• SCT JE SVOJ NAJVEČJI PROJEKT V IRAKU KONČALA V ROKU
Podvig slovenskih gradbincev
Nedaleč od Bagdada, glavnega mesla Iraka, na ravnici blizu reke Tigris, je na površini 34 kvadratnih kilometrov zraslo mestos 1210 vi-sokogradniškimi, nizkogradniškimi in infrastrukturninii objekti. V dubrih treh lctih ga je gradilo 26 tisoč delavcev slovenske gradbene in niontažne operative, štiri tisoč kilometrov daleč od domovine. To je doslej največji podvig slovenskih gradbincev.
SCT si je kot nosilec posla, vrednega več kot pol milijarde «;meriških dolarjev, skupaj z IMP. Gradisom, Konstruktor-jem, Primorjem, z visoko kako-vostjo in dokončanjem del v do-govorjenem roku ustvaril v tej ¦ prijateljski, neuvrščeni državi iz-jemen ugled. To so potrdili v svo-jih izjavah tudi predstavniki ira-škega investitorja na slovesnosti ob otvoritvi projekta 202 D, ki je bila 6. januarja, na iraški državni praznik, dan iraške armade.
Zaključek tako velikega pro-jekta, kot je 202 D, ni le izreden gospodarski uspeh, marveč je prinesel tudi neprecenljive po-slovne, organižacijske in teh-nične izkušnje, ki jih bo nujno poirebno prenesti naprej in jih izpopolnjevati.
Ko so se v juniju meseca leta 1981 pričela dela, si pravzaprav nihče ni predstavljal, kako veli-kega posla smo se lotili. Zaostro-vanje pogojev med gradnjo, ne-rešena vprašanja plačil s strani iraškega   investitorja,  težave  s
prevozi delavcev in opreme, vojno stanje in ofenzive. izredni klimatski pogoji in drugo so bili dejavniki, ki smo jih moruli pre-broditi in se jini sproti prilagaja-ti.
Prav tako mnogi celo še pred nekaj meseci niso verjeli, da bo delo uspešno zaključeno. Toda izjemni napori in samoodrekanje vseh, ki so sodelovali pri gradnji tega projekta, so rodili sadove. »Zgradili smo objekt, ki je tako po času gradnje kakor po kako-vosti opravljenih del nam izva-jalcem iahko v čast in ponos, ira-škemu investitorju pa v zado-voljstvo,« je v slavnostnem na-govoru na otvoritveni slovesnosti dejal naš glavni direktor Ivan Zidar.
Velikanski, lepo urejeni in so-dobno opremljeni kompleks, ki smo ga delavci SCT in IMP ler ybč kot 80 sodelujočih organiza-cij združenega dela zgradili sredi puste, sivkastorjave pokrajine, je dokaz, da se dobro organizira-ni,   dohodkovno   povezani   in
strokovno vsestransko priprav-Ijeni, lahko lotimo tudi najza-hievnejših del in bre/. strahu tekmujemo s komerkoli, tudi z najbolj znanimi svetovnimi izva-jalci gradbenih in monterskih del.
Veličasten je vtis, ki ga človek dobi ob pogledu na zgrajen pro-jekt. Občudovanje vzbujajo po-datki o delih, ki so bila tu oprav-Ijcna.
Visokogradnikisovgradili 374 tisoč kubičnih metrov betona, naredili 32 tisoč kubičnih metrov opečnega zidu, 290 tisoč kva-dratnih metrov notranjih in 108 tisoč kvadaratnih metrov fasad-nih ometov, pa 200 tisoč kva-dratnih mctrov fasadnih opečnih oblog. Naredili so 150 tisoč kva-dratnih metrov strešnih izolacij, pleskarji so pobarvali 358 tisoč kvadratnih metrov, teracerji po-ložili 81 tisoč kvadratnih metrov teraca, keramičarji pa 82 tisoč kvadratih metrov keramike.
Nizkogradniki se lahko poh-valijo z 2.2OO.OOO kubičnimi metri odkopanega humusa, 4.850.000 kvadratnimi metri utrjene posteljice, 3.3OO.OOO kubičnimi metri nasipov in 607 tisoč tonami vgrajenega asfalta, da ne naštevamo vseh stotisočev
metrov oljne zaščite, bankin, brežin, tampona vozišč, robni-kov in še 220 tisoč kubičnih mc-trov betona.
Instalutcrji in monterji so zgradili 31 kilornetrov toplovo-dov, 32 kilomelrov kanalizacije, 107 kilomeirov irigacije (unietno namakanje zcmlje), 66 kilometrov vodovoda, položili 114 kilometrov visoko in nizko napetostnih kablov, pa še 66 ki-lomctrov cestne razsvetljave itd., skupaj 610 kilometrov infra-strukturne instalacije.
Čeprav v preteklih letih nismo čutili konkurenčnega boja za pridobitev del v Iraku, bo v pri-hodnje drugače. Vsem, ki se v teh letih niso potrudili s kvaliteto in spoštovanjem rokov, bo trda predla. Naša delovna organiza-cija ima zato mnogo večje mož-nosti, ki pa jih bo moč uresničiti le v povezovanju z drugimi izva-jalci gradbenih in monterskih dcl. Pri tem pa so izrednega po-mena tudi odlični odnosi med Irakom in Jugoslavijo, saj se tako veliki posli dogovarjajo na tne-ddržavni ravni.
SAŠO NOVAK, SCT