8. Htev. Novo mento 15. aprilii UXHí. XXTT. Icliiik. "NJSRE NOYICE Izhajaju 1. in 15. vRscega meseca. Cena jim je a poštnino vred 7a ceio leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina »a Nemčijo, Bosno in druge evropske driave znaaa 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopiflft sprejema urednik, naročnino in oznaniU tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestn. GOSPODARSTVO- Kako naj se napnence, šparone povezuje. Ko 80 trtt! v vinograda obrezani:, okopane in na-koljene, pride na vrsto vežiija. Ako imamo trte pravilno izffojcne v starem lesu ter pravilno obrezane za tekoče leto, povezati moramo stari les, (leblo li kolu, povezati moramo pa tudi mladi les. Kako eno, kako drn^o, to je odvisno od izf^oje trte in pa otl vsakoletne rtžiij«. Kjer imamo trte po koz.lovskem načinu izgo-jene in obrezane, kakorsnega smo sele v fi. številki letosnjili Dol. Novic" pojasnili, tam ee poveže trte takole: Tikoma k deblu zatakne se en sam dovolj mo-i^aii ter dovolj dolg kol, in k temu se priveže deblo t'te. To se naredi z dovolj močno beko, katero se dva-lirat okoUi debla in kola ovrže. Kjer so pa trte pt) traiieoskem ali Gvigrote-jevem natinu izgojetie ter obrezovane, to je, kjer se nareznje na nižjem ali višjem deblu trti vsako leto po en sam paleo fiepj in en sam tiapnenec fsparon*), tam poveže se pa trto tako-le. K debin zatakne se dovolj moÈan ter dovolj dolg kol in sieer najboljše na zgornjo stran ali nad trto. To zato, da ae trte, katera je navadno pošev v zemljo posajena, 8 kolom ne rani pod zemljo. K tako zataknenemu glavnem« kolu priveže se deblo trte z močno beko tikoma pod palcem oziroma napnencem, in sicer z dvakrat ovrženo beko. Za napnenc povezati, zatakniti 8C niora pa še dnigi kol k trti, kateri Je pa laliko veliko krajši in slabotneijsi nego prvi. Ta kol, prav za prav ta količek, zatakne se pa na spodnjo stran trte, in sicer od nje nekoliko manj oddaljeno kakor je napnenec Xapnence se mora namreč, ako se hoće iste pra-i^'lno povezati, vedno navzdol, toraj proti dolini, ne pa navzgor ali proti vrhu vinograda vezati. Pri tem delu, namreč pri vežnji napnenccv gre paziti še na to, da pride vrli ali zgornji konec napnenca kolikor mogoče ^iŽje k tlem. Paziti treba torej, da tvori napnenec lok, katerega spodnji k tlem oltrnjeni konec, je nižji kakor pa zgornji, kateri je k deblu trte priraaČen. Zakaj to? ^ato, da se rašČo v napnencu zatira, kajti njemu ni naloga, obilo in močnega lesa dajati, ampak le grozdje roditi. Ako se napnence napačno, namreč narobe navzgor Veže, namesto dol, potem razvija njegov zgornji konec najmočnejšo raščo, na nJem nastavi najmočnejše mladike. To stori pa brez vsega hasna, marveč le v škodo '''"ti, katera potem na palcu le slaboten les napravi. No palec puščamo pa na trti v prvi vrsti ravno zato, da I *J liesede SjiBron «e iie boilerao tcě po«hževftli, biijti to je Iftškft leserta »[liroue", katera pa v lasketn jeziku palet: pDmeiii, )ie jm "Bpneiiec. Napnenec se zove kSki „il tralcio". na njem kar le mogoče močan les za bodoče leto dosežemo. Napnence naj se toraj vedno dol ne pa gor povezuje. Ive v slučaju, ako je nevarnost, da bi se napnence pri vežnji ntegnil dol odlomiti, veže naj se ga gor, ne pa dol, drugače pa nikoli. S tem, da se napnence dol veže, pride se tudi hitremu zdaljšanjii trt v starem lesu najbolj v okoni. In da je to važno, Jako koristno, da se trte v starem icbu ne zdaljšnjejo, ampa^c kar le mogoče vedno enako dolge ostanejo, sprevidel bode sleherni preudarni vinogradnik. V starem lesu predolge trte proiizročijo namreč kaj škodljivo goščavo v vinogradu. —1 — Kako pridelovati hren. Hrena potrebuje se po mestih dandanašnji Čuda dosti. To posebno kot dodatek k raznim mesenim klobasam. Ker se hrena toliko potrebuje, se je jako podražil tako, da se prav dobro izplača, ga v veliki meri in pravi kakovosti pridelovati. Pri nas po Dolenjskem sc lirena za domaČo porabo dovolj prideluje, to Je brez posebnega truda ali posebnega obdelovanja po njivah, posebno po vinogradih. Hren se je večinoma sam za-plodil in to ]io gnoju, tam ga pustimo toliko časa rasti, da mu postane korenina precej debela. Debele korenine 8c pokoplje ter porabi, drobne pa v zemlji pusti, da naprej rastejo ter se odebelé. In ker se ga pri nas dovolj ne prideluje, uvaža »e ga iz druzih dežel, posebno iz AÍoravskega, Moravski, takozvani malinski hren je sloveč. V okolici mesta Malin pridelujejo namreč že od nekdaj kaj lep, debel in sladak liren, kateri jc tudi prav mehak. Malinskega lirena izvaža se čuda na Dunaj, v Gradec, da tudi v Ljubljano in IVst, In ves ta hren, katerega se iz Moravskega k nam uvaža, da, še veliko več pridelalo bi se ga lahko doma ter zanj dobilo lep denar. Pridelovanje bi se pa ne smelo tako vršiti, kakor se to po stari navadi dandanašnji vrši, namreč po njivah in vinogradih, kjer je drugim rastlinam, posebno trtam, še jako Škodljiv, ampak umno, tako, kakor hočemo to tukaj-le popisati. Da pridelamo lep, debel, dolg hren, mora se dotični svet najprej na kakih GO cm glotioko prekopati, prcrigolati. V prerigolan svet, najboljši peščeno ilovnat, (v sami težki ilovici Je liren rad grenak) potakne se lepo v vrste po 40 cm narazen s pomočjo klina tanke, pa kar le niogořc dolge hrenove korenine, takozvane sajenice. Sajenice sc dobi ali na ta način, da se v vinogradih in njivah ves hren, kar le mogoče popolnoma pokoplje ter drobne korenine za sajeniee porabi. Postopa se pa lahko tudi tako, da se sajeniee nalašč pri- deluje, kar se tako-ie dela: Glave debelega hrena, to je vrhe debelih korenin, se pri porabi istili odreže ali odseče in potakne se jih v dobro zagnojen, globoko prekopan svet za kake tri do štiri prste globoko pod površje zemlje. Tukaj se glave ukoreiiiěijo. V sledečem letu se pa že lahko zopet ven pokopljejo in njili drobne, enoletne korenine porabi se za sajenice. Da se pri saditvi takih drobnih korenin v tera smislu škodljiva pomota ne vrši, da se ne potakne sajeniee z zgornjim koncem v zemljo — ker so skozi zelo enako debele — odrezati se jiii mora na zgornjem koncu vodoravno na spodnjem pa poševno. J^otaknene aajeniee obdeluje se polera taku-le naprej: Že pri potikanju istih napraviti se mora okolo njili plitve jamice, v katere se nasuje pepela ter zasuje. Okopati se more v prvem letu hren vsaj dvakrat, da ga plevel ne duši. V drugem letu odkoplje se hren prav globoko noter do najspodnejših korenin, ter se ga obreže. Obřeže se ga pa tako, da se mu vae stranske drobne korenine gladko poreže in te odrezane korenine porabi se lahko Ka sajeniee. Obrezani hren zasuje se zopet, pa med zasipanjem pri-raeânje se pepela. V tretji spomladi izkoplje se ves hren, kajti do tega časa postane že lahko kakor osovnik debel. Debele korenine se proda, drobne pa za zopetne sajeniee porabi. Prepričani smo, da bi tako přidělovaní hren veliko več odvrgel, kakor pa bodisi katerakoli druga poljedelska rastlina. In zato naj bi se po Dolenjskem lotili pridelovanja hrena. —1— Kako napraviš nov travnik? Na Dolenjskem je po nekatcrili krajih prav malo travnikov. Gričaste in valovite lege, ki sc nahajajo po teh krajih, se obdelujejo za njive; za travnike ostajajo le ozke doline ob obeh straneh naših potokov io rek. Temu pomanjkanju travnišcine je veliko pripisati, da naša živinoreja ni tako razvita in dobra, kakor je po drugih travorodnih deželah. Ker nam manjka travnikov, si pomagamo s setvijo raznili detelj po njivah. To je prav! Zlasti večletna lucerna nam veliko zaleže v takih razmerah. Ali tudi travniki bi se dali napravljati. V takem podnebju kakor je nase, ni treba, da hi imeli travnike samo ob vodah, ampak imamo jih lahko tudi v pripravnih legah med njivami. Nase podnebje je dosti vlažno, treba je le pripravne lege in močne zemlje. Kot dokaz naj nam bodo naši sadni vrtovi, ki dajejo v rokah skrbnega gospodarja prav lepe in bogate košnje.* Za napravo novih travnikov se priporočajo pred vsem zemljišča, katera preplavlja voda, potem oddaljene njive, vlažne njive, zemljišča, katera je težko obdelovati zaradi neugodne lege itd. Tudi okolu doma naj se na-pravljajo travniki in nasajajo s sadnim drevjem. Okolu kmetskilt hiš je po navadi nekaj sadnega vrta, ali ti prostori 80 majhnij in bi bilo prav, ko bi jih povečali. Take prostore bi najlaže gn(»jili. Kako pa napraviš Bov travnik? Nov travnik napraviš s tem, da poseješ pripravno zmes travnega in deteljnega semena. Največ je vzeti travnega semena, namrcČ tri četrtine ali štiri petine (75 do 807o), detelje je pa primešati samo eno četrtino, oziroma eno petino (25 do 20%). Izmed trav je sejati zlasti pasjo travo, francosko pahovko, svinjski rep in travniško bilnico. Laške in angleške Ijulike se vzame manj, ker te trave hitro izginejo. Laške Ijulike je vzeti samo eno dvaj- setinko (5%J, angleške pa eno desetinko (10%). Primešati kaže tudi nekaj nizkih trav, da je ritša bolj gosta. Posebno dobri za tosta travniška latovka in pasji rep. Izmed detelj je primešati nekaj domače detelje, potem no kote in švedske detelje. Sama domača detelja ni dobra, ker izgine v dveh letih popolnoma. Za 1 hektar orala ali 10 mernikov posetve) je treba saj ."jO klg. semena. Za setev je tretja zemljo tako pripraviti kakor pri nemški detelji ali lucerni. Pripravna zmes trave in detelje za napravo novega travnika hi bila na dobri ilnati zemlji n. pr. sledeča : 3 kig duiDuče detelje it kle; nokute 1 kl^ âve'Uke detelje i) klg jiasje irave 10 kliï frauaoske pahovke 4 klg inafjetrai repa 8 kl[; travniške bilbice 2 hig laike Ijulike 4 kli( nuK^ske Ijulike H kli; paejej^A repa 3 klLT travniiike latuvke 50 klK Travniške mešanice je sejati med zeleni oves. Sejati je kolikor mogoče jednakomerno, zato je treba, da sejemo deteljo za se, travo za se. Najprej je sejati oves, in ko je povlečen, posejati je deteljo in potem travo, na kar je seme povleči, da se pomeša z zemljo. —r^—- Dolenjsko perutninarstvo. Perutnina prinaša naši Dolenjski prav lepe dohodke. Posebno veliko dobimo za jajca. Pa tudi prodaja piščancev in druge kuretnine je pomenljiva in prinaša našim krajem lepe dohodke. Vsi ti doliodki se dajo pa se povzdigniti. Ko bi se pri nas perutnina tako skrbno gojila kakor po drugih krajih, n. pr. po Nemškem in Francoskem, po tem bi se tudi pri nas ti dohodki še izdatno povzdignili. Po naših krajih kaže pospeševati zlaiti pridelovanje jajc. Nase kokoši so v obče dobre in pridne za nesenje jajc, ali ne da se tajiti, da je naša reja še v enem in drugem oziru vse premalo skrbna in da zaraditega tudi nimamo tistih dohodkov pri kokošji reji, kakor bi jih lahko imeli. Po naših kmetijah se redi tudi veliko slaliih kokoši. Zal, da se za to nase gospodinje tako malo menijo. Dobra kokoš mora znesti na leto najmanj 120 jajc in je k večjem 3 leta porabna za rejo. Pri nas pa redimo kokoši, ki dajejo dosti manj jajc, tudi samo po GO in 70 ali 80. To je velika napaka. Druga napaka je pa to, da se redijo pogostoma kokoši, ki so prestare. Če hočemo dobre kokoši rediti, potem je kokoši dobro opazovati in jemati je le jajca od tistih za valenje, ki največ neso in ki najbolj pridno iščejo živež, ki so prve na nogali in zadnje v kurnici. Skrbno odbiranje najboljših kokoši je prvi korak, ki ga moramo napraviti, ako hočemo napredovati in zboljšati dosedanje dohodke. S skrbnim odbiranjem se je že po raznih krajih doseglo, da neso kokoši po 150 jajc na leto in tudi več. Seveda je gledati ob enem na to, da so jajca tudi primerno težka, kajti tudi na to stran sc dajo doseči prav ugodni vspehi s skrbnim odbiranjem. Da je treba pridno ne-senje podpirati in pospeševati tudi z dobrim krmljenjem, ume Sli samo o sebi. Napačno bi pa sodil, kdor bi trdil, da je zrnje najboljša pica za kokoši. Z mnogo boljšim vspelicm se dajo zlasti pri neanih kokoših (nés-nicahj vkoriščati razna druga krmila, o katerih hočem» pozneje kaj napisati. Veliko je ležeče seveda tudi na plemenu samem. To je gotovo. Nase domače kokošje pleme je prav dobro, le žal, da je tu in tam preveč pomešano z manj vrednimi plemeni. Nase kokoli so dobre za nesenje, za valenje in za pisčeta. Zato jim je dati v obče tudi prednost pred driif^imi plemeni. Komur bi bilo pa poaelmo na tem, da redi kokoši pred v«em za nesenje, ta bi moral rediti tako imenovane laske kokoši ftalijanke), ki «o izvrstne za nesenje in v tem oziru še boljše kakor nase. Na povzdigo perutninarstva vpliva pred vsem Ugodna prodaja jajc. Zato pa tudi vidimo, da se je perutninarstvo najbolj tam razvilo, kjer so se ustanovile zadružne pcistaje za prodajo jaju in kjer je trgovina gploli dobro razvita. Na Nemškem je že dosti takili postaj. V Avstriji poznam sanio eno in sieer v Scliiirdingii na Z^or. Avstrijskem. Ta postaja vpliva silno u^rodno na povzdigo ondotnega perutninarstva. Tudi pri nas na Dolenjskem nas čaka še obilno hvaležnega dela v tem czini, posebno kar ee tiče zboljšanja reje, pa tudi kar ee tiče trgovine In prodaje jajc. —r— Politični pregled. Laliko rečemo, da se je zanimala cela Avstrija zadnje dni za našo sicer nepoznano deželo. Kranjski deželni zbor je bil najprej povod, da so sli državni poslanci prej na počitnice. In vse je radovedno pričakovalo, ka j ima vlada tako nujnega za nas. Nihče ni vedel niti najmanj gotovega. Vlada je prišla z novo volivno preosnovo za deželni zbor ter tako hotela ustreči sklepu deželnega zbora v zadnjem zasedanju. V deželnem zboru naj bi bilo 47 zbornikov, namreč ljubljanski knezoskof kot virilist in 4fj izvoljenih poslancev in sicer: 10 za veleposestvo, 10 za mesta, trge in nekatere obrtne kraje, 1 ti poslancev za kmečke občine, 10 poslancev (in to je novo) pa za občni vo-livaki razred. To sicer ni volivna prcosnova na podlagi splošne in enake volivne pravice, kakor jo zalitevajo poslanci Slovenske Ljudske stranske, a vendar so bili pripravljeni pustiti, da pride vladna predloga v razpravo. Ttda ravno tisti ljudje, kateri so v zadnjem zasedanju glasovali zii splošno in enako volivno pravico, ravno tisti, ki imajo vedno polna usta fraz o rapredkii in svoji skrbi za širše sloje ljudstva, ravno tisti, ki so r'ašini poslancem z vsemi mogočimi psovkami očitali ujili obstrukcijo, ravno tisti so začeli sami ob-^trukcijo zoper razširjenje volivne pravice, Ze v wlsekii 80 nagajali. A v zbornici »o dne 4. aprila cel ^(ižji dan razbijali z renami, zvonili s kravjimi zvonci, tulili na rogove, nabijali bobne in viteli lajno, tako ^^ je bil nemogoč vsak razgovor. — Kranjski deželni zbor je bil na to od goden, i^akšni možje so pač to, ki tako snedo svojo besedo m Spremene svoje prepričanje? Hoje se le, da bi po iiovem volivnem redu ne prišla njih stranka ob veljavo, Za to sc jim gre, za drugega nič. Stranka pa, ki ^'vi sanio umetno, naj sploli nikar ne živi in ne govori ^ svoji skrbi za ljudstvo. Sicer sedaj „farbajo" svoje pristaše, da so se „klerikalci" zvezali z Nemci, a to tolika bedastoča, da je trezen človek sploh ne vzame ^ misel. Ravno narobe: „narodna-napredna stranka" ne more Živeti brez Nemcev veleposestnikov. Še mnogo drugih neresnic trosijo sedaj med ljudstvo, a kmalu se bodo križem dežele vršili ljudski shodi, na katerih bo Ijndstvo imelo priliko, samo soditi o postopanju narodno-naprednih poslanccv. V Trstu so imeli občinske volitve. V mestu samem je zmagala dosedanja židovska-laška stranka „ireden-tarjev", a v okolici je zmagalo vseh šest slovcnskili kandidatov. Slovenci so od zadnjih volitev precej napredovali. Čudno 80 se zasukale stvari na Ogrskem ! Jiazpor med Cesarjem in koalicijo je poravnan ; prejšnji ministri, na čelu jim Fejervarv, so odstopili, novi ministri pa so sami mogočni voditelji prej tako puntarske koalicije, tudi Košut je med njimi, ministerski predsednik pa je Wekerle, oni znani mož, ki je uvel na Ogrskem civilni zakon. Na svetu je pa res vse mogoče! — Kmalu bodo nove volitve, sploh novi ministri gostobesedno obljubujejo mnogo novih rečij. Ogrski državni zbor lio otvorjen 19. maja. K otvoritvi pride sam cesar. V Makedoniji so se začele zopet gibati vstaške čete, ki pripravljajo upor po celi deželi. V Rusyi BO v gospodarstveno dumo doaedaj izvoljeni z večine demokratski poslanci. — Steslja dolže, da je prodal Port Artur Japoncem za nekaj miljonov. Preiskava bo dognala, koliko je na tem resnice. Kar sc je dognalo dosedaj, je to, da je-na Kuskem vse podkupljeno in sicer tem bolj, čim višje stoji. Povest za. pasturke in mačehe ter tudi druge ljudi. (Kutiec.) „Kje je naš otrok?" vpraša mačeha, „pojdiva iimprej k njemu, da ga pozdravim." Na pragu otročje sube stopi jima nasproti stara Suzana, vsa bleda in přepadena. „Prizanesite gdSpod", ihti, „prizanesite, jaz nisem kriva, varovala sem jo kakor puDčico svojega odesa in ji nisem ničesar povedala."— — „Za boga, kaj je vendar to? Kje jeNežica?" razburjen zakliče oće. „Izginila je, brez sledu izginila; »e pred eno uro je bila v svoji posteljici, ko sem pospravila sobo, in sedaj--ves čas smo jo iskale, vse pretaknile, na vse strani poslale povprašat, H vse zastonj, in na sebi nima ničesar ko domač» oMeko in malo viŘnjevo luto — o Bog, d Bog, kaj se je zgodilo z mojo ubogo Nežieo!" Nema stojita novoporoćenca pred prazno posteljico, a mlada gospa se brž otrese te odrevenelosti in začne Suzano izprasevati. Vprašanje in vprašanje in vsak odgovor ji potrdi njeao slutnjo bolj in bolj, slutnjo, da je mala deklica zbežala pred njo, pred mačeho. In ko ji stara pestunja pripoveduje, kako prisrčno, da strastno da je ljubila svojo rajno mamico, kako jo je hodila obiskavat tja venkaj na pokopališče, kako si je mala deklica predstavljala življenje in bivanje rajnice, ko je gospa vse to povzela in na kratko prevdarila, bilo ji je skoraj že znano, kara da je ptibegnila Nežica. Par besedij spregovori globoko res žalostnemu očetu in kmalu je drdrala kočija z novoporočenceraa proti pokopališču. Prenehalo je snežiti. Jasno zimsko solnce je osvetljevalo mirodvor. Vse je bilo mirno, tilio, samotno, le sedaj pa seduj se je zadrla kaka ptica, leteč preko pokopališča. Sneg škriplje pod nngama. Skrbni oČe in skrbna mačeha hitita po malo razbojeni poti, se ozirata sem in tja, a povsod je snežena odeja enako ravna in bela in nedotaknjena. Prideta do groba, a tudi tu ni sledu o Nežici. Obupani oče se že hoče obrniti, da se vrne ter odvede svojo soprogo domu, A ta je uzrla nekaj barvanega pod suegom; komaj se je videli), a 8krb in ljubezen ste ji storili oči bistře, videla je, kar je prezrl Dje mož Naglo aristopi, zagrabi; bila je Nežkina ruta, Z rokami začne raz-topavati sneg in čez par raiout je že aedela v ?ozu; v naročju e držala mrzloledeno truplo male Nežice. Le prav malo je Ěe tlilo sree. OČe jo je zayil v svoj tupli kožuh in kmalu ae je ogrela in se zavedla. Minuli 80 tedni, post se je nagibal li koncu. Dolgi so bili ti tedni za skrbnega očeta in njegovo mlado soprogo, ki je večino časa presedela ob bolniški postelji male Nežiee. Céle tedne se ni zavedla, ampak bledla. Sedaj je govorila o mačehi, ki jo preganja, pred katero beži. Pa se je sklonil k njej mil, prijazen obraz, iz katerega je sočutno zrlo dvoje oči, in z mehko roko je mačeha pcigladila vroče čelo, in Nežica je govorila o dobri mamici, ki jo je vzela k sebi. Pa se je spet zbala htidobne mačehe in se tesno privila k njej, in jo prosila, na ostane pri njej, naj ne gre proč, in ostala je pri njej, cele dneve in noči. Velika sobota je danes. Bolezen se je vendarle enkrat umaknila. Nežica se je prebudila iz dolgega spanja in težkih sanj. Začudena je gledala krog «ebe. V naslonjaču poleg njene posteljice sedi žena, sedi in spi, nje Ijubeznjlvemu obrazu se pozna, da je trudna, roke je bila položila na posteljico. Kdo je to? Pozna ta obraz, pozna te mehke roke in priprosti zlati prstan, o, vse to je že velikrat videla, te roke so jo obvarovale in negovale, božale in oskrbovale, teh rok se je oklepala. No, kako je že bilo vse to? Mirno leži Nežica in premišlja vse to, zbira nejasne, omotene spomine in polagoma si nstvan asno podobo. Ravno ob tej njeni postelji se je enkrat govori o, da ima priti mačeha, in to je sliSala in zato je zbežala v snegu m mrazu venkaj k mamici na pokopališče. In tam je spala, spala dolgo, in danes, ko se je vzbudila, je mamica pri njej, in je bila že dolgo pri njej. In mačehe ne bo imela, naka, mačehe pa ne, lega bi ne mogla atrpeti njena zlata, ljuba mamica. Nepopisna sreča in blaženost šine v srce ubogega, dejal bi, od mrtvih vstalega otroka. Poprime to mehko roko, jo prisrčno poljubi in iskreno zakliče: „Kaj ne, mama, ti ostaneš sedaj pri meni, ne greS več nazaj v mrzli grob — in mačeha ne sme priti?" Prestrašena ae vzdrami mlada gospa in pogleda otroku v oči; jasne so, hvala Bogu, jasne ko pomladni dan, ki sije zunaj, in kako se smeje ta obrazek! Da, bolezen se je umaknila. „Kaj ne, mamica, ti ne greš več od mene, prosim te, lepo prosim, kaj ne, mačeha mi ne sme ničesar storiti?" „Ne, ne, otrok moj," se razveseli mlada gospa, „ne grem od tebe, in tudi mačehe ne boš imela. Glej, tvoja mamica je sicer pri angeljcih v nebesih, a ker od tam ne more priti, je poslala mene, da namesto nje jaz skrbim zate, te ljubim in te oskrbujem prav kakor ona. Od njenega groba stm te prinesla, ali me ne boi' torej tudi rada imela in me imela za svojo mamico?" Male ročice s« se oklenile roke z zlatim prstanom trdneje; temnoiiiodre oči otrokove so se uprle vanjo, in iz teh očij je sijalo zaupanje in ljubezen in vdanost. In srečna gospa se skloni nad otroka, tedaj jo objamejo vele ročice in medla nstna ji dahnejo poljub na ustnice in ginjena zaaepeta Nežica: „O kako sem vesela, da te je poslala mamica k meni — o kako te imam rada, moja ljuba, preljuba, zlata mamica." Bila je to jako vesela velika noČ za vse v oni hiši, saj so dosti dolgo tresli se in bali, A velikanoč je združila srca vseh v nepopisni sreči ter radosti, in velikonočni zvonovi so jim to pot peli lepše kot prej kedaj, DomaČe vesti. (Konferenca sodalitatis Ss. Cordi Jesu) za novomeško dekanijo se bo vršila velikonočni torek v Šmihelu ob poln 11. uri. Predmet razgovora gl. Šk. List 1906 1. 2. p, 1. (Imenovanje,) Deželni odbor Kranjski je imenoval g. dr. Peter Defrancesch i j a v Rudolfovem c. kr, deželnim zdravstvenim avétnikLrotnikoT nad í!5 tDerni-kov krompirja ter ga dal v Novo meato jiTijieljati. - Prijetna dolžnost mi je, da tem potom iirekam svojo priartno Kribvalo akTnema vodst»« hranilnice kaiidijanfike, slavnemn mestnemu nastopu v Nu^em mest«, kakor zlaiti tudi velBĚ, R. avÉtoikn ,T, Podboju in vsem dubrotoikum, ki so njeffovo proinjo iisl'Sftli. Bui^ plaSaj vsem z obiliiii sïojim blaifuslovom 1 — Vsem dobroLiiilcom iti podimroikom tiikajfinje dijaSke kuhinje resale velikonočne prainikel Dr. Jos. Marinko, voditelj dijaške kuliinje. Darovi za tlijaško kuhituo v Novem mestu. Neimenovan iz Miriie peSi 2 K. 0. Pavlin Jug, krojač in pos. 2 K. Neimenovana 20 K. Velef. g. župnik J. Koa 10 K. Veleč, g, župnik lj(n. áalebar 10 K, VeleĚ. jc- beuelicijat Jan. Kramar 10 K. Dobrotniki iz Novela mesta in Knndije za meseu ajiril 5& K. Slavna branilmita in posojilnica v Kandiji SOO K, Slavni mestni ïastop v Novem mestu J50 K. Dobrotniki iz Toplic po veleč, g, duiioviiem svetniku J. Podboju 2b memikov )0 cctit,, Anton Kastelec 60 cent , Anton Plut 1 dolar, Jakob Pint 60 cent.. Anton Ancel 2 dolarja, Peter Fuks 2 dol,, Jfižef Plesec 60 cent., Anton Križe 1 dolar, Matija RamutA 1 dolar, Janez Troje 50 cent., Janez Jakia 1 d ilar. Marko Kramarič 1 dolar, Anton Kd-kar 1 dolar, Mibae) Drgano I dolar, Matija Sever 1 dolar, Janez PeSavar 1 dolar, Jožef Judnič 1 dolar, Anton Knkar 1 dolar, Jure KoSevar 60 cent. Zttoraj navedenenm nabiralcu in vsem darovalcem se naisrčneje za-livaljnjeji «erkveni ključarji, želei, da bi po proSnji Matere Bjzje poplačal Bog tiaoierokrat vsem milim darovalcem in naklonil Se veî drnzib đari>-Tftlcev v prid zgoraj navedene podružnice, V Semiču, dne 10. aprila 1900. Cerkveni ključarji. Tržne cene dne 9, aprila 1905 v Rudoltovem. Imenovanje Hekli, po Imenovanje "Hektl. po K h h U SI 11 71 Rž....... IS — 1) 76 Komza . . . . , 13 — la 3(1 Oves...... 7 4S 11 71 .lečnien.....' li! 86 12 as Krompir ..... 5 20 _ Fiřol......1 U 71 Jajca po 10 za i(J vinarjev. 11 71 Hlapca konjarja in volarja sprejme deželna kmetijska šola na Grmu. Plača po dogovoru, gotova, pa dobra. Vožnja iraja . dn, 6 dni iP-rif'" P"!'"?»« ostar,. ~ zna>(jwj5imllda1905i(i06ígrajenlmi vsliKansK""' P^'^'H.i ^ [^I&BIIIIJY ^Csl^ordoMOai vejitý pífml-j 16-aflMWi ftjđsniia dajezasíopfiilt R;C^U|\ÍCÍ jOubljana ji^io^rik? uiicešiv'28 ^dhod iil^líljanE >r&akiptrnpjclrk,loreK^ričf>^K7tcdnu. » * ■p^e •S -ÍS ® M ' |íi! ^ .3 "si . cj a s^i ^^ u a P3 Ra/fflas. (79) Občni zboř okrajne bolniške blagajne za politični okraj Rudolfovo se bode vršil v nedeljo, dne 29. aprila 1906 ob 2. url popoludne v blagajniških prostorih v Rudolfovem. K temu shodu so vabljeni in miajo pravico 8»nio 26. marca 1906 izvoljeni delegati, kat«ri se ima o na zboru z izkaznicami legitimirati. Dnevni red: 1. PorfiČilo g. načelnika o blagajniškem delovanju za preteklo upravno dobo. 2. Predloiitev raiunov. 3. Poročilo nadzorevalnega odseka in razsodišča. 4. Volitev načelništva. 5. Volitev nadzorovainega odseka. 6. Volitev razaodiBČa. 7. Kazni predlogi. Ako bi občni zbor po pravilih ne bil ob uri sklepčen, Trši se eno uro pozneje pri vsakem došlém številu delegatov. Okrajna bolniška blagajna v Rudolfovem. s. pl. Sladovlč, t. 6, načelnik. Vabilo k občnemu /boru posojilQice pri S?. Križa pri Kostanjevici v nedeljo, dne 29. aprila 1906 v zadružni pisarni. Dnevni red: 1.) Letni račnn za leto 1905. — 2 ) Revizijsko poročilo. — 3.) Volitev načelstva in nadzorstvu. — 4.) Nasveti. — Začetek ob 3. uri, v slučaju nesklepčnosti ob polu 4. uri. (78) Posojilnica Sv. Križ pri Kostanjevici. Meblovana mesečna soba je za oddati s 1. majem t. I. — NaLaučueje pri upravništva „Dul. Novic". (76) Prodajalna se odda (72.0.1) V Kandiji št 22 pri niontu. V graščini v Jlršljiini pri Kinlol- fovem so prod H (77-2-1) ft • 'TI ill m on Nil prodaj je njiva ''''' za tno ali dve večji stavbišči, pri glavni cesti nasproti Košíčkové Žage, po 5 K. Ravnotam se proda tudi hiša št 24., poprej Majntinuerjeva. — Veé sa izve pri Instnikii J. A|)pe-tu- Malo stanovanje in mesečna soba se oddastii takoj v Skabrnotovi hiši. PpQdQja posestvo! ' v št. Jerneju na Dolenjskem prodalo se bode iz proste roke na javni dražbi acsr* belo nedeljo, 22. aprila ob 2. uri popoludne obatoječe iz 8 oralov lepega, na amerikansko trto z najboljšimi vrstami cepljenega in v najboljšem redu stojeiega vinograda, 1 oral sadovnjaka, obstoječega iz plemenitih vrst jabclk, lepe obokane hiše, kleti, prešnice, vinićarske hiíie it» hleva. — Prodalo se bode tudi vinske sode in ksdi ras!ličn& velikosti, in ves inventar, vae v najboljšem stanu, — Nadalje 5 oralov krasnega koloseka in 8 oralov gozda. — Vinograd, sadovnjak in 2 orala koluaeka je v enem kosu, ostali kolosek in gozd se pa nahajata v bližini pri lepih vozaih potih. — Vinograd dal bi se tudi z veliko koristjo parcelirati. Natančneja pojasnila daje pismeno ali ustmen» posestnica gospa EMA WUTSCHER v Št. Jerneju na Dolenjskem. Iščem gosliloicarja kateri bi ob jednem bil tudi krojafi, z lualo oblteljo, stanovanje brezplačno, od litra ima 10 vinarjev. Primerno jo tudi z& malo trgovino, katera bi se dobro obnesla tudi z žganje-ločem. Blagovoli naj se na mene pismeno obrniti, da naznačim čas, kateri oatanem doma. (74-2-1) Janko Magovac v Metliki. Težohi in minopji se takoj sprejmejo na Gorjancih, kjer se dela nova cesta od Jugorja do Hrasta^ (Belokrajna,) («o) 73 Prodajalne se spoznajo na tej podobi, v katerih se dobivajo edino pravi SiNGER-jevi šivalni stroji Singer Co. del. družba sivQlnih strojev v Novem mestu, Glavni trg št. 88. Fnince-lii M\k J doma iz Verduna. fare Stopiče. ne ve se Kje bivajočemu, naznarya se, da naj naznani svoje stanovanje svojemu očetu, ali pa, da pride sam domov, da prevzame kmetijstvo, sicer bode vse prodano, es-ss) Vavpta ali nadhlapca l^ateri kmetijska dela dobro umé, zna polje obsejati ter je posten^ lirtden in zveat, se takoj sprejme. Isti bi moral po ponebí tudi sam delati. Prednost, ima sam^c, eprejm« se pa tudi ^'finjen. Vesć mora hiti nekofilio nmikega jezika v ptovwu-eè pove oakrbniňtvo v Poganicah pri Rudoifovem. (J8-0-3) (iostiliiii FEULIČ, Gliivni trjr. Zafeggđgavnlk iz Ljubljane, Špitálské ulice št. 7 L, izvršujejo. Ordinira vsaki pondeljek od 10,- (37.9-6) -5. ure. 1 aggggasHSHSESHSHgasg ||j sasHgasHsasasasssssHsa Ključavničopsho obrt «Trsuje ž0 dalje casa v Novem mestu na prostoru nekdanje "J^tne klavnice iidan» podpisani ter si dovoljuje s tem slavno "btinstvo na njegovo delavnico opozoriti in se ob enem najvljudneje priporoča v izvršitev vsega, v to stroko apadajoćega o^ls, kakor tudi v popravljanje vsakovrstnih strojev itd. Spoštovanjem Jakob Preželj, (G5-3-2) instalater za vodovode, ključavničar in monter v Novem mestu. ?S|sa5^HŠH5HSH5HSaŠ I âsâlËËHSâÊHSHËËSHËâiËS (ibstojeĚe îz treli sitb, kuhinje in drvarnice, se odda v Endol-fovem li. Ht. 160, {5a-3-3) ŽENSKE LAŠE (234-34-12) zmešane in rezine, kupujem na malo in veliko. Vsaki nabiralec las naj se prepriča, da plačujem od zdaj vsekakor najviéjo ceno. Izdelujem vsa vlasuljarska dela, vlasulje (baroke), lasne verižice, kite in umetne slike iz las po najnovejšem načinu. — V zalogi imam najfinejša mila svetovnoznane tvrdke H. Klelhauser, Gradec, k»kor tudi znano Bergmannovo lilijino milo z znamko „dva rudarja". Dišave za obleku lu mnogo priznano tekočino 8ay-Rum, katera rabi proti izpadanju las in očiščuje piliut, SpoĚt.owftniem 66 priporoĚniem Ivan Svetec, brivec in vlasuljar, Rudolfovo, Glavni trg (nasproti mestne hlàe). z dvema sobama, kuhinjo in pritiklinami, ne takoj odda y Kandiji nit. 3(i. Natančneje pri Brudarju v Kandlji. Zdravje je največje bogastvo! Zdravje je največje bogastvo! KAPLJICE SV. MARKA. (SÎ06-20-10J Te glasovite In ncdosogljlve „Kapljic« sv. Marka" se uporabljajo za zunanjD In notranjo vporabo. Oeuliit« ndetranjiijeji) trganje In kaljenje po kosteh, nogah In rokah, ter izleúiju veaki i^IavoLiuI. One delitjeju iiedoeegljlTi) iu s parotid« u u ]iri liitlexiiili na želudcti, ttlilažujcju kat.nr, urejujejo izmeûlie, ndpravlj^i ne.45-33 za pristava (inajerja) ali TiniČarja Taisti je zmožen slovenskega in nemškega jezika, izvežban v vseh strokah kmetijstva, osobito pri kletarstvu in Tinogradstvu, in je dokaj v letih, a vendar krepak, trdnega zdravja ter popolnoma trezen in zanesljiv. — Služba se Hf-stopi po dogovoru. — Natančna pojasnila daje županstvo občine Studenec, p. Radna pri Sevnici (Liciitenwald) Itakor tudi naslov. Služba cei'kvenika in or^anista se razpisuje pri Beli cerkvi na Dolenjskem, pošta Št.-Jernej. Plačilo po dogovoru. Župni urad pri Beti cerkvi, 20. marca 1906. (68-2-2) Ant. Znideršič, župnik, v PPU PP juU iub (52-G-3) za trgovino z mešanim blagom, čez 14 let star, nekoliko nemškega jezika zmožen ter iz poštene hiae, se sprejme pri J. Razboršek-u v šmartnem pri Litiji. Prodaja vina. Imam v kleti več sto hektolitrov pristnega belega, črnega in rudečega starega in novega vina, domače rakije, brinovca in finega namiznega olja iz oljk po primerno nizkih cenah. Ivan Pujmann, (S2fl-I2-'12) vbo^adnik in trgoreu (Vodnj&n Di^aaO'IatTti. P V • r-« Najcenejša in najhitrejša vožnja v AMERIKO je s parniki „Severonemškega Lloyda'^ IZ BREMENA Ï NEW-YORK 8 cesarskimi brzoparniki : Kaiser Wilhelm II,. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. Grosse. Prekomorska vožnja traja samo 5 -6 dni. t-i o M O Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega diuštva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri SdTg^d ïavëSIf^j^ç v Kolodvorskih ulicah št. tiij. nasproti obfieznane gostilne „Pri starem Tišlerju". (a8-ai-6> Odhod iz Ljubljane je vsalf torelt. četrtek in soboto. Vsa, potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reeina in solidna. — Potnikom, namenjenim v zapadne države, kakor: Colorado, Mexiko, California» Ariona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Waschington, nudi nase društvo posebno ugodno izvanredno ceno fiez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno, — Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele BvetSr kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. UdgoTorai oreduik Fr. Sal. Watil. Isdftjatelj in založnik Urban Horvat. TiBk J. Kraltc. nasi. i