubi sosed. Pridi k meni v moj hlev, pa boš videl lepo rejeno živino. Vsa moja goved je dobro krmljena."
Razumnik se je nasmehnil. Prižgal je smotko, in ko je dobro gorela ter se je prvi dim izgubil v zraku, je poredno odgovoril:
„Tako ! Tvoje telice so polne in okrogle! Ali jih nameravaš mesarju prodati? Menim, da bi bile zanj najboljše !"
„Bog ne daj!" vzklikne nevoljno Kopitar. „Moje lepe junice mesarju prodati bi bilo vendar greh. Za pleme jih
bom imel, to je vendar samoobsebi umevno."
„No, ta tvoja namera se pa najbrž
ne izteče tako gladko," odgovori
Razumnik. „Kolikor je meni znano, bi nektere telice že morale storiti, a jih vendar vidim hoditi na pašo z drugo mlado govedjo."
,,Zakaj bi ne šlo gladko?" vpraša jezno Kopitar. „Moja mlada živina je zdrava in ima izvrsten tek. Torej bi pač rad vedel, zakaj bi ravno pri meni bile težkoče!"
„Ker so tvoje junice predebele!" poudarja Razumnik. „Mar misliš, da jaz svoji govedi ne privoščim krme in jo iz skoposti odtegujem? Ne, Kopitar, temu ni tako. Jaz svoje junice v drugem letu zato manj obilno krmim, ker v tem času debelenje za plemenske junice nikakor ni primerno. V drugem letu je junice toliko pičlo krmiti, da se prepreči premočno tvorjenje loja. Moje dvoletne junice ne dobivajo vse poletje, dokler se zopet ne prične jeseni krmljenje v hlevu, nobene druge krme kakor to, ki jo dobivajo tukaj na paši ter poleg tega nekterikrat na teden po nekoliko soli. Le v deževnih dneh dobivajo nekaj sena, ko pridejo s paše domu, da preprečim drisko."
Podoba 102. Okoli prs zadrgnjena vrv.
„To je pa ceno krmljenje," odgovori Kopitar dvomeče. ,.A oblodo iz otrobov ali oljnih tropin pa vendar daješ?"
„Tega nikdar ne storim," odvrne Razumnik. „Pijačo dobiva živina pri vodnjaku, in trava tega pašnika zadostuje za prehranitev. Paša ni prebujna. ker nima veliko detelje, a vendar zadostuje. Živina je zdrava in okostje je dobro razvito. Upam, da bodo iz teh junic postavne krave! Starejše junice bom prihodnje tedne pripuščal, kajti že sem opazil, da so se nektere prav očitno pojale. Ali so se tvoje debele junice tudi že pojale?" vpraša končno Razumnik.
,,Nisem še opazil," odgovori Kopitar, „Sicer bi mi ne bilo prav, če bi se že z 1 Va leta pojale. Jaz hočem imeti velike krave, zato nočem zavirati njih rasti s p r ezgo d n o u b rej i t v i j o."
,,To je resnično," pristavi Razumnik. „Če naj bodo krave velike, tedaj junic ni prezgodaj ubrejiti. Prezgodnja ubrejitev ovira in moti krepko rast. Če pa to hočeš, potem ne smeš tako krmiti, kakor si doslej. Jaz se zelo bojim, da se tvoje junice niti pojale ne bodo!"
„To bi ne bilo slabo," odvrne nevoljno Kopitar,
ki je vsled Razum-nikovega razlaganja polagoma izgubljal svojo samozavest-nost. Svoje lepe junice naj bi prodal mesarju, to bi bilo lepo. Kaj dobim zanje od mesarja ? Nikdar toliko, kolikor sem zakrmil."
„To imaš prav, Kopitar! •'jpravi Razumnik. „Če ne narediš dobička, kdo je temu kriv? Nihče drug kakor ti. Kolikokrat sem že razlagal, da ne gre pa ne gre v drugem letu junice pitati kakor kakega prašiča. Dvoletno govedo nima nič posebnega početi, da bi potrebovalo obilne krme. V prvem letu mora rasti, takrat dobi skoraj polovico vse svoje teže, zato naj bo v prvem letu dobro krmljeno, in sicer tudi z močnimi krmili. V drugem letuje razvijanje neznatnejše in živali naj se počasi pripravljajo na svoj namen za plemenske živali. Da se moje junice prezgodaj ne pojajo, zato jih pičlo krmim in jih pustim, da se dovolj pregibljejo. Zato sem pa prepričan, da se gotovo pojajo, kadar pride čas, in da pojanje do takrat ne poneha, ko jih je čas ubrejiti."
Kopitar ni mogel ugovarjati izkušenemu sosedu. Popolnoma sicer še ni bil prepričan. Molče je korakal na strani soseda, ki je proti domu krenil. Prišedši pred sosedovo hišo se je kratko in nič kaj prijazno poslovil.
Preteklo je več mesecev, odkar sta se moža pogovarjala ob plotu Razumnikovega pašnika,
Kopitar je Razumnikovim besedam le malo verjel ter ni ukrenil glede krmljenja svojih junic nič izpre-membe. Vsled tega so bile živali še debelejše inokroglejše. Bile so kar zrele za klavnico. Pojala se pa ni še nobena.
Pred meseci je pač dekla zapazila nektera znamenja pojatve, a ker so se takoj izgubila, ni o tem gospodarju nič sporočila.
,.Sedaj pa res verujem, da ima Razumnik prav," godrnja Kopitar, ko ogleduje svoje 2 '/a leta stare, z mastjo zalite junice. „Nobena se ne pomišlja. in če pojde tako naprej, jili bom moral dati mesarju, in za ves trud in za vso krmo ne bom imel nič."
Nevoljno se je praskal za ušesi.
,,Sicer sem se že mesece ogibal Razumnika, ker mi je njegovo vedno tako učeno govoričenje že presedalo," je mrmral sam pri sebi, „v resnici ima pa vendar prav. Pameten mož je, to se mu mora pustiti, in živinorejo temeljito razume. Sedaj bi bil pa prav vesel, če bi sosed zopet prišel na dvorišče, kakor je prej večkrat hodil. Morda bi mi vedel dati dober svet, in jaz bi bil iz zadrege."
Premišljal je nekaj časa. potem je pa nadaljeval svoj samogovor.
,,Moram že jaz prvo besedo izpregovoriti. Nepoklican Razumnik ne pride. Bo že najbolje, če ga prosim, naj pride. Sila kola lomi!"
Ojunačil se je ter je velel hlapcu, naj gre k Razumniku ter naj ga prosi, da bi prišel k njemu na pogovor o nujni zadevi.
Tudi Razumniku se je zdelo, da se ga je Kopitar zadnji čas izogibal. Zato se je nasmehnil, ko je prišel hlapec. Že zdavnaj je vedel, da mora tako priti, in zato se je rad odzval vabilu.
„To so torej tvoje plemenske junice," prične Razumnik z nasmehom, ko mu je Kopitar potožil svoje bolečine. „Priznati moram : za razstavo pitane živine bi bile imenitne."
Ubogi Kopitar ni besede zinil. Jezno je gledal debele živali.
„Vse kaže, da znaš živino izvrstno pitati, živinorejec pa nisi," nadaljuje Razumnik. ,,Poskusi rajši s pitanjem prašičev; mislim, da bi imel več sreče."
,,1'videvam. da sem napačno ravnal," odgovori malodušno Kopitar. ,,Mislim pa vendar, da se da še pomagati, saj so junice še mlade in so zdrave."
„Bomo videli." odgovori Razumnik. ,.Žal, da je jesen in je še daleč do pomladi. Pojatve se nam je težko pred prihodnjo pomladjo nadejati in bivanje v hlevu tudi ne vpliva koristno."
Malo je pomislil, potem je nadaljeval:
,, Pred vsem moraš na rebrih nakopičeni loj odpraviti. Pičlo krmljenje in gibanje na prostem sta v to svrho najboljši sredstvi. K sreči junice lehko hodijo še na jesensko pašo. Primeren prostor imaš. Poženi vse tri junice za ves dan na pašo. doma jim pa daj le slabo seno. V 4 tednih ne bodo junice več debele."
„Ubogal te bom," zatrjuje Kopitar. „Slabega sena mi tudi ne manjka."
„Tu stoji tudi mlad plemenski bik," nadaljuje Razumnik. ,.Tega postavi v hlevu med junice in tudi na pašo ga lehko z njimi pošlješ. Izkušeni kmetovalci tudi priporočajo junice poskušati mlesti. Mleka sicer ne ho, a žival se stem draži, da jajčniki zopet prično delovati."
„Ali ni tudi kakih sredstev, ki se živali dajo?" vpraša Kopitar. „Enkrat sem nekaj takega bral."
,.Res je," pritrdi Razumnik. „Že odnekdaj hvalijo razna sredstva, ki pojatev vzbujajo. Jaz ti svetujem dajati svojim junicam dvakrat na dan vsaki po pest zdrobljenega konopnega semena, pomešanega z žlico soli in kamina ter z žlico zdrobljenih brinovih jagod. Vse to
se daje pomešano s krmo. in če bi živali ne hotele jesti, se z vodo pomešano vanje vlije."
..To še danes naredim. Ne vstrašim se nikakega truda."
„Za sedaj naj nasvetovano zadostuje," pravi Razumnik.
Med tem pogovorom je hlapec v hlev prignal kravo, ki jo je ravnokar zunaj na dvorišču bik oplemenil. Ko je bila žival na svojem mestu priklenjena, se je pričela silno napenjati.
Prestrašen je Kopitar stopil h kravi.
„Kaj naj počnem?" vpraša. „Če se krava ne bo nehala napenjati, se še poškoduje, in to je moja najboljša krava v hlevu!"
,.Napenjanje takoj ustavimo." mirno pove Razumnik. ..Zadrgnimo kravo čez prsi. Prinesi vrv in palico."
Kopitar je hitro priskrbel, kar je Razumnik zahteval.
Razumnik je dejal vrv okoli prs in jo je z vozlom zadrgnil. Potem je vteknil palico in jo zasukal. Žival se je prestrašila ter je precej hrbet sklonila (glej pod. 102.).
Kmalu je bila žival popolnoma pomirjena.
,.To je pa hitro pomagalo," pravi veselo Kopitar. „To si zapomnim za prihodnjič."	(Konec prih.)
Šotna stelja.
Letošnja mokra jesen onemogočuje napravljanje gozdne stelje, ki pri nas največ hodi vpoštev, zato so naši živinorejci v veliki zadregi.
Vsled tega se nam zdi letošnja jesen jako pripraven čas, da gospodarje opozorimo na šotno steljo, ki je boljša kakor vsaka druga, ki je imamo mnogo v deželi, in sicer na ljubljanskem barju, in ktere poraba varujev naše gozde izsesavanja.
Šotna stelja je sušena šota ki se s primernimi stroji v drobne kose raztrga. V Babnigorici pri Škofeljci blizu Ljubljane je tvornica, ki šotno steljo izdeluje.
Šotna stelja nadkriljuje vsako drugo, ker ima gnoj iz take stelje največ dušičnatili redilnih snovi v sebi. Dragocene in silno lehko raztopne dušičnate redilne snovi v gnoju prihajajo vse iz živalskih odpadkov, bodisi iz trdih kakor iz vodenih, kjer se nahajajo v obliki amoniaka, Amoniak je snov, ki že v hlevu kaže navzočnost s svojim pekočim duhom. Amoniak je pa silno hlapen; on kuži zrak in škoduje živalim, zato je najimenitnejša lastnost šotne stelje ravno ta, da vsrkava živalim škodljivi, a za rastline silno potrebni amoniak ter ga v sebi drži.
Dobre lastnosti, ki jih stelja mora imeti, so: močno vsrkavanje tekočine, vezava amoniaka in rahlost.
Šotna stelja vsrka dvanajstkrat, slama trikrat, lesna volna trikrat, žaganje dvakrat in gozdna stelja enkrat toliko tekočine v sebe, kakor je sama težka. I kg šote popije torej 12 kg, dočim 1 kg gozdne stelje le 1 kg gnojnice.
Šotna stelja torej daje živalim suho, snažno in mehko ležišče. Šotna stelja scalnico takoj popije, vsled česar ne more izhlapevati, in hlevski zrak ostane čist in neškodljiv sopilom in očem.
Šotna stelja tudi prav dobro vpliva na zdravje kopit in parkljev.
Šotne stelje se računa na konja na mesec 75 kg in na goved 90 kg.
Gnoj iz šotue stelje ima to prednost, da ga ni treba na gnojišču goditi, temveč je takoj poraben.
šotna stelja se razpošilja v balah po 100 kg, ki so s stroji močno stisnjene.
S šoto se nastilja na ta način, da se vzame iz bale in zrahlja ter se natrese pod živino 12—-15 cm nadebelo. Ta šotna plast more ostati pod živino 14 dni, in le tista mesta, ki se popolnoma premočijo, se z novo šoto pokrijejo. Blato je najbolje z ležišča postrgati, da se stelja hrani. Tako nastiljanje prihrani mnogo dela, ker ni treba vsak dan nastiljati in kidati.
Šotna stelja se dobiva pri naši družbi. Ceue in pogoji za naročanje so prijavljeni med gospodarskimi novicami te številke.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 246. Moji kravi se je naredila na Čeljustih bula. Ali bi bilo dobro to bulo prerezati? Lansko leto je tudi dobila majhno bulo. ki se ji je sama predrla. (F. I. v P.)
Odgovor: Ce je bula le uljes v koži, jo je pustiti, da se segnoji ter se potem sama predre, ali pa se prereže, ko je dovolj segnojena. Predrto bulo je potem z lizolovo vodo dobro osnažiti. Ce je pa bula trda, boleča in nepre-mekljiva, je pa to znamenje, da prihaja od bolezni na čeljustni kosti. V tem slučaju je poklicati živinozdravnika, ki uvede primerno zdravljenje.
Vprašanje 247. Ktere ameriške trte naj rabimo za podlogo na apuenih kraških tleh 'i Ali so dobre cepljenke iz suldanastih tal na Vipavskem? Ali priporočate cepiti pri nas refošek ? (F. R. v O. S.)
Odgovor: Za Vaša tla sta primerni riparija in monti-kola. Odkod dobite cepljenke, je vseeno in so torej tudi vipavske prav dobre. Refošek je za Vas prav dobra vrsta.
Vprašanje 248. Z mahom obrasel travnik bom te dni gnojil z umetnimi gnojili, ker ga mislim spomladi močno prebranati. Ali brana vzame z mahom vred tudi kaj umetnih gnojil? (M. P. v L.)
Odgovor: Deževnica in snežnica čez zimo umetna gnojila popolnoma izpereta v tla, oziroma jih raztopita. Zato spomladansko brananje travniku prav gotovo ne vzame nič umetnih gnojil.
Vprašanje 249. Imam dvoletno svinjo, ki jo pitam, a se večkrat buka, kar debelenje ovira. Za rezatev je svinja prestara. Tu pri nas priporočajo razna sredstva, ki naj bu- ; kanje zaduše, a vendar zanesljivega nihče ne ve povedati. Ali je ktero zanesljivo sredstvo bukanje preprečiti? (A. M. pri sv. D.)
Odgovor: Razen rezatve ni sredstva, ki bi bukanje pri svinjah preprečilo. Sicer se pa bukajo le svinje nežlahtnih plemen tako močno, da ovira debelenje, dočim se svinje žlahtnih plemen tako neznatno bukajo, da je brez vpliva na debelenje. Iz tega vzroka Vam priporočamo vpeljati angleško pleme. Svinj tega plemena sploh ni treba rezati in vrhutega hitreje rasejo in se hitreje debele.
Vprašanje 250. Imamo skupen gozd, kjer vsekrižem živino pasejo. Že 20 let se trudimo, da bi pašo odpravili, in se prepiramo, pa je vendarle vse pri starem. Kako bi skupno pašo v gozdu najkrajšim potoni odpravili?
(I. V. v X.)
Odgovor: Skupna paša v gozdu se more odpraviti potom razsodbe deželne vlade na podlagi deželnega zakona z dne 8. januarja 1. 1889.
Vprašanje 251. 3 tedne staremu prašičku se je naredila na vratu za jabolko debela bula, neboleča,
nekoliko rdeča, pač pa srbeča. Prašič je drugače zdrav in vesel. Kaj je vzrok tej buli in kako jo je odpraviti ? (A. K. v S.)
Odgovor: če je bula posledica uljesa v koži, potem je brezpomembna ter se bo ali segnojila, ali pa bo samaod-sebe prešla. Gnojenje se pospeši z obkladki iz gorkega testa iz lanene moke. Predrto bulo je izpirati z 1 °/0 lizolovo vodo.
Vprašanje 252. Ali res bik ali mrjasee, ko se prične rabiti za pleme, ne sme dobiti niti zrna soli, ker bi se drugače nobena krava, oziroma svinja ne ubrejila? (L. V. v B.)
Odgovor: Da bi pokladanje soli moški plemenski živali glede plodnosti škodovalo, je nespametna bajka brez podlage. Narobe, pokladanje soli oživlja prebavljanje in dela žival le čilejšo. Mrjascem pač ni treba dajati soli, a to le zarailitega ne, ker prašiči sploh veliko soli ne prenesejo in jim jo je le takrat v majhni mari polagati, kadar se pitajo in če imajo slab tek.
Vprašanje 253. Kuhal sem žganje iz češpelj ter sem poskusil pokladati tropine govedi in svinjam, ki so jih rade jedle. Ali so češpljeve tropine primerna klaja za. goved in prašiče, kakšno redilno vrednost imajo in kako se dlje časa hranijo? (J. V. v D.)
Odgovor: Češpljeve tropine so prav dobra krma, vendar so zaradi koščic govedi nevarne, dočim koščice prašičem ne škodujejo. Brejim kravam ni pokladati češpljevih tropin, tudi če se koščice odstranijo, ker tropine slabo vplivajo na spolovila in krave lehko izvržejo. Prašičem, ki se pitajo, se na dan lehko daje do 5 kg teli tropin. Tropine se lehko hranijo več tednov, če se napolnijo v kad in se dobro stisnejo ter tako z vodo zalijejo, da voda vedno čeznje stoji.
Vprašanje 254. Kravo, ki se je imela oteletiti, sem zvečer pomolzel ter sem našel, da je dajala iz vseh štirih seskov krvavo mleko. Zjutraj je storila, in mleko je bilo še vedno krvavo. Odkod prihaja krvavo mleko in ali je teletu škodljivo? (A. Z. v K.)
Odgovor: Krava ima volčič v vimenu, in če vime ni oteklo, je volčič le znotraj. Volčič je vnetje mlečnih žlez, ki se zdravi z gorkimi obkladki, in če je vime oteklo, se dobro otre s kakšno gorko mastjo. Mleko iz volčičevega vimena teletu ne prija, in če je mogoče, naj se mu ne daje.
Vprašanje 255. Ali ima ribolovee pravico pri mlinu pod kolesi ribe loviti ali ne? (A. G. v M.)
Odgovor : Najemnik ali lastnik ribolova, oziroma njegov ribič, ne sme glasom § 42. ribarskega zakona kranjskega loviti rib na zemljiščih, ki so kot pritiklina stanovanjskih, gospodarskih, tvorniških ali drugih podobnih poslopij s temi vred ograjena, niti dalje na drugih zemljiščih, ki so sploh z ozidjem, z omrežjem ali s kako drugo stalno pripravo vhodu tujcev zaprta.
Vprašanje 256. Prav zdrava in zelo ješča krava s četrtim teletom, ki se pase, je pred štirimi meseci storila, pa se še doslej ni pojala. Kaj je temu vzrok in kako bi bilo to nepriliko odpraviti? (V. U. v S.)
Odgovor: Da se krava ne poja, more biti vzrok kaka bolezen na spolovilih, zlasti vsled poroda, Ta bolezen je lehko ozdravljiva, ali pa tudi ne ; to more presoditi edino le živinozdravnik. ki kravo preišče ter vpelje primerno zdravljenje. Največkrat in menda tudi pri Vaši kravi bo pa vzrok zadržanemu pojanju otolstelost jajčnikov vsled premočnega krmljenja. V tem slučaju se ravnajte po navodilu, ki ga najdete v VI. poglavju (O kravah, ki se ne pojajo in ne ubrejijo.) spisa ,,Soseda Razumnika govedoreja".
Vprašanje 257. Ali je resnična trditev, da dobi živina zlasti konji in prašiči, otekle noge, če seji nastilja z ajdovo slamo ? (A. Z. v B.)
Odgovor: Ta trditev je precej razširjena, pa nima prave podlage. A' vsej tozadevni obširni nemški literaturi nismo o tem nikjer našli nič pisanega. Dasi je trditev, kakor rečeno, pri nas zelo razširjena, vendar ni nihče sam poskusil, temveč se le trditev bržkone le ustno širi. Nekaj resnice pa utegne na tej reči vendar biti. Otekanje nog prihaja od cslabljenja srca, ki dela slaboten prsni tok in zastajanje odvodne (venozne) krvi v nogah. Ta kri dela noge debele. Tako oslablienje srca pa morejo povzročiti razne glive, ki zastrupijo živalsko telo. Takih gliv je vse polno v hlevu, zlasti na plesnivi krmi in na stelji ; in ravno ajdova slama, ki se dobiva v najslabšem letnem času, ko je sušenje zelo otežkočeno, je pravo gnezdo za razmnoževanje teh gliv. Če je torej domnevanje pravo, potem moremo reči, da ajdova stelja ne povzroča oteklih nog, pač pa glive na plesnivi ajdovi stelji.
Vprašanje 258. Ali je šota med stenami ledenice
res boljša kakor žaganje ali ogljeva braška? (J. K. v M.)
Odgovor: Šota je najboljše polnilo med ledeničnimi stenami, ker je izredno slaba prevodnica toplote, ker ne gnije in celo razkužuje. Žaganje je prav slabo, ker kmalu segnije, dočim ogljeva braška ne gnije, pač pa ledenico slabo osamuje.
Vprašanje 259. V podobčini Cešnjici je odnekdaj navada, da moramo podobčinske stroške v enakih delih plačevati vsi. ne glede na velikost posestva ali davka, dočim dohodke delijo strogo po velikosti. Tako so n. pr. ogromne stroške za zgubljeno pravdo glede neke planine, ki znašajo nad 10.000 K, razdelili enakomerno na vse posestnike. Ravno sedaj je pa razdeliti med občane naše podobčine 600 K skupila za lov, zato vprašam, ali je skupiček od lova enakomerno razdeliti med posestnike, ali po velikosti posestev? (S. O. v Č.)
Odgovor: Glede razdelitve skupička za lov velja določilo § 8. c. patenta z dne 7. marca 1. 1849., ki slove : „Letni čisti dohodek občinam odkazanega lova se mora koncem vsakega upravnega ali zakupnega leta razdeliti po obsegu zemljiškega posestva med vse zemljiške posestnike, na kterih zemljiškem posestvu, ležečem v občinskih mejah, občina izvršuje lov." — Kar se tiče razdelitve drugih občinskih dohodkov, oziroma stroškov, pa mora veljati načelo, da se zvršuje pravično z ozirom na njih naravo. Stroški za kak užitek ali porabo se morajo razdeliti po razmerju uživanja, oziroma porabe. Ko se je šlo za pravdo planine „Krstenice", smo mi odločno svarili pred pravdo, kajti vsak razumen človek, ki pozna razmere, je moral naprej vedeti, da Vaša podobčina, oziroma pašni opravičenci iz Vaše podobčine, pravdo morajo izgubiti. Pri tej pravdi se je šlo za to, kakšne pravice imajo na češenjski planini pašni opravičenci na plamini ..Krstenici", zato je stroške za izgubljeno pravdo razdeliti po vžitnih pravicah, ki jih imajo posestniki na češenjski planini. Sicer je pa veliko vprašanje, če je gospodarski odsek Vaše podobčine pri tej pravdi pravilno postopal, in če torej ni on sam odgovoren za vse nepotrebne stroške.
Vprašanje 260. Svinja mi je storila 20 praset, zato vprašam, sčim naj jo krmim, da bo imela dovolj mleka za prehranitev toliko mladičev ? (F. G. v L.)
Odgovor: Dvajset prašičkov nobena svinja ne more zadostno prehraniti, ampak največ 14—16, in sicer z ozirom na razvitje posameznih seskov. Odstranite torej slabejše pujske ter pustite pri svinji le primerno število najlepših praset. Ostale prašičke podložite drugi svinji, ali pa jih vzgajajte na umeten način s kravjim mlekom. Podrobnosti najdete popisane v knjigi „Soseda Razumnika prašičja reja", ki jo dobite pri družbi za 1 K. V tej knjigi je tudi brati, kako se pritok mleka pospeši.
Vprašanje 261. Sčim bi bilo najbolje pokriti streho precej velikega hleva, kjer na, podstrešju mislim krmo hraniti: ali z opeko, s strešno lepenko, ali s sltmo? Opeko bi moral oddaleč in v breg voziti, in kolikor vem, se krma pod opeko nič dobro ne hrani. (J. Z. pri Sv. J.)
Odgovor: Najboljša streha je slamnata, ker je trpežna, lehka, zračna in najbolj varuje pred vročino in pred mrazom. Znano je, da se pod slamnato streho seno najbolje hrani. Pač pa ima slamnata streha to veliko napako, da je zaradi ognja zelo nevarna in da je tudi zsradi tega zavarovalnina takih streh silno visoka. Zaradi teh slabih strani dandanes rajši pozabimo na preifnosti slrmnate strehe ter se poslužujemo drugih krovnih sredstev. Med njimi še najbolj ugaja opeka, in sicer v novejšem času zarezana opeka. Strešne lepnicc Vam ne priporočamo, ker je premalo trpežna in ker je ni lehko v dobrem stanu ohraniti. Prav priporočena je cementna opeka, ki se kar na mestu izdeluje, če je dober pesek na razpolaganje.
Vjirašanje 262. Kakšna je razlika med čilskim solitrom in kalijevo soljo? Kteremu teh umetnih gnojil je dati prednost.? (A. T. v K.)
Odgovor : To vprašanje je ravno tako neumestno, kakor če bi nas vprašali, kakšna je razlika med kamenjem ali opeko in apnom. Če hočemo zidati moramo imeti oboje. Kadar gnojimo, moramo dati rastlinam vseh redilnih snovi, ki jih potrebujejo. Rastline potrebujejo predvsem dušika, fosforove kisline in kalija. Čilski soliter je dušičnato, in kalijeva sol kalije\nato gnojilo, torej je obe gnojili naenkrat rabiti, ker nobeno drugega ne nadomestuje. Priporočamo Vam prebrati knjigo ,.Gnoj in gnojenje", ki jo dobite pri družbi za 40 h.
Vprašanje 263. Kalijeva sol kemijske tvornice V Hrastniku je 90% ter stane 26'K, dočim stane Vaša 40 "/„ kalijeva sol 12 K 60 h, zato vprašam, če bi ne kazalo rabiti prve, ki je nekoliko cenejša ? (Dr. J. V. v S.)
Odgovor: Kemijska tvornica v Hrastniku nima v svojem ceniku kalijeve soli, temveč žveplenokisli kalij, ki ima v sebi 90°/0 čistega žveplenokislega kalija, kar je toliko kakor 4S'/2 °/0 čistega kalija. Ker ima naša kalijeva sol 40 »/„ čistega kalija, zato iz tega sledi, da je kalij v kalijevi soli skoraj še enkrat cenejši, kakor v žveplenokislem kaliju.
Gospodarske novice.
*	Današnja številka je predzadnja v tem letu. Zadnjega decembra izide zadnja številka. Kdor ne bo več družbeni ud, naj lista nikar ne vrača, ker družba „Kmetovalca" pošilja brez izjeme samo onim, ki plačajo udnino. Pri tej priliki prosimo družbene prijatelje, naj družbi pridobe mnogo novih udov. — Ude, ki smo jih prosili za letnino pismeno od tukaj, prosimo kmalu poslati udnino, 4 krone, po poštni položnici, ki je bila pismu priložena.
*	Izdaja te številke „Kmetovalca" se je za par dni zakesnila, ker tiskarna ni mogla lista pravočasno iz-gotoviti zaradi pasivne rezistence stavcev, kar naj cenjeni naročniki izvolijo vzeti na znanje.
*	Glede oddaje sadnega drevja v 1. 1906. opozarjamo na razglas med uradnimi vestmi v tej številki.
*	I. vinski semenj v Črnomlju dne 3. t. m. je posetilo okoli 100 vinogradnikov, ki so prinesli pokušnje svojega izvrstnega letošnjega pridelka s seboj in ponudili nad 1000 hI vina v prodajo. Tujih kupcev ni bilo, pač pa so domači gostilničarji in drugi interesenti pokušali vina in so si zaznamovali imena onih pridelovalcev, kterih vina so jim najbolj ugajala, da po stari belekranjski navadi lehko
sklenejo kupčijo v ,.hramu pri lajti". Imena vseh ponudnikov so naročnikom na razpolago pri mostnem županstvu. Ponu-jana vina so žela od udeležencev (med njimi smo opazili tudi uradnike, meščane itd.) mnogo pohvale. Semenj je počastil s svojo navzočnostjo g. okrajni glavar Parma. Tudi sosednih Hrvatov ni manjkalo. Pač pa smo opazili, da so mnogi boljši posestniki, posebno tudi župani iz okolice, izostali in stem pokazali, da nimajo pravega zmisla za napredek v vinogradništvu in za zboljšanje vinskega prometa ter z njim tako potrebnega gospodarskega napredka Belokrajine. Ppamo, da se to prihodnjič ne zgodi več. Pohvaliti pa moramo kočevske vinogradnike, ki imajo v našem okraju svoje vinograde in so bili v obilnem številu navzoči. Pred semnjem je predaval g. c. kr. vinarski nadzornik B. Skalicky o umnem kletarstvu in o pomenu vinskih semnjev sploh, zlasti pa za Belokrajino. Temu predavanju je z zanimanjem sledilo mnogo vinogradnikov. Državna vzorna klet v Novemmestu je pa dala nekaj svojega pravilno kletarjenega belokranjskega vinskega pridelka na razpolago, da so se navzoči lehko prepričali o tem, kako uspešno vpliva pravilno kle-tarjenje na dobroto naše kapljice.
*	Novi zvezki kmetijske knjižnice. Te dni izidejo novi zvezki od c. kr. kmetijske družbe zasnovane kmetijske knjižnice, in sicer V. Bohrman: ..Poučno potovanje v Švico" s -'33 podabami, cena 1 K; dr. Steuert - Pire: ..Soseda Razumnika govedoreja" s 60 podobami, cena 1 K, in M. Ivančič: ..Mlekarsko knjigovodstvo", cena 30 h. — Vse te knjige so že dotiskane, sedaj se vežejo, in konci tega meseca se bodo mogle oddajati, zato družba že sedaj sprejema naročila nanje. Označene cene veljajo s poštnino vred. Denar je naprej poslati.
*	„Obeinska uprava'1 je naslov novemu slovenskemu poučnemu listu za župane, občinske tajnike in svetovalce ter za druge javne organe. List izhaja dvakrat na mesec ter stane 8 K. Urednik je odvetnik dr. Vladimir Ravnihar.
*	Naročnikom Tomasove žlindre na znanje.
Družba je sklenila za leto 1905. kupčijo na 100 vagonov Tomasove žlindre, in sicer na polovico 16 in na polovico 18 odstotne. Dosedaj je oddanih že 86 vagonov, in med temi veliko več kakor polovico 18 »/„ žlindre. V družbenem skladišču v Ljubljani imamo danes sploh le še 16 °/„ žlindro, zato kotno odslej v tem letu nadrobno oddajali samo to, dočim moremo z 18 °/0 žlindro postreči le iz glavne zaloge v Trstu, in sicer samo naročnikom na cel vagon. Ker imamo sploh le še 14 vagonov za to leto na razpolaganje, zato nujno prosimo, naročila za jesensko gnojitev ob pravem času in nemudoma nam poslati, ker je dvomljivo, če bomo pozneje mogli naročnikom še postreči.
*	Za Živinorejce ima družba v zalogi požiral-nikove cevi po 10 K in trokarje po 4 K. Oboje služi, da se napenjanje govedi hitro in zanesljivo odstrani. — V zalogi ima družba tudi mlečne cevi komad po 70 h. Mlečne cevi se rabijo za odtok mleka, kadar kravo vime tako boli, da je ni mogoče molsti. — Napajalnike za teleta iz pocinjene ploščevine oddaja družba po 10 K.
*	Klajnega apna je družba kupila za prihodnjo zimo več vagonov, vsled česar je dosegla ugodnejše cene in ga more ceneje oddajati. Odsej ga oddaja v izvirnih vrečah, težkih 50 kg, po 22 h kg. V manjših množinah, nad 20 kg, po 24 h, v množinah pod 20 kg pa po 26 h kg. Za manjše pošiljatve na zunaj se še posebej zaračuni za vsako pošiljatev 30 h za zavoj, vozni list itd. — Manj kakor 5 kg se ne razpošilja. — Opozarjamo, da je klajno apno potreben dodatek h krni, koder krmila nimajo v sebi dovolj rudninskih snovi, zlasti fosforove kisline, in da klajnega apna ni zamenjati z ničvrednimi redilnimi štupami za živino.
*	Živinsko sol priskrbuje družba vsem tistim, ki ne morejo osebno v Ljubljano ali ki je v svoji bližini ne morejo kupiti, po 6 K 67 h 100 kg ali pa 3 K 41 h 50 kg. Živinska sol se oddaja le v vrečah po 50 kg. Le tista naročila na živinsko sol se izvršujejo, ki se zanja denar naprej pošlje. V navedeni ceni so všteti izdatki za vozni list in stroški ob sprejemu denarja, ki se morajo plačevati v Ljubljani.
*	Opozarjamo na gnojenje z umetnimi gnojili tO jesen in prosimo gospode ude, naj gnojila, to je To-masovo žlindro, kalijevo sol, oziroma kajnit, kmalu naroče, drugače bo težko točno postrezati, kajti jeseni je silen naval na železnicah in se mora računati z zamudami. Po dosedanjih izkušnjah bomo jeseni oddali kakih 150 vagonov umetnih gnojil, in to največ nadrobno, iz česar more vsakdo posneti, da je le ob pravočasni naročitvi mogoče premagati tako delo v zadovoljstvo čč. naročnikov. Cene so naslednje :
Tomasova žlindra 16 °/0, 18 »/„, za 100 kg......5 K 80 h 6 K 40 h
Te cene veljajo le za oddajo nadrobno v vrečah po 100 kg, dočim za oddajo podružnicam na vagone po 100 vreč more družba ceno še izdatno znižati. Podružnice, ki leže ob železniški progi Trst-Ljubljana ali Reka-Ljubljana in naroče poln vagon, imajo tudi dobiček pri voznini, ker potem družba ne vračuni vožnje do Ljubljane, ki je v gorenjih cenah zapopadena, temveč le resnično plačano voznino.
Rudninski superfosfat po 7 K 50 h 100% z vrečo vred.
Kaj nit po 5 K 50 h 100 kg.
Kalijevo sol po 12 K 60 h 100 kg. To gnojilo ose odaja tudi v vrečah po 50 kg. Kdor gnoji travnike s Tomasovo žlindro ali z rudninskim superfosfatom, ta mora gnojiti tudi s kalijem, bodisi s kalijevo soljo ali s kajnitom. Mi odločno priporočamo kalijevo sol, ki ima v sebi 40 »/„ kalija in stane 12 K 60 h, dočim ima kajnit le 12—13 «/0 kalija ter stane 5 K 50 h. Namesto 300 kg kajnita se vzame le 100 kg kalijeve soli, a ima še več kalija in se vrhutega še prihrani 3 K 90 h.
Kostno moko, kostni superfosfat, čilski soliter, roženo moko in druga gnojila se oddajajo po dnevni ceni.
* Šotna Stelja, t. j. sušena in s stroji raztrgana šota je izmed najboljših tvarin za steljo. Šotna stelja popije do dvanajstkrat več mokrilne kakor druga, najbolj veže amo-niak, ki je najbolj imenitna redilna snov živalskih odpadkov, in nateguje iz zraka vse smrdeče pline; zato dela ta stelja hlev zdrav in nesmrdeč. Ob letošnjem hudem pomanjkanju stelje priporočamo gospodarjem pričeti rabiti to izborno steljo. Kmetijska družba bo odslej priskrbovala svojim udom to steljo, in sicer jo bo odpošiljala iz tvornice v Škofelci. 100% šotne stelje bo družba oddajala na postaji Škofelca po 2 K. Izvrševala se bodo le tista naročila, ki se zanja denar naprej pošlje. Za vsako naročitevje posebej dodati 25 vinarjev za poštne in druge stroške. Za tiste kmetovalce, ki morejo priti v Ljubljano sami z vozom, bo imela družba v Ljubljani majhno zalogo, in iz te bo oddajala šotno steljo po 2 K 10 vinarjev 100%. Šotna stelja je stisnjena v bale po 100 kg in se oddaja le v celih balah.
* Oljne tropine, in sicer sezamove tropine, ima družba vedno v zalogi ter oddaja zmlete in presejane po 18 Iv 100 kg. Opozarjamo, da imajo sezamove tropine večjo redilno vrednost kakor lanene, zato jih ob sedanjih visokih cenah še celo priporočamo. Pač je res, da vsaka žival koj prvi dan ne mara sezamovih tropin, a se jih kmalu privadi.
V Švici, kjer so prvi živinorejci, pokladajo sploh le sezamove tropine. Lanenih tropin smo ta mesec pač dobili en vagon, a so že vse oddane. Ker imajo oljne tvornice svoje blago že naprej prodano, zlasti lanene tropine, zato za sedaj ne moremo dobiti niti vreče lanenili tropin. Prvi vagon nam je obljubljen šele za mesec februar.
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Vabilo
na občni zbor kmetijske podružnice v Žireh, ki bo dne 24. decembra 1905 ob treh popoldne v prostorih g. Ivana Kavčiča v Žireh, št. 6.
SPORED:
1.	Poročilo o delovanju podružnice.
2.	Polaganje računa za preteklo dobo.
3.	Razni nasveti in predlogi.
V Žireh, dne 9. decembra 1905.
Ivan Kavčič, načelnik.
V «1 b i 1 o
k občnemu zboru kmetijske podružnice v Metliki, ki bo dne 24 decembra popoldne ob dveh v šolskem poslopju.
SPORED:
1.	Poročilo načelnikovo.
2.	Računi za 1. 1905.
3.	Raznoterosti.
Če v določenem času zborovanje ne bo sklepčno, se bo četrt ure pozneje zborovalo pri vsakem številu navzočih udov. Kmetijska podružnica v Metliki, 5. decembra 1905.
Vali Burnik, načelnik.
Vabilo
k občnemu zboru kmetijke podružnice v Komendi, ki bo na sv. Štefana dan. t. j. 26. decembra t. 1. ob treh popoldne v šoli.
SPORED:
1.	Nagovor načelnika.
2.	Predložitev računov.
3.	Pobiranje udnine.
4.	Raznoterosti.
5.	Volitev podružničnega odbora.
Kmetijska podružnica v Komendi, dne 10. decembra 1905.
Frančišek Zadrgal, načelnik.
Vabilo
k rednemu občnemu zboru kmetijske podružnice v sv. Križu pri Litiji, ki bo dne 1. januarja 1906 točno ob treh popoldne po cerkvenem opravilu v šolskih prostorih.
SPORED:
1.	Predložitev računa za leto 1905.
2.	Načrti o obdelovanju vzornega vinograda v prihodnjem letu.
3.	Pokušnja vina iz podružničnega vzornega vinograda.
4.	Raznoterosti.
Odbor.
Naredbe glede oddaje družbenega sadnega drevja spomladi 1. 190«.
Gg. ude prosimo, naj svoje naročitve na sadno drevje pri-glase pri svojih podružnicah, oni pa, ki niso uvrščeni v podružnice, v družbeni pisarni v Ljubljani ustno ali pismeno. V vsaki pismeni naročitvi je povedati, na ktero železniško postajo je drevje poslati.
Oddajalo se bo visoko in pritlično drevje. Ker zaloga posameznih skupin in različnih vrst ni velika, si družba pridržuje pravico, da preobilne naročitve skrči in namesto nar< čenih vrst. ki so že pošle, ali jib sploh nima, da drevesa drugih primernih vrst, če jih bo še imela.
Naročitev na veliko število dreves družba ne bo zvrševala, ker je njena naloga pospeševanje sadjarstva po deželi sploh, in zato skrbi, da se dobre vrste kolikor mogoče razširijo med kmet-skimi posestniki.
Pr: naročanju veljajo tele določbe:
1.	Podružnica sklene, ali vzame za svoje ude brezplačna drevesca ali ne. Če jih vzame, potem mora poslati vso udnino glavnemu odboru v Ljubljano, če jih pa ne vzame, ji ostane polovica udnine za podružnične namene; le udnino gg. učiteljev mora vso poslati glavnemu odboru.
2.	Če podružnica obdrži polovico ndnine, morejo njeni udje dobiti po 4 drevesa za znižano ceno 2 kron,
3.	Cena za vse drugo drevje je 80 vinarjev za drevesce.
4.	Xavedene cene veljajo na mestu drevesnice, oziroma na mestu kolodvora, in sicer z zavojem vred.
5.	Vsa naročila je treba vsaj
do 15. februarja 1906.
sporočiti družbi. Kdor do tega časa ne naroči brezplačnega drevja, potem ne bo imel več pravice do njega.
6.	Če bi utegnilo kaj drevja ostajati čez naročitve družbenih udov, ga morejo dobiti neudje po 1 K 20 vinarjev drevesce.
Listnica uredništva.
I. V. v. V. Glede dolžnosti, jarek trebiti, boste dobili naj-točnejše pojasnilo pri močvirskemu odboru.
F. K. V S. Prosite pri županstvu za stavbno dovoljenje, potem mora sklicati župan ogled na mesto, in zastopniki železnice, državne in okrajne ceste bodo pri tej priliki izrazili svoje zahteve, oziroma pomisleke.
F. P. v Cr. Proti ukrepom občinskega sveta nimale drugega pota, kakor pravočasno vložiti priziv na deželni odbor.
K. p. v C. Mejaš na vodo ne more zahtevati povračila za škodo, ki mu jo dela voda, pač pa more prositi za državno in deželno podporo.
I. B. v It. Način, kako je popravljati občinska pota in kako je razdeliti stroške za popravljanje, določuje občinski svet na pudlagi svoje seje. Temu ukrepu se občani morajo pokoriti. Zamudni občani se lehko eksekvirajo.
M. V. v Z. Glede vprašanja, kako odpomoči, da se bo Vaša junica pojala, Vas opozarjamo na odgovor nit 255. vprašanje v tej številki in na sps »Soseda Razumnika govedoreja« tudi v tejštevilki.
F. Z. v K. Če ste napovedano obrt opustili in ste to oblasti naznanili, pa se Vam je vzlic temu obrtni davek predpisal, tedaj Vam ne preostaja drugega, kakor vložiti priziv proti predpisu davka.
I. Z. pri b. J. Vodo iz nižave kvišku napeljati je mogoče i ali s pomočjo hidravliškega ovna, bli pa spomočjo kakega motorja. ! Prvo je le tedaj mogoče če je zadosten padec in veliko vode, ker so s to pripravo da le majhen del vode dvigniti. Dviganje vode z motorjem je pa drago in je dvomljivo, če se izplača. Točen odgovor Vam more dati na Vaše vprašanje le veščak na mestu.
J. S. v Z. Kdor ima služnost do kakega pota, ima tudi dolžnost prispevati k vzdrževanju tega pota.