List 51.
Valjenje kurjih jajc, — kaj se godi pri tem,
in kako ž njimi ravnati.
Valiti ali na jajcih sedeti je opravilo, po kterem s pripomočjo gorkote take jajca godne postanejo, v kterih je življenje mlade stvarice skrito. Med našo domačo živino mora valiti vsa perutnina; pa tudi pri jajčkih svilodov aH zidnih červov se godi kaj takega.
Ko je kokoš ali kaka druga ptica dostojno število jajc izlegla, se izbudi v nji poželjenje, ležene jajca izvaliti. Od kod pa to poželjenje? Natora je tako naredila. Spredej na persih se zbere v kervinih žilicah veliko kervi; toliko se je včasih navali proti koži in pernim koreninicam, da kokoši na tem mestu gole postanejo kakor da bi se mav-sale. V tem, ko proti persim več kervi priteka, je pa na druge strani manj teče; za to je greben bled in v jajc-njakih oterpne življenje. Zavolj navala kervi so predpersni rudeči deli tudi veliko toplejši, in toplota doseže 29 do 37 stopinj po Romirjevem toplomeru.
Naše kokoši valijo 20 do 21 dni, purice 21 do 23, gosi 29 do 33, race 28 do 30, golobice 17 do 19 dni.
Ta čas se nikdar nikoli ne more okrajšati; podaljšati se pa more za 24 do 48 ur, če je, postavimo, merzlo bilo, kadar je puta valila, ali če je revca stradala. Pa gotovo je, da take piščeta, ki so se predolgo valile, rade konec vzamejo in da se njih izreja ne splača.
Kadar je kokoš jajc toliko izlegla, da jih hoče izvaliti, se vsede na-nje, jih s trebuhom dergne tako, da se svetijo od kožne maščobe, jih kljuje sem ter tje, kloče pridno, pa še le v 2 dneh obsedi stanovitno na njih.
Nektere pute imajo to razvado, da ne sede stanovitno na jajcih, ampak jih večkrat zapuste; take jajca grejo pod zlo. Za malo časa mora kokoš sicer zapustiti jajca, na kterih sedi, da si gre živeža iskat, al dobra koklja malokrat čez 5 minut beži od svojih jajc in nektera celo le vsaki drugi ali tretji dan; nektere sicer tudi po pol ure ni nazaj, al tudi to ne škoduje jajcom. Sploh skušnje o tem tole učijo: Kolikor gorkeje je tam kjer koklja vali, in kolikor godnejše so že piščeki v jajcih, toliko dalje more koklja jajca brez škode zapustiti in včasih celo po več ur dolgo. Da vse jajca enako greje, jih premakne in oberne koklja zdaj in zdaj z nogami in kljunom; iz začetka jih preobrača večkrat.
Ko je koklja na jajcih tako dolgo sedela kakor je treba, jenja v nji poželjenje jih dalje valiti, in 10 do 20 dni potem, ko je jenjala perve valiti, zleze spet druge. Po tem pa, ko se v koklji nagon jajca leči poprej ali pozneje zbudi, bo ona tudi svoje dolžnosti pri izpeljevanji mladih zvestejši spolnovala ali jih pa zanemarjala. Koklje, ktere k m ali spet druge jajca leči začno, kadar so perve izvalile, zapustijo svoje mlade tudi večidel kmali. Nektere koklje pa tako rade vale, da jih ni spraviti z jajc, če bi jih tudi rad, in da ti dvakrat trikrat poredoma vale, če jim izvaljene jajca vzameš in namesto njih drugih podtakneš. Al take prepridne koklje ne terpijo dolgo, ker neprenehano valjenje jim vzame veliko moči;  prenapete strune rade počijo.
Najbolje za valiti so purice; one stanovitno sede na jajcih;  zato  take  gospodinje,   ktere  bi jajca od kakih po-
sebno žlahnih put rade izvaljene imele, si izbero p urico za to opravilo; tudi zatega voljo je p urica dobra, ker se ji napol jajc več podložiti more kakor pa kaki puti.
Kokljam naj se nikoli ne podloži več jajc kakor toliko, kolikor jih s svojim spodnjim životom pokriti morejo, manjšim ne čez 7 do 11 jajc, večjim ne čez 11 do 15. Navadno se kokljam poklada liho jajc (ungerade Zahl) to je 7, 9, 11, 13 in tako dalje, ne pa 8, 10, 12 in tako dalje, da se jajca pod kokljo bolje vkup vzamejo.
Pri nekteri perutnini je to velika napaka, da prerade valijo; tako, postavimo, kohinhinke v eno mer valiti hočejo, kakor hitro so kakih 20 jajc izvalile. Preprid-nemu valjenju se pa v okom pride, če se koklja zapre v kak temen in vlažen kraj, na priliko, v hram ^kelder), kjer si ne more gnjezda napraviti. Hladna zemlja, kamor se koklja vleči hoče, da bi valila, kri od persi in spodnjega života odganja in tako poželjenje za valjenje kroti, dokler popolnoma ne neha. Tudi ne škoduje tako prepridno kokljo enekrat v merzlo vodo vtakniti; to ji prežene presilni nagon na jajcih sedeti.
Koklje, ktere so pa ne čimer ne in ne valijo, kakor bi gospodinja rada, naj se z gnjezdom vred zapro v kak tesen predal, da ne morejo ven; zraven tega naj se pa skerbi, da je tak kraj miren in tih, in da ni preveč svetel. Tudi se more koklja nalaš k temu prisiliti, da pridniše vali, ako se ji pod trebuhom in na persih perje izpuli in gola koža s koprivami otepe ali pa s poprom in oljem, ali s terpentinovim oljem namaže. To napravi, da več kervi priteka do teh krajev, in nagon valjenja se izbudi. Tudi s tem se prisilijo nečimerne koklje k valjenju, da se z žganjem vpijanijo (^košček kruha se pomoči v žganje in koklji noter da); tako vpijanene in za-perte v tesen, teman in miren kraj, obsedijo na jajcih. Po ti poti, pravijo, se še celo kapuni in petelini primorajo, da začnejo valiti.
Premlade pute niso za valiti dobre, ker so prežive; prestare pa, in sicer take, ki so že čez 6 let, pa večidel tudi niso zato, ker imajo že premalo svoje lastne gorkote. Tudi take koklje, ki preveč poj 6 in se rade kavsajo, niso za to rabo, ker so preveč petelinske nature.
Koklja, kadar vali, malo je, pa veliko pije, se pored-koma sicer očeja, pa vselej prav na debelo zunaj gnjezda. Zato so koklje, dokler valijo, veliko ložje. Čeravno pa koklja, kadar vali, ne je veliko, vendar ne sme pomanjkanja terpeti, in posebno jim je takega živeža potreba, ki se k sopiinemu šteje, ker tak živež več gorkote v životu napravlja, na priliko, žito, konoplja. Treba je pa tudi za prav dobro in toplo gnjezdo skerbeti, da so v njem jajca prav na gorkem. Živež naj se ji blizo gnjezda daje> da preveč časa ne zamudi s poberanjem okoli; napačno pa je, korito z živežem ji tikoma h gnjezdu postaviti, zakaj potem gnjezda nikoli ne zapusti in nakida blata v gnjezdo ter jajca s tem omaže; blato pa zamaže jajcu drobne luknjice, in pišče v njem se zaduši. Zatega voljo je celo treba, da je blizo gnjezda vse vse lepo čedno, ker to stori, da koklja ne pride z omazanima nogama v gnjezdo nazaj, ko si je zunaj njega živeža iskala. Kadar koklja vali, naj gospodinja tudi za-njo skerbi, da uši ne dobi. ker ušiva koklja ne leže tako pridno.
402
Naše domače koklje začno navadno mesca suš ca in malega travna valiti in valijo k večjem do velikega serpana. Nove velike plemena, ktere smo poslednje leta dobili iz ptujih dežel (kakor kohinhinka, brani a putra) pa valijo skor vsaki letni čas; druge plemena pa, kakor španjske, belgiške ne valijo celo nikoli.
Še moram nekega posebnega vedenja kokelj omeniti; kmetje takrat pravijo: „da koklja na jajčnjaku vali." Koklja takrat rada v gnjezdu sedi kakor da bi hotla valiti, pa ne ostane dolgo, in čez 10 ali 14 dni začne spet leči. To pa izvira od tod, da kervi zdaj priteka več k jajčnjaku, zdaj pa k u n a n j i m delom, tedaj zdaj sem, zdaj tje, in tako še ni nobene stanovitnosti nikjer, in dokler ni te, ni čuda, da se koklja zdaj pripravlja za valiti, zdaj pa za jajca leči.
Po spisu prof. dr. Rueffa v Hohenheim-u.