GLASILO SLOVENSKE SKUPNOSTI na REKI in v PGŽ l letnik 14 l junij 2025 l {tevilka 2 1 Sopotja glasilo slovenske skupnosti na Reki in v PGŽ Glasilo finan~no podpirajo: Zveza slovenskih društev na Hrvaškem junij 2025, številka 2, letnik 14 Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence ISSN 1848–4360 Odranska 12, 19000 Zagreb Kulturna sezona se izteka z vrsto dogodkov in novosti v društvih in krovni organizaciji, v zamejstvu in po svetu ki je med drugim nedavno uradno odprla lastne prostore v Zagrebu, a ve~ o tem v sep- Reka, junij 2025 zveza@slovenci.hr Primorsko-goranska županija tembrski številki. Tokrat spremljamo sejo komisije slovenskega parlamenta, pristojne tudi Uredništvo: Mesto Reka Jasmina Dla~i}, Milan Grlica, Marjana Mirkovi}, za odnose s Slovenci v sosednjih državah, z razpravo o digitalizaciji slovenske kulturne Svet za narodne manjšine Republike hrvaške Darko Mohar, Boris Rejec, Barbara Riman, Slovenski dom KPD Bazovica dediš~ine rojakov zunaj Republike Slovenije (RS), priprave na vzpostavitev zamejske kul- Vasja Simoni~, Vitomir Vitaz tel.: 215 406, 324 321 Podpinjol 43, 51000 Rijeka turne koordinacije, izvolitev vodstva podobne koordinacije za podro~je športa in letno slovenskidom@bazovica.hr Izdajatelji: uradne ure: konferenco Zamejske gospodarske koordinacije (ZGK). Slovenski dom KPD Bazovica iz vsebine torek 10.00–12.00, 18.00–20.00 in Podpinjol 43, 51000 Rijeka slovenskidom@bazovica.hr ~etrtek: 10.00–12.00 Pester program je potekal v društvu in na gostovanjih, Mešani pevski zbor (MePZ) se je zanj: Jasmina Dla~i} Uvodnik 3 znova udeležil priljubljenega pevskega sre~anja Primorska poje, za najmlajše so potekale www.bazovica.hr www.facebook.com/KPDBazovica zanimive delavnice, organizirane so bile knjižne predstavitve in likovne razstave, tudi pri Iz Zveze slovenskih Veleposlaništvo RS v RH Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka drugih društvih, zvrstili so se glasbeni in dramski ve~eri, KPD Bazovica je med obiskom društev na hrvaškem 4 Alagovi}eva 30, 10 000 Zagreb, RH Podpinjol 43, 51000 Rijeka Reke gostil dijake in študente iz Slovenije, folklorna skupina (FS) je nastopila na Reki in v vj.slo.nm.ri@gmail.com, zanj: Boris Rejec Veleposlanik: Gašper Dovžan Iz društva 6 tel.: +385 1 63 11 000 Sloveniji, planinska skupina (PS) pa je poleg izletov, tudi za otroke, obiskala prijateljska Svet slovenske narodne manjšine PGŽ Podpinjol 43, 51000 Rijeka faks: +385 1 46 80 387 društva – o vseh dosežkih in na~rtih je med drugim tekla beseda tudi na skupš~ini društva, vsimonic1@gmail.com Si-T 20 el. pošta: vzg@gov.si zanj: Vasja Simoni~ prav tako omenjamo pomemben jubilej društva v Lovranu in temu posve~amo tudi rubriko spletna stran: zagreb.veleposlanistvo.si Sre~anja. Urednica: Marjana Mirkovi} Pogled z onkraj Snežnika 22 marjana.mirkovic@ri.t-com.hr Udeleženci dopolnilnega pouka slovenš~ine (DPS) v KPD Bazovica, ki ga dolga leta vodi gsm: 091 593 6086 Državljanom RS je v nujnih primerih Sre~anja 23 u~iteljica Vida Srdo~, so na letošnji ekskurziji obiskali Novo Gorico in o tem napisali zagotovljen kontakt z dežurnim Lektorica: Jasmina Vajda Vrhunec doma~o nalogo, eno od njih tudi objavljamo, rubrika Si-T pa spremlja zanimivo razstavo v Oblikovanje, prelom in tehni~no urejanje: diplomatom: Vesna Rožman Foto koti~ek 24 tel.: +385 98 462 666 reškem mestnem muzeju, namenjeno organizaciji TIGR, omenja odlo~itev Sveta za naro- Fotografija na naslovnici: Mirjana Brumnjak Karikatura: Bojan Grlica dne manjšine Republike hrvaške (Rh) o kr~enju sredstev za manjšinsko glasilo, ki kriti~no Tisk: Tiskara Sušak Glasilo izhaja trimese~no prevprašuje razmere v državi, se ozre na jubilej likovne kolonije v Grožnjanu in omenja Naklada je 1.500 izvodov prireditev v okviru lektorata za slovenski jezik na reški filozofski fakulteti. Dragica Jakseti~ pa se v svoji aktualni kolumni sprašuje o pravici do doživljanja lepega ob hkratnih grozlji- vih prizorih iz Gaze, ohranitvi notranjega miru in umiku od nemo~i vplivati na to, da bi svet postal boljši. Znova vabimo k sodelovanju vse, ki pišete ali fotografirate ali pa bi se želeli tako ali druga~e vklju~iti in soustvarjati dejavnosti v kateri izmed skupin društva. Veselimo se odziva in vam želimo prijetno poletje. y Uredništvo OBVESTILO Vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja (INV) iz Ljubljane dr. Barbara Riman med drugim raziskuje življenje slovenskih deklet, ki so služila v Zagrebu ali delo našla drugod na hrvaškem. V prizadevanju, da bi zbrala ~im ve~ spominov in pri~evanj o njihovi življenjski poti, prosi za pomo~ in in- formacije, ki bodo dragocena obogatitev spoznanj o tej tematiki, ohranjene družinske zgodbe o (pra) babicah, spomine, fotografije, pisma ipd. Vesela bo vsakega odziva po telefonu (091 543 6808) ali elek- tronski pošti: barbara.riman@guest.arnes.si. 2 3 IZ POUKA DPS Uvodnik 20. marec, Državni zbor (DZ) RS, Ljubljana 28. april, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) RS, Ljubljana Komisija DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Zamejska športna koordinacija (ZAŠKO) in tudi posameznih slovenskih izseljen- cev. Sledili so terenski obiski, ki jih bodo Zamejska športna koordinacija (ZA- V imenu ZSDh se je seje udeležil predsednik SKD Gorski kotar ŠKO), ustanovljena lani z namenom, Damijan Malnar, v krovni organizaciji pristojen za podro~je nadaljevali, na hrvaškem so tako leta da se slovenskim organizacijam v sose- športa. ^lani ZAŠKO so še ZSŠD v Italiji, Slovenska športna 2016 obiskali Pulj. Opozorila je tudi, da dnjih državah sistemati~no sofinancira zveza iz Avstrije in Zveza Slovencev na Madžarskem ter OKS, Prvi koraki koordinacije je za prenos znanja, izkušenj in kompe- delovanje na podro~ju športa, je na prvi MGTŠ in USZS. y Marjana Mirkovi} ZAŠKO, arhiv USZS tenc pomembno izobraževanje pred stav - seji izvolila vodstvo. Predsednica je Petra nikov društev za ustrezno hrambo ter Tram, vodja sektorja za razvoj in progra- varovanje zapuš~ine in dediš~ine. ^lani me športa na direktoratu za šport MGTŠ, omenjene komisije so izrazili podporo podpredsednik pa Ivan Peterlin, ki je na prizadevanjem USZS in Arhiva RS na ~elu Združenja slovenskih športnih dru- podro~ju, o katerem je na seji tekla bese- štev (ZSŠD) v Italiji. Kot so med drugim da ter priporo~ili Vladi RS, naj tudi zapisali na Facebook strani USZS, bo pr- finan~no podpre pobude in projekte v tej vi ve~ji skupni projekt, ki je že v teku, zvezi. Ve~ na www.dz-rs.si. vzpostavitev štirih regijskih pisarn Olim- V imenu ZSDh sta se seje udeležila pred- pijskega komiteja Slovenije (OKS), in sednica Barbara Antoli} Vupora in njen sicer v Trstu, Celovcu, Monoštru in Za- namestnik Silvester Kmeti}, sicer tudi grebu. O programu dela bo podrobneje poslovno povezan s podro~jem digitalnih tekla beseda na prihodnji seji odbora, Silvester Kmeti} Na dnevnem redu tokratne seje so bili urejanje, ohranjanje sodeloval na razpravi, in mikrografskih dokumentarnih siste- predvidoma 13. junija v okviru Sre~anja arhiv ZSDH in digitalizacija slovenske kulturne dediš~ine v sosednjih mov. Izrazil je zadovoljstvo nad izre~e - slovenskih športnikov iz obmejnih dežel, državah Slovenije in po svetu. nimi prizadevanji in med drugim opo - ki ga OKS letos prireja v Novi Gorici. Državna sekretarka na USZS Vesna humar je poudarila pomen zoril, da gre za dolgoro~no delo in je zanj 9. maj, Hotel Lipa, Monošter ohranjanja spomina in arhivov, da skupnost ohrani svojo mo~ nujna obsežna strategija, ki bi zagotovila in svojo identiteto. USZS dobro sodeluje z osrednjo, za to pri- tudi vzpostavitev osrednje informacijske Letna konferenca ZGK stojno slovensko ustanovo, Arhivom RS, posebej po dogovoru to~ke, ustrezno skrb za trajnost in poso- o sodelovanju leta 2015, na podlagi katerega se je utrdila de- dabljanje v skladu z razvojem tehnologije. Letna konferenca Zamejske gospodar- s Slovenijo. Državni sekretar na MGTŠ Dejan Židan je ob tej ske koordinacije (ZGK), ustanovljene priložnosti med drugim poudaril, kot je zapisal na svoji Facebo- javnost na podro~ju evidentiranja arhivskega gradiva društev y Marjana Mirkovi} decembra leta 2022 na pobudo organiza- ok strani, pomen trajnostnega turizma za dvig kakovosti in cij iz sosednjih držav Slovenije ter USZS konkuren~nosti lokalnih gospodarstev na omenjenem obmo~ju. 15. april, Ministrstvo za kulturo (MK) RS, Ljubljana in MGTŠ, je tokrat potekala v Monoštru, Ozrl se je tudi na dotedanji razvoj spodbujanja njihove gospo- Zamejska kulturna koordinacija (ZKK) obiskovalci pa so se pri rojakih v Porabju darske osnove, ki obenem krepi medsebojne vezi in spodbuja povezala slovenske kulturne organizacije seznanili tudi z njihovimi gospodarskimi dobre prakse, s tem pa se, kot je še dejal, krepi tudi Evropa. iz Italije, Avstrije, Madžarske in hrvaške, dosežki. Program se je osredoto~al na Predstavil je tudi cilje na podro~ju ZGK za letos, med drugim bo junija v Novi Gorici, Akcijski na~rt de- trajnostni turizem kot pomembno razvoj- objavo javnega razpisa, ki je izšel istega dne in bo slovenskim lovanja pa bo sprejet predvidoma letošnjo no priložnost na omenjenih obmejnih skupnostim v sosednjih državah pomagal krepiti gospodarstvo jesen, so med drugim zapisali na Facebo- obmo~jih. in iskati nove priložnosti za sodelovanje. ok strani USZS. ZGK povezuje slovenske gospodarske or- Sre~anja so se iz omenjenih organizacij, ki delujejo na hrva- Dogodka so se udeležili predstavniki slo- ganizacije iz Avstrije, Italije, Madžarske škem, udeležili predsedniki ZSDh, Slo-Cro GZ in KIS Gorski venskih krovnih organizacij iz Italije, in hrvaške – slednjo zastopajo ZSDh, kotar, Barbara Antoli} Vupora, dr. Saša Muminovi} in Zoran Avstrije, Madžarske in hrvaške. V imenu Združenje Rast, KIS Gorski kotar in Slo- Ožbolt ter vodja puljske podružnice združenja Rast Danica Av- ZSDh sta bila navzo~a ~astni predsednik Cro gospodarska zbornica (GZ) – z name - belj. Slednja sta sodelovala tudi na panelu z naslovom Traj in aktualna predsednica, Darko Šonc in nom krepiti sodelovanje na tem podro~ju nostni turizem v skupnem slovenskem turisti~nem prostoru. ZGK za uspešno povezovanje, arhiv Barbara Antoli} Vupora. y Marjana Mirkovi} ter povezovati in izmenjavati znanja tudi Ve~: https://slo-cro.com. y Marjana Mirkovi} Slo-Cro GZ Zanimanje za novo koordinacijo, arhiv V okviru priprav na vzpostavitev ZKK – po zgledu kmetijske, USZS gospodarske in športne koordinacije – je na MK RS potekalo sre~anje, namenjeno usklajevanju sodelovanja in s poudarkom na jeziku, mladih, umetnosti in skupnem slovenskem kulturnem prostoru. Sestanek sta vodila državna sekretarja MK in USZS, Vesna Humar zaslužna za številne pobude, Marko Rusjan in Vesna humar. Uradna ustanovitev ZKK, ki bo ahriv USZS 4 5 IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEMIZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 22. februar, Dom krajanov Negovana Nemca, Bilje 25. februar, Slovenski dom KPD Bazovica Primorska poje 2025: S pesmijo v mozaik svetlobe! Informacije o študiju v Sloveniji MePZ KPD Bazovica je, tokrat pod vodstvom zborovodkinje Reški maturanti se že desetletja odl o- Suzane Matušan Avgustini, tudi letos sodeloval na prilju- ~ajo za študij v Sloveniji in za ni - bljeni pevski reviji Primorska poje (PP). Za~ela se je dan prej s manje zanj je stalnica tudi v delovanju koncertom ve~ pevskih zborov v Vipolžah, sklenila pa se bo 1. KPD Bazovica. Organizirana predstavitev junija z nastopom v cerkvi Višarske matere božje v Višarjah, možnosti za vpis in štipendije poteka v posve~enem slikarju Tonetu Kralju. Na PP se je tudi tokrat pri- društvu od sredine 90. let 20. stoletja in javilo ve~ kot dvesto zborov ali skupin, koncerti so potekali na kljub objavam na spletu je osebni stik še skoraj štiridesetih lokacijah v Sloveniji in Italiji, pa tudi na hr- vedno aktualen. Po besedah tajnice KPD vaškem. Revijo je tako 7. marca gostil Dom veteranov v Pulju, Bazovica Sandre Grudeni} se vprašanja 22. marca pa gledališka dvorana Antonio Coslovich v Umagu. Soorganizatorja teh koncertov sta bili tamkajšnji slovenski dru- po telefonu ali e-pošti bolj ali manj vrsti- štvi, SKD Istra in SKD Ajda. Na reviji sta nastopila tudi njuna jo vse leto, odgovarja vsem in pojasnjuje zbora, 22. marca v Dekanih MePZ Encijan, ki letos praznuje razli~ne podrobnosti, od prijavnih rokov dvajsetletnico, in ŽePZ Ajda 6. aprila v Štanjelu. Iz hrvaške sta in dokumentacije za vpis do možnosti se revije udeležila še zbora zagrebškega KPD Slovenski dom, nastanitve in štipendije. Tudi letos je v glasba, je lu~, ki osvetljuje naša srca in Zoom prisko~ili še ~lanica mladinske skupine KPD Bazovica, Najboljše so informaci- cerkveni MePZ Anton Martin Slomšek 14. marca v Štandrežu in društvu posebej organizirala predstavi- zdaj študentka Pravne fakultete UL Michelle Samardži}, ter ~la- je iz prve roke, foto: spomine na preteklost. Revija se tokrat MePZ 23. marca v Pivki, poleg njiju pa še MePZ SKD Triglav iz tev študija in poskrbela za informacije iz Marjana Mirkovi} poklanja trem izjemnim ustvarjalcem, ki na Kluba zamejskih študentov Peter Šavron in Fabijan Siega. Splita 12. aprila na Knežaku. so se vsak na svoj na~in neizbrisno vti- prve roke. Tako so ji – poleg navzo~ega Po mnenju obiskovalcev, med njimi je bilo tudi ve~ rojakov, V programski knjižici, objavljeni na spletni strani Zveze pev- snili v kulturni mozaik Primorske in ga Lea Šamani}a, profesorja kemije in biolo- študij v Sloveniji zagotavlja kakovostne programe, boljše štu- skih zborov Primorske (ZPZP, www.zpzp.si), predsednica Janja ponesli v mednarodni prostor: to so skla- gije z diplomo Filozofske fakultete Uni- dentsko življenje in ve~ možnosti za zaposlitev. Najve~ Konestabo poudarja, da PP že desetletja združuje v ljubezni do datelja hilarij Lavren~i} (1962–2024) in verze v Ljubljani (UL) in ob razli~nih zanimanja je še vedno za študij arhitekture, sicer pa je Sandra petja, umetnosti in kulturne dedis~ine, letošnje geslo, S pesmijo Marko Munih (1936–2024) ter slikar To- dogodkih v društvu zelo odzivnega mla- Grudeni} prijazno napovedala vso informativno podporo tudi v v mozaik svetlobe!, pa pomeni, da pesem, ki jo izvajajo, ni le ne Kralj (1900–1975). y Marjana Mirkovi} dega rojaka – na pomo~ prek platforme prihodnje. y Marjana Mirkovi} 24.–28. februar, Slovenski dom KPD Bazovica 7. marec, Krajevna skupnost (KS) Krimeja, Reka Otro{ke delavnice Prireditev za dan žena V KPD Bazovica se uspešno nadaljujejo programi za najmlaj- jo pripravili v Centru o velikih zvereh (Za- še, predvsem v ~asu šolskih po~itnic. Tudi tokratne delavnice vod za turizem Pivka, www.dinapivka.si), so potekale z zanimivim programom, od risanja do izdelovanja ki skrbi za ozaveš ~anje o medvedih, vol- pustnih mask, posebej pa ga je tokrat obogatil obisk iz Centra o kovih in risih ter sobivanju z njimi. Spoz - velikih zvereh Dina iz Pivke. navali so podobe in zna~ilnosti treh velikih zveri ter prepoznavali njihove stopinje in Delavnice sta vodili nekdanja u~iteljica slovenš~ine na osnovnih iztrebke, otipali prave kožuhe in razisko- šolah (OŠ) na Reki in v Matujih Andreja Šlosar, sicer tudi diplo- vali z razli~nimi znanstvenimi pripomo~ki, mirana arheologinja, in sedanja u~iteljica slovenš~ine na OŠ Dr. kot so gozdne kamere in telemetri~ne Andrija Mohorovi~i} v Matuljih in njenih podružnicah v Juši}ih ovratnice, z o~ali za navidezno resni~nost in Rukavcu Romana Turkuši} Škrab. Program je potekal v sode- (VR) v virtualnem doživetju opazovali lovanju s tajnico KPD Bazovica Sandro Grudeni} in z znova zelo med veda v njegovem naravnem okolju, si dobrodošlo podporo ~lanic mladinske skupine društva, Eve ogledali dokumentarni film Velike zveri ne Lon~ari} in Emili Kralji}, delno pa tudi z vzgojiteljicama iz bli- poznajo meja in zabavno hudo risanko ter Jasmina Dla~i} Delavnice tudi v duhu žnjega dijaškega doma Kvarner. predstavila društvo, karnevala, arhiv KPD preverjali na novo pridobljeno znanje. foto: www.rijeka.hr Bazovica Otroke je posebej navdušila pou~na in zabavna delavnica, ki so y Marjana Mirkovi} FS KPD Bazovica se je z veseljem od- plesalka v FS, na kratko predstavila dejavnost naše skupine, ki zvala vabilu Kluba upokojencev (KU) jo vodi Nataša Grlica, in napovedala nastop. Predstavili smo se z iz KS Krimeja na prireditev ob dnevu že- gorenjskim in prekmurskim spletom, v naših ~udovitih in boga- na v dvorani njihove KS. tih nošah ter ob spremljavi naših glasbenikov na harmoniki, Z dobrodošlico in prijaznim nagovorom je bugariji in klarinetu. V programu je navzo~e pozdravila tudi na- nastopajo~e in obiskovalce pozdravila ša reška rojakinja Marija Šenk in z branjem svoje poezije lepo predsednica KU Krimeje Dinka Blaži}. V obogatila program. Ob koncu so zapeli še Gradelini, moška klapa prijetno razpoloženje nas je s prelepimi s Krimeje, ter popeljali vse v pesem in ples ter nadaljnje druženje. zimzelenimi napevi uvedel reški glasbe- Poslovili smo se, zadovoljni z nastopom in odzivom ter druže- nik Vladimir Mikler, zatem pa je pred sed- njem na predprazni~nem ve~eru, v želji, da bi se takšni dogodki nica KPD Bazovice Jasmina Dla~i}, tudi še kdaj ponovili. y Slavica Vukovi} Ba~i} 6 7 IZ DRU[TVAIZ DRU[TVA 13. marec, Mestna hiša, Reka 15. marec, Samobor, Šibenik Marija Šenk: Moja generacija, predstavitev pesniške zbirke Športni uspeh mladih ~lanov KPD Bazovica tijo življenje. Navzo~e je pozdravila tudi avtorica, njene Za spodbudo mladim ~lanom KPD Ba- nirju državnega prvenstva v kategoriji mlajših upov v Šibeniku zovica, ki se ukvarjajo tudi s špor - (3.–6. april) uvrstila na odli~no tretje mesto. Na tekmovanju je pesmi pa sta interpretirali rojakinja Tatja- tom, objavljamo naslednji novi~ki in obe - sodelovalo štirinajst ekip iz vse hrvaške, trenerja reške ekipe na Mladeni} in Meri Marži}, tudi nem vabimo vse, da nam sporo~ijo ali sta bila Marijan Pichler in Toni Bun~i}. dolgoletna ~lanica MePZ KPD Bazovica. V opišejo svoje dosežke v kateri izmed šport - Emanuelu in Rafaelu ~estitke z željo, da uspešno športata tudi kulturnem programu je reška dijakinja nih dejavnosti! v prihodnje in da seveda ostajata dejavna tudi v društvu! Emanuel Plazibat, Gabrijela Brguljan na violini zaigrala žu- U~enec 4. a razreda reške OŠ Kozala Ema- y Marjana Mirkovi} družinski arhiv panijsko himno, MePZ Društva upoko - nuel Plazibat je kot ~lan reškega Loko - jencev, ki ga vodi maestro Vinko Badjuk strelskega kluba Ajkule na državnem in v katerem že dolga leta poje tudi Marija prvenstvu, ki je v okviru hrvaške loko- Šenk, pa je krajši nastop za~el s himno strelske zveze potekalo 15. marca 2025 v reških penzi~ev, ki jo je na njeno besedilo Športni dvorani Samobor, v kategoriji de- Marija Šenk ponosna in sre~na, foto: https:// Rojakinja Marija Šenk si zasluži nove ~estitke, še dalje neu- uglasbil Robert Grubiši}. Še ena uspešna klic in de~kov do trinajst let osvo jil od- penzici.rijeka.hr trudno pesni in izdala je že svojo 13. pesniško zbirko, predstavitev se je tudi tokrat kon~ala s li~n o drugo mesto. Skupno se je pomerilo poimenovano Moja generacija. Predstavila jo je v dvorani mestne promocijsko prodajo in znova z vrsto ~a- šestinštirideset osnovnošolcev iz štirinaj- hiše, znova polni obiskovalcev. Tudi tokrat je program povezova- kajo~ih na podpis avtorice. stih klubov, trener omenjenega reškega la Tajana Mavrinac, uvodoma sta spregovorila predsednik Dodati velja, da je Marija Šenk teden dni kluba je Tihomir Dujakovi}. reškega društva upokojencev Emil Baumgartner in predsednik pozneje, 21. marca, na dan, ki ga je leta Njegov brat in sošolec Rafael Plazibat reške podružnice in obenem tudi krovne organizacije zveze de- 1999 organizacija UNESCO razglasila za pa je ~lan ekipe reškega vaterpolo kluba lovnih invalidov hrvaške Ante Štuli}. Lektorica zbirke dr. Sandra svetovni dan poezije, sodelovala tudi na Primorje EB, ki se je na zaklju~nem tur- Marman je v predgovoru, ki ga je ob tej priložnosti prebrala Taja- sre~anju pesnikov Otok Krk 2025 v Malin- na Mavrinac, med drugim zapisala, da gre za poeti~en sprehod 19. marec, Lovran ski, v organizaciji neodvisnega spletnega skozi ~ustva, spomine in pokrajine ... in da prinaša mo~na portala otok-krk.org in multimedijskega Dvajsetletnica KPD Snežnik sporo~ila o pomenu povezanosti, poštenosti in osebnih vrednot, društva Krška beseda. hkrati pa nas spominja na lepoto vsakdanjih trenutkov, ki boga- y Marjana Mirkovi} po zapisu Marije Šenk y KPD Snežnik iz Lovrana letos praznuje dvajsetletnico delovanja. Ustanovlje- 14. marec, SKD Barkovlje, Trst/Narodni dom, Pobegi, Koper no je bilo 19. marca 2005, a zgodba sega SPD Trst/Obalno PD Koper, ob~ni zbor še leto dni nazaj, na ponovljene manjšin- ske volitve v Rh, ko je bil v ob~ini Lovran Ob~nega zbora SPD Trst, že 71. po vrsti, sta se poleg števil- na spletni strani www.rtvslo.si, za dolgo- na podlagi zakonodaje (2002) izvoljen nih ~lanov in ve~ prijateljskih društev udeležila tudi letno strokovno delo in prispevek k razvoju, Svet slovenske narodne manjšine (SNM), Nataša in Milan Grlica kot predstavnika PS KPD Bazovica. ohranjanju in promociji pohodništva, kole- sarjenja in planinstva v slovenski Istri za zaradi števil~nega upada le za prvi man- Dolgoletna vodja SPD Trst Marinka Pertot se je ob tej priložno- spodbujanje, vzgojo in delo z mladimi ter dat (2004–2007). V slovenski skupnosti sti poslovila z vodilne dolžnosti – zamenjala jo je Loredana Gec vzorno skrb in odnos do okolja. Zanimiv na hrvaškem je to edinstven in edini pri- –, ~lani pa so potrdili predlog Upravnega odbora z dne 24. fe- pogovor z njim je objavljen na naslovu: mer organizacije kandidatur na pobudo bruarja letos, da se imenuje za ~astno ~lanico društva, kot enega samega rojaka, brez pomo~i dru- krona za njeno dvajsetletno in uspešno vodenje društva, prispe- https://radiokoper.rtvslo.si/podkast/odpr- štva ali krovne organizacije – to je bil vek k razvoju mladinske, smu~arske, alpinisti~ne in kolesarske to-za-srecanja/106615882/175131625 Vasja Simoni~: "Videl sem objavo v ~aso- dejavnosti v okviru društva, za vsestransko prizadevanje za so- y Marjana Mirkovi} pisu, si rekel, pa mi smo tu, se povezal z delovanje s slovenskimi šolami in za širjenje pohodniške, pla- že poznanimi rojaki ter poskrbel za ves ninske ter naravovarstvene kulture, so med drugim zapisali v ~elu Sveta SNM Primorsko-goranske županije (PGŽ), sozaložni- Dejavni tudi za pusta, postopek z deset~lansko kandidaturo!" zahvali in na spletni strani SPD Trst: www.spdt.org. ka Sopotij –, s svojimi izkušnjami pa je med drugim k sodelo- Planike in Kekci, arhiv Dobrodošlo je bilo, da je bil na listi tudi KPD Snežnik vanju na manjšinskih volitvah pred leti uspešno spodbudil tudi V imenu PS KPD Bazovica je Marinki Pertot simboli~no darilo in takratni lovranski župan Edvard Primo- rojake v Matuljih in ^abru. zahvalo za ve~letno ustvarjalno sodelovanje in prijateljstvo ži}, poleg obeh omenjenih pa še Jožefa izro~il Milan Grlica. Društvo združuje rojake iz Lovrana in okolice, tudi Opatije, Cvetkovi}, Stanko Fatur, Boris hrvatin, skupaj s slovenskimi društvi v Istri (so)organizira razli~ne do- Istega dne je potekal tudi ob~ni zbor Obalnega PD Koper, dru- Magda Marjanovi}, Ivana Mlinarevi}, godke, krepi vezi z rojaki na Reki in hrvaškem nasploh ter z štva, ustanovljenega leta 1949 kot podružnica SPD Trst. KPD Antonija Petra~, Jelena Šimuni} in Alfonz društvi v Sloveniji, o svoji dejavnosti, v kateri so zadnja leta Bazovica ima tudi s tem društvom ve~letne prijateljske vezi in Štanc. Svet sicer ni mogel izpolniti pri~a- najprepoznavnejše ustvarjalna, balinarska in planinska skupi- v njegovem imenu se je ob~nega zbora koprskih planincev ude- kovanj in želja po kulturnem delovanju, na, pa poro~a na Facebook strani – zanjo skrbi Milivoj Filipovi} ležila Blanka Blažek. Veljati doda, da je dolgoletni predsednik toda bil je prvi korak za ustanovitev KPD – in v letni Liburnijski prilogi, ki jo pripravlja Vasja Simoni~. Obalnega PD Koper Aldo Zubin Snežnik in ve~ina ~lanstva je ostala de- Zamisel o monografiji KPD Snežnik se je porodila že ob desetle- letos prejel Priznanje 15. maj (dan ob~inskega praznika), ki ga javna. Društvo vsa leta prizadevno vodi tnici delovanja, a prva takšna publikacija, in to znanstvene podeljuje Mestna ob~ina (MO) Koper, in sicer kot je navedeno Vasja Simoni~ – od leta 2015 je tudi na Milan Grlica in Marinka Pertot, foto: Nataša Grlica narave, z naslovom Koraki skozi ~as, je izšla decembra lani. 8 9 IZ DRU[TVAIZ DRU[TVA Avtorica, vodja reške enote INV-ja dr. Barbara Riman, je na dobrih sto straneh povzela dejavnosti društva, 28.–29. marec, Mohorjeva družba, Celovec ob uvodnem delu o samoorganiziranosti rojakov na hrvaškem od konca devetnajstega stoletja do danes ter Mreža Alpe Jadran (M.A.J.) 2025 današnjem društvenem kontekstu. Monografijo društva, zasnovano predvsem kot strnitev osebnih spomi- nov ter pogled na razvoj društva in ~lanstvo, pa pripravlja tudi klju~na oseba KPD Snežnik, Vasja Simoni~ – sicer z diplomo ljubljanske fakultete za elektrotehniko, a z ve~letnimi izkušnjami pri pripravi letne prilo- Projekt M.A.J., nastal na pobudo pod- predsednika Slovenske gospodarske ge, je pa tudi ljubitelj domoznanstva in z zanimivo družinsko zgodovino. Predstavljena bo predvidoma zveze (SGZ) iz Celovca Felixa Wieserja, novembra letos na slavnostni akademiji v po~as titev jubileja, ki mu posve~amo tudi tokratno rubriko že osmo leto uspešno povezuje mlade z Sre~anja. y Marjana Mirkovi} obmejnih obmo~ij v Avstriji in Italiji ter na Madžarskem in hrvaškem, ki z obiski 22. marec, Slovenski dom KPD Bazovica spoznavajo omenjene regije in pridobijo Branislav Nuši}: Žalujo~i ostali, komedija vpogled tudi v aktualne gospodarske te- žena Sanja, Milena Licul kot Romanova me. Vse to krepi njihovo zavedanje o slo - žena Gina, Nataša Grlica kot vdova Sara venski skupnosti in ~ezmejnem sod elo - pouk slovenš~ine. Za vodenje na tem sre~anju pa se je prijazno Tudi letos dober odziv mladih, arhiv SGZ in Ivana Ili} kot hišna pomo~nica Dani- vanju, so med drugim zapisali na splet ni odzvala nekdanja u~iteljica Lidija Mugoša Ivica. Na programu ca. Šepetalka je bila Slavica Vukovi~ Ba - strani SGZ www.sgz.at. je bilo predavanje strokovnjaka za UI Blaža Jakopina, ki je ~i}, za ton in lu~ je poskrbel Gordan Letošnja tema sta digitalizacija in ume- spodbudilo razpravo o perspektivah prihodnosti, navzo~im pa Dla~i}. tna inteligenca (UI). Na prvem sre~anju v so predstavili tudi Mohorjevo družbo in projekt Interreg CAR- 4. aprila pa je dramska skupina komedi- Celovcu se je zbralo štirideset mladih, hr- 2GO. V podjetju v bližnjih Pore~ah je sledila zanimiva delavnica jo Žalujo~i ostali predstavila tudi na vaško je zastopala šest~lanska skupina o avtonomni vožnji, drugega dne pa so udeleženci prisluhnili svojem prvem gostovanju v Sloveniji, na (Fran Ani}, Victoria Frankovi}, Leona Ja- predavanju Matije Kun~i~a o podpori UI pri u~enju matematike odru Kulturnega doma v hrpeljah. Ob- kuc, Ana Mutnjakovi}, Filip Vukasovi} in in šolskem delu. Komedija nasmejala Igor Zubovi}), ve~ina z reške Prve hrva- Dramska skupina je uprizorila ponovitev komedije Žalujo~i ~in stvo je nastopajo~e prisr~no sprejelo Sre~anja se bodo do konca leta zvrstila še maja v Monoštru, tudi dvorano v ostali v režiji Ser|a Dla~i}a in na besedilo Branislava Nuši}a, in se jim zahvalilo z lepim in dolgim ap- ške gimnazije na Sušaku, ki pod vod - septembra v Trstu in oktobra v Varaždinu, zaklju~na prireditev Hrpeljah, arhiv KPD Bazovica ki ga je za izvedbo v KPD Bazovica priredila dr. Kristina Riman. lavzom. stvom u~iteljice Simone Mahovi~ obisk uje pa bo znova novembra v Ljubljani. y Marjana Mirkovi} Tudi tokrat je bila dvorana polna, obiskovalci pa so za odli~no Predstava je prijavljena tudi na letošnji 1. april Slovenski dom KPD Bazovica izvedbo nastopajo~e nagradili s toplim in dolgim aplavzom. slovenski festival ljubiteljskih gledali- Obisk vodje sektorja za Slovence v sosednjih državah Svoje vloge so uspešno odigrali Vitomir Vitaz kot okrajni ških skupin, 63. Linhartovo sre~anje, ki na~elnik Valentin, Darko Mohar kot trgovec Roman, Milan Gr- bo od 18. do 20. septembra potekalo v lica kot nezaposleni Makso, Dubravka Dijani} kot Valentinova Postojni. y Marjana Mirkovi} V okviru obiska na hrvaškem se je nova vodja sektorja za Slovence v sosednjih državah na USZS dr. Breda 28. marec, Slovenski dom KPD Bazovica Zalaš~ek sešla tudi z vodstvom in ~lani Obisk študentov in dijakov KPD Bazovica. Skupina ~lanov društva (predsednica Jasmina Dla~i}, podpredse- KPD Bazovica je znova gostil dva obiska iz Slovenije, lo~eno dnik Milan Grlica in tajnica Sandra Gru - sta ga obiskali skupini študentov in dijakov. deni}) je sicer 20. marca že imela spoz- 28. marca je slovensko skupnost na Reki spoznavala skupina navno sre~anje na USZS v Ljubljani. študentk in študentov geografije s Filozofske fakultete UL. Pod Tokrat so se dogodka – poleg predsednice vodstvom profesorja dr. Jerneja Zupan~i~a, ki na urnik teren- in tajnice KPD Bazovica ter predsednice skih obiskov že leta vklju~uje tudi Kvarner in sre~anja s slovenskimi društvi, so v okviru predmeta Geografija etni~nosti ZSDh in njenega namestnika, Barbare spoznavali položaj slovenske manjšine na Reki in v okolici. Antoli} Vupora in Silvestra Kmeti}a – Tajnica KPD Bazovica Sandra Grudeni} jim je predstavila boga- udeležili še predsednik Sveta slovenske pozdravila Barbara Antoli} Vupora in med drugim pohvalila Dr. Breda Zalaš~ek, to dejavnost društva nekdaj in danes, predsednik Sveta narodne manjšine Ob~ine Matulji Robert dosežke prejšnjega vodstva ZSDh, napredek pri uvajanju pou- vodstvo ZSDH in Robert Bav~ar, foto: slovenske narodne manjšine (SNM) Mesta Reka Boris Rejec pa Bav~ar, koordinator kulturnih dejavnosti ka slovenš~ine v šole in dejavnost INV-ja, opozorila na pomen Marjana Mirkovi} je spregovoril o vlogi in delovanju manjšinske samouprave. V v društvu Vitomir Vitaz ter ~lana uprav- medijev in se zahvalila Sandri Grudeni} za sodelovanje pri bil- pogovoru ob tej priložnosti je mlade obiskovalce zanimala še nega odbora, Darko Mohar, tudi vodja tenu krovne organizacije, napovedala skupš~ino in ogled vrsta drugih vprašanj, ki zadevajo manjšine in njihove pravice, PS, in Kristina Riman, v imenu reške Dr. Jernej Zupan~i~, foto: www.ff.uni-lj.si novega sedeža ZSDh v Zagrebu ter sre~anje vseh slovenskih posebej tudi sodelovanje z organizacijami drugih narodnih enote INV-ja njena vodja dr. Barbara Ri- 2. aprila pa je KPD Bazovica v okviru ek- društev v prvem tednu oktobra na Vzor~ni turisti~no-izobraže- skupnosti na Reki, v mestu, v katerem živijo pripadniki ve~ kot man in sodelavka Saša Zubovi} ter skurzije na Primorsko obiskala skupina valni kmetiji (VTIK) v Prezidu. dvajsetih razli~nih narodov in narodnosti. u~iteljica dopolnilnega pouka slovenš~ine dijakov drugega letnika Gimnazije Polja- O svojem delu in aktualnih vprašanjih so zatem spregovorili (DPS) ter prevajalka in sodna tolma~ka Kot zanimivost velja dodati, da je v okviru obvezne literature ne iz Ljubljane. Sprejela jih je tajnica Robert Bav~ar, ki se je kriti~no ozrl na razmere v družbi, še ve- Eva Ciglar. pri predmetu Geografija etni~nosti med drugim navedeno tudi društva Sandra Grudeni} in predstavila dno ne ravno naklonjene manjšinam, in posledi~no upad delo z naslovom Slovenske manjšine v sosednjih državah organiziranost, vpogled v položaj in zgo- Gostja je po ogledu prostorov društva na števila rojakov na tamkajšnjem obmo~ju; Silvester Kmeti} je (2022) avtorja dr. Jerneja Zupan~i~a. Vsebuje posebno poglavje dovino Slovencev na Reki pa jih je za~etku pogovora izrazila zadovoljstvo omenil pomen integracije, dr. Barbara Riman predvsem o Slovencih na hrvaškem in je dostopno za ogled tudi v spletni omogo~ila vodja reške enote INV-ja dr. nad obiskom in napovedala sre~anja z pou~evanje jezika in razvojne možnosti, Darko Mohar je spre- knjižnici na naslovu www.dlib.si. Barbara Riman. y Marjana Mirkovi} vsemi društvi na hrvaškem. Navzo~e je govoril o PS in povezovanju z rojaki na podro~ju planinstva in 10 11 IZ DRU[TVAIZ DRU[TVA širše, na kratko pa so se s svojo dejavnostjo predstavili še Kristina Riman, Vitomir Vitaz in Eva Ciglar. Go- 16. april, Mestna hiša, Crikvenica stja je napovedala morebitno udeležbo na enem izmed planinskih izletov in društvu med drugim Štirideset let PD Strilež predlagala oblikovanje skupine za retoriko pod vodstvom Vitomirja Vitaza, vse pa opozorila na razpis in povabila na prireditev Dobrodošli doma, ki bo letos v Novi Gorici. Pred štiridesetimi leti sta Vladimir Sa- vi} in Damir Margan skupaj z Ivanom Dr. Breda Zalaš~ek je obiskala tudi ve~ drugih društev v obmejnih županijah in Mestno knjižnico Ivana Sobolom iz Grižan dala pobudo za orga- Gorana Kova~i}a v Karlovcu. y Marjana Mirkovi} nizirano delovanje planincev v Crikvenici. 3. april, Vaška hiša, Suhorje To je bil ~as, ko za hojo v hribe v tem Jožefovo in velika no~ na Suhorju mestu ni bilo preve~ razumevanja, velja- se je popoldne s kulturno prireditvijo, na la je za nekakšno norost. Kljub vsemu je kateri so nastopili suhorski otroci, operni društvo Strilež, poimenovano po hribu solist Zdravko Pergar, glasbenica Marjet- nad Crikvenico, obstalo in je danes edino ^estitke prijateljskemu društvu, foto: Darko ka Popovski in skupina Cvet v laseh, delujo~e na tem prostoru. Mohar ženska pevska skupina Zarja iz Lokavca, Društvo šteje ve~ kot sto ~lanov, skrbi za PS KPD Bazovica rada obiskuje te kraje, pogosto po teh poteh pesnica Dora hrvati~ ter pevke in pevci planinsko ko~o Kurin in upravlja ve~ sto vodi tudi svoja prijateljska društva in s PD Strilež bolj ali manj Vaškega društva Suhorje in naša FS. Pred- kilometrov planinskih poti v zaledju redno sodeluje že vrsto let. Vodja PS KPD Bazovica se je zato z stavili smo se s primorskim spletom ob dveh mest, Crikvenice in Novega Vino- veseljem odzval vabilu na sve~ano skupš~ino PD Strilež v me- spremljavi naših glasbenikov (harmoni- dolskega. Gre za obmo~je s prelepo stni hiši v Crikvenici. Sodelovanje je namre~ ena izmed ka, bas, kitara in klarinet). Kot edina FS naravo in zelo bogato zgodovino. temeljnih usmeritev delovanja naše PS. y Darko Mohar na prireditvi smo bili prava osvežitev, v 24. april, Slovenski dom KPD Bazovica FS pogosto na prireditvah v Sloveniji, arhiv KPD Bazovica Folklorna skupina (FS) KPD Bazovica je letos sodelovala na prelepih nošah in z odli~nim nastopom. Glasbene urice, spomladanski koncert prireditvi Jožefovo in velika no~ na Suhorju (29. marec–6. Prireditev je obogatila še razstava pirhov april) v stari vasici v Brkinih. Vaš~ani in tudi krajani iz okoli- in drugih velikono~nih dobrot, ki so jo Udeleženci te~ajev kitare in harmonike, imenovanih Glasbene urice v dru- ških vasi in naselij tako tradicionalno praznujejo in poleg pripravili prizadevni ~lani Vaškega dru- štvu, so na spomladanskem koncertu drugih obi~ajev ohranjajo tudi na~in izdelovanja suhorskega štva Suhorje. Sledilo je druženje ob tra- pokazali, da pod vodstvom Luke Verban- pirha, leta 2022 vpisanega v Register nesnovne kulturne dediš- di cionalnih suhorskih kulinari~nih do ca in Bartola Buljana svoje znanje uspeš - ~ine Slovenije. Suhorske pirhe namre~ krasijo v posebni tehniki, brotah. no nadgrajujejo. Prireditev je potekala tudi s praskanjem izrisujejo vzorce, med katerimi prevladujejo ra- Na Reko smo se vrnili zadovoljni z nasto- v sodelovanju z Glasbeno šolo (GŠ) Ivana stlinski motivi, cvetje in šopki, pogosti so tudi pti~ki z olj~no pom in druženjem z doma~ini, žal nam je Mateti}a Ronjgova (IMR) z Reke. vejico ter drugi nabožni simboli in posvetila. bilo le, da zaradi slabega vremena nismo Nastopili so: Arian Skoki, tudi ~lan FS Program se je za~el že v dopoldanskih urah, ko so obiskovalci mogli obiskati vasi in oklice. društva, na klarinetu in ob spremljavi sodelovali na delavnici izdelovanja suhorskih pirhov. Nadaljeval y Slavica Vukovi} Ba~i} Bartola Buljana na harmoniki; na kitari Luka Klari}, arhiv KPD 8. april, Slovenska matica (SM), Ljubljana so se predstavili Alek Okanovi} in Roko Bazovica Mati~ina odprta vrata Raji} ter v nadaljevanju – najprej lo~eno Bujdo, ve~krat nagrajeni u~enec 6. razreda GŠ IMR pod mentor- V okviru dogodkov Mati~ina odprta vrata so v SM predsta- slovenskih društev ter raste zanimanje in zatem skupaj – še Luka Klari} in Bor- stvom Bartola Buljana, ki je na harmoniki zaigral tri skladbe in vili zbornik z naslovom Slovenski mediji na Madžarskem osnovnošolcev in dijakov za u~enje slo- na Prelec Kalcina. S skladbo na kitari je s svojim nastopom posebej navdušil ob~instvo. in hrvaškem neko~ in danes. SM ga je izdala lani, vsebinsko pa venskega jezika. Ve~: www.inv.si, www. nastopila tudi Mirjana Katalini} iz vrste Tudi ta koncert je zabeležen in na ogled na spletnem kanalu se navezuje na istoimenski posvet (2023), ki sta se ga s hrva- slovenska-matica.si. y Marjana Mirkovi} odraslih udeležencev Glasbenih uric. Kot YouTube KPD Bazovica, in sicer na naslovu: https://www.you- ške udeležili Agata Klinar Medakovi}, urednica glasila Novi gost je v programu sodeloval tudi Luka tube.com/watch?v=v69N8qjfRNs. y Marjana Mirkovi} odmev, ki ga izdaja KPD Slovenski dom v Zagrebu, in dr. Bar- 25. april, Slovenski dom KPD Bazovica bara Riman, vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, obe tudi avtorici prispevkov v zborniku. Za vse za- Vertikala, vodnik po planinski poti interesirane velja dodati, da je publikacija na vpogled tudi v knjižnici KPD Bazovica. V okviru knjižnih predstavitev je vod- grafijami in zemljevidi. Pot, dolga 384 km, vodi z vrha Pe~i ja PS Darko Mohar tokrat v goste (Tromeja) na sti~iš~u Avstrije, Slovenije in Italije, prek vrhov in Krajši uvodni predstavitvi zbornika o medijih je sledilo preda- povabil Maksimiljana Kralja, ki je skupaj grebenov zahodnih Julijskih Alp, hribov in dolin Rezije ter s soprogo Jasmin Rudež avtor prenovlje- vanje dr. Barbare Riman z naslovom Položaj Slovencev na Bene~ije na Kras in v dolino reke Glinš~ice, pa do Lazareta na nega Vodnika po planinski poti SPDT slovensko-italijanski meji pri Debelem rti~u. Ozna~ena je z mo- hrvaškem: izzivi in priložnosti. Ozrla se je na družbenoekonom- Vertikala, vabilu pa se je odzvala tudi av- dro-belo markacijo in razdeljena na šest odsekov, poimenovanih ski položaj slovenske skupnosti na hrvaškem ter spregovorila o torjeva h~erka Jasna Kralj, prav tako s po zaslužnih Slovencih, povezanih s hribi in delujo~imi na po- pravicah in njihovem (ne)uresni~evanju na podro~ju kulture, planinskimi izkušnjami. sameznem obmo~ju, ter literarnem liku, in sicer so to zdravnik izobraževanja in politi~ne participacije. Pot Vertikala je bila v SPDT zamišljena že in planinec dr. Alojz Dolhar; politik, publicist in alpinist henrik Dr. Barbara Riman je tudi tokrat izpostavila paradoks, izražen v leta 1968 in predstavljena leta 1975, z Tuma; lik iz romana Franceta Bevka kaplan Martin ^edermac, analizi položaja in delovanja pripadnikov slovenske manjšine na izdanim vodnikom, ki mu ostaja zvesta kot posvetilo Beneški Sloveniji; alpinist, filozof in pisatelj Kle- hrvaškem, in sicer da se pri ljudskem štetju vse manj ljudi naro- tudi sedanja publikacija, posodobljena v ment Jug; tigrovec, publicist in planinec Zorko Jelin~i~; pedagog dnostno opredeli za Slovence, medtem ko se so~asno ve~a število grafi~nem pogledu ter z dodanimi foto- in raziskovalec jam Stojan Sancin. 12 13 IZ DRU[TVAIZ DRU[TVA Belopeških jezer, Male in Velike Ponce, 7.–15. maj, KPD Slovenski dom, Zagreb Trbiža in Višarij ter na Montaž. hoje je Željka Podobnik: Barve govorijo, razstava bilo dnevno od sedem do devet ur oziro- ma približno 24 km, zaradi slabih ovenski- markacij pa se je zgodilo tudi, da so zašli V okviru sodelovanja med sl mi društvi na hrvaškem je bila v med divje koze. Poudaril je pomen poti, Prešernovi dvorani KPD Slovenskega do- ki povezuje in odkriva kraje na obmo~ju ma v Zagrebu odprta slikarska razstava zahodne meje, kjer živijo Slovenci v Itali- Barve govorijo avtorice Željke Podobnik, ji, njihovo kulturo in tradicijo, na tem ljubiteljske slikarke in ve~letne dejavne ozemlju burne zgodovine, polne usodnih ~lanice likovne skupine KPD Bazovica. sprememb in prelomnic, a izjemno lepe Navzo~e sta v imenu obeh društev nago- narave, kar so ob tej priložnosti ponazo- vorila predsednik zagrebškega, Darko Jasna in Maksimiljan Pogovor je moderiral vodja PS Darko Mohar, ki je organizirala Kralj ter Darko Mohar, rili tudi spremljajo~i posnetki. Na svoje Šonc, in tajnica reškega, Sandra Grude- foto: Milan Grlica dogodek, in izvedeli smo, kako sta avtorja v dobrih dveh tednih izkušnje s poti se je ozrla tudi Jasna ni}, vabilu na dogodek pa sta se poleg Željka Podobnik o pot prehodila v enem zamahu, z logisti~no podporo in spre- Kralj, avtor vodnika pa je ob koncu odgo- vodstva ZSDh, predsednice Barbare An- govorici slik, arhiv KPD mljavo svojih treh otrok. Podoživljanje te izkušnje ob dnevniških varjal tudi na vprašanja iz ob~instva, ki toli} Vupora in namestnika Silvestra Bazovica zapisih je med drugim spodbudilo prenovitev vodnika in osve- Kot so med drugim na spletni strani www.slovenci-zagreb.hr je med drugim izrazilo tudi pohvale in Kmeti}a, odzvali tudi vodja sektorja za žitev ve~ine markacij. Maksimiljan Kralj je v zelo zanimivi ~estitke, tudi organizatorju, za vsebinsko Slovence v zamejstvu na USZS dr. Breda zapisali ob razstavi Željke Podobnik, gre za umetnico, ki v svo- pripovedi kot najtežji del izpostavil za~etek poti, od Tromeje do bogat ve~er. y Marjana Mirkovi} Zalaš~ek in pooblaš~ena ministrica na jih delih raziskuje razmerje med svetlobo in senco, prostorom in veleposlaništvu RS v Rh Kristina Kliner. obliko, pri ~emer ostaja zvesta motivom iz narave – zlasti iz 5. maj, Mestna knjižnica (MK) Ivana Gorana Kova~i}a, Karlovec Odprtje sta s svojim nastopom lepo obo- Gorskega kotarja in primorja. Njene slike odražajo tanko~utno INV na obisku gatila tudi ~lana glasbene skupine opazovanje in ~ustveno navezanost na krajino, ki jo interpretira z ob~utkom za barvne odtenke, gibanje in atmosfero. V njenih sko manjšino na hrvaškem. Na sre~anju reškega društva, umetniški vodja te sku- pine Ivan harej - harry na kitari in pevka delih se prepletata liri~nost in intima, ki gledalca povabita v tihi z ravnateljico knjižnice Kristino ^unovi} Zdenka Kallan Verbanac. dialog z naravo. y Marjana Mirkovi} in višjo knjižni~arko Vedrano Kova~ Vra- na, ki vodi oddelek s slovensko zbirko, je 9.–12. maj, Krajevna skupnost (KS) Turni}, Reka beseda tekla o nadaljnjem sodelovanju med ustanovama. Marija Omerza: Iz slikarkinega ateljeja, razstava Dan KS Turni} je letos obogatila sa- Ob praznovanju stoletnice delovanja INV- ja sta njegovi predstavnici karlovški mostojna likovna razstava rojakinje Sogovornice na sre~anju v knjižnici, V imenu Inštituta za narodnostna vprašanja (INV) sta bili knjižnici izro~ili donacijo publikacij, ki in ~lanice KPD Bazovica Marije Omerza z direktorica dr. Sonja Novak Lukanovi} in vodja reške enote obravnavajo delovanje in položaj pripa- naslovom Iz slikarkinega ateljeja. Odli~- foto: www.inv.si dr. Barbara Riman na delovnem obisku v MK Ivana Gorana dnikov slovenske skupnosti na hrvaškem. no obiskan dogodek je poleg krajanov Kova~i}a v Karlovcu, kjer deluje osrednja knjižnica za sloven- Ve~: www.inv.si y Marjana Mirkovi} privabil tudi ve~ likovnih ustvar jalcev, 6.–31. maj, Slovenski dom KPD Bazovica prijateljev, rojakov in nekdanjih avto ri- ~inih dijakov, organizator pa ga je skupaj Danica Zorovi}: Moj brat in jaz, likovna razstava z družino posvetil tudi slikarkinemu ne- Ljubiteljska slikarka, rojakinja Danica Zorovi}, se je s svojo davnemu devetdesetemu rojstnemu dnevu. prvo in dobro obiskano razstavo v KPD Bazovica poklonila Dvojne ~estitke mnogih navzo~ih so sla- spominu na brata Iva Maruši}a, dolgoletnega in aktivnega ~lana vljenki, iskreno ganjeni, tako kar deže - društva. Poleg bratovega posthumno ustvarjenega portreta je na vale, enako pohvale slikam s prevladu - ogled postavila ve~ kot dvajset del, veliko portretov – te najraje jo~imi motivi krajine in cvetja. Kot je v slika, zlasti otroke, v trenutkih zaigranosti, pravi – ter tudi kraji- spremljajo~em gradivu med drugim zapi- ne in tihožitja, naslikana v olju in pastelu. Kot posebno sala h~erka Irena Grubiša, na njenih popestritev je dodala tudi ~rno-belo družinsko fotografijo z bra- slikah, polnih svetlobe in življenjskega študij likovne pedagogike (1970). A svoje sanje je tako le delno Marija Omerza v tom iz otroških let. Danica Zorovi} slika ve~ kot dve desetletji in Danica Zorovi} tudi o svojem uspešnem utripa, v harmoniji barv gozdovi šumijo družinskem in uresni~ila, kajti kljub doseženi izobrazbi njeno dolgoletno in temu posve~a veliko prostega ~asa, tako da je nastala že kar ustvarjanju, foto: Darko Mohar in voda žubori ... prijateljskem krogu, predano profesorsko delo, žal, ni potekalo na likovnem podro~- foto: Marjana Mirkovi} precejšnja zbirka slik. Manjši del tega opusa je pri prijateljih, ve- vokalna skupina Lira, ki jo vodi Frane Fr- Na odprtju so na kratko predstavili tudi ju, temve~ na podro~ju pou~evanja strojepisja in stenografije na liko slik pa še ~aka na predstavitev. Njeno ustvarjanje, tudi leta, ~lanica društva Zdenka Kallan Ver - življenjsko pot Marije Omerza, ki riše in Srednji ekonomski šoli na Reki, kjer je ob stotem jubileju šole nagrajeno, smo sicer na kratko predstavili lani, v septembrski banac z interpretacijo svoje poezije in ob slika od otroštva, a ji družinske okoliš~ine tudi razstavljala (2011). Po upokojitvi (1991) se je vklju~ila v številki Sopotij, ob zapisu o razstavi v reški mestni ~etrti Pe}ine. glasbeni spremljavi sina Luke Verbanca niso dovolile nadaljnjega izobraževanja reško likovno društvo Kvarner ter sodelovala na vseh skupnih Tokratno razstavo, na odprtju katere je o svojem ljubiteljskem na kitari ter mali Borna Prelec Kalcina, ki v tej smeri in se je po gimnaziji morala razstavah in razli~nih drugih sre~anjih, tudi mednarodnih, med delovanju spregovorila tudi Danica Zorovi}, je spremljal bogat je s skladbo na kitari znova navdušil in zaposliti. Živela je v Ljubljani in Saraje- drugim na likovnih kolonijah v Sloveniji, samostojno pa se je kulturni program: povezoval ga je koordinator kulturnih dejav- raznežil navzo~e, ~estitke pa je prejela tu- vu, na Reko pa se je preselila leta 1965 in predstavila tudi v KPD Bazovica, kjer je med drugim opravljala nosti v KPD Bazovica Vitomir Vitaz, z nastopi pa lepo obogatili di avtorica. y Marjana Mirkovi} na takratni Pedagoški akademiji kon~ala tajniško delo. y Marjana Mirkovi} 14 15 IZ DRU[TVAIZ DRU[TVA 10. maj, Slovenski dom KPD Bazovica 12. maj, Slovenski dom KPD Bazovica Ve~er glasbe in plesa Skupš~ina Prireditev je bila ob izteku kulturne sezone namenjena pred- vi~ stopila Enea hunjadi z recitacijo pes -@ stavitvi dosežkov mešanega pevskega zbora (MePZ) ter mice Mamica Zvez dane Majhen. Borna Redno skupš~ino društva je v polni dvorani in sklep~nem odzivu vodila skupin otrok in mladih, pa tudi obeležitvi materinskega dneva. Prelec Kalcina je na kitari zaigral Mazurko predsednica KPD Bazovica Jasmina Dla~i}. Program je povezoval koordinator kulturnih dejavnosti Vitomir Napoléona Costeja in skupaj z Luko Klari} Predstavila je dnevni red – finan~na in vse Sandra Grudeni} in Vitaz in najprej napovedal krajši nastop MePZ, tokrat pod vod- em na kitari še Bachov Menuet, Aria hu- binska poro~ila o delovanju v minulem Jasmina Dla~i}, foto: Marjana Mirkovi} stvom prejšnje zborovodkinje Ingrid haller. V nadaljevanju je na njadi pa za klavirjem skladbo Klovni skla- obdobju ter na~rtovane vsebinske in fi- in na razli~nih ravneh znanja, dopolnjeno z izleti v Slovenijo; o oder povabil mlade ~lane glasbene skupine, najprej Eneo hunja- datelja Joaquína Turine Péreza. Ob koncu nan ~ne programe – in se zahvalila aktiv glasbenih uricah za kitaro in nastopih udeležencev pa je spre- di, ki je na flavti zaigrala Allegretto v D-duru Giuseppeja Gari - se je na oder še tretji~ vrnila Enea hunja- nim ~lanom in vsem, ki so soustva rjali in govoril vodja Luka Verbanac in pri tem ~lanstvo povabil na boldija in Tamburin Françoisa Josepha Gosseca. Sledil je nastop di, tokrat s plesnim nastopom na skladbo podpirali bogato in razvejano dejavnost koncert ob koncu sezone. Dejavnost glasbene in likovne skupi- Aleka Okanovi}a na kitari s slovensko ljudsko ^uk se je oženil, Die with a Smile Bruna Marsa in Lady Ga- društva. ne je v imenu vodij, Ivana hareja harryja in Tihane Karlovi}, zatem pa je s to~ko Cvet se prebuja zaplesala u~enka klasi~nega ga. Ob koncu se je ob~in stvu prvi~ pred - Delovanje posameznih skupin so ve~in o- povzela Jasmina Dla~i}, enako tudi za glasbene urice harmoni- baleta Cinta Segulin Štambuk, po svoji koreografiji in na glasbo stavila nova pet~lanska glas bena skupina ma predstavili vodje: Boris Rejec se je v ke, ki potekajo pod vodstvom Bartola Buljana. Vsa poro~ila o Passacaglia Georga Friedricha händla. Na kitari sta zatem lo~eno najstnikov high Voltage/Visoka napetost, ki imenu MePZ ozrl na nastope, ki so pote- dejavnosti in predstavljenem delovanju društva na finan~nem zaigrala Luka Klari}, in sicer Val~ek št. 1 op. 241 Ferdinanda so se zbrali na pobudo Mihaela Plazibata in kali na Reki in v okolici ter drugod po podro~ju – s prejeto podporo iz Slovenije (USZS, Ministrstvo za Carullija in Amelie Matilda Karlovi} ter Etudo št. 5 op. 60 Fernan- vadijo pod umetniškim vodstvom Ivana ha- hrvaškem in Sloveniji, ter povedal, da Visoka napetost na vzgojo in izobraževanje) in hrvaške (Svet za narodne manjši- da Sora. Ante Segulin Štambuk je na klavirju zaigral Dvoglasno reja - harryja, za nastop, pol energije, pa so odru, foto: Marjana imajo od letos novo zborovodkinjo, Su- ne, Primorsko-goranska županija in Mesto Reka) ter sredstvi od Mirkovi} invencijo št. 14 Johanna Sebastiana Bacha, nakar je na oder vno- izbrali skladbo Seven Nation Army grupe zano Matušan Augustini; Darko Mohar oddajanja prostorov slovenskima manjšinskima svetoma na The White Stripes. je spregovoril o živahnem dogajanju v mestni in županijski ravni ter reški enoti INV-ja in gostinskemu Vse nastopajo~e so obiskovalci sprejeli toplo okviru planinske skupine, v zadnjem ob- obratu, vklju~no s stroški za vzdrževanje stavbe in s sklepom in z velikim aplavzom ter v upanju, da bodo dobju namenjenem tudi otrokom, zato je nadzornega odbora – so bila, kot obi~ajno, soglasno sprejeta. programe KPD Bazovica bogatili tudi v pri- znova povabil navzo~e, naj pripeljejo mlaj- Soglasno je bila sprejeta tudi predstavitev vsebinskih in finan- hodnje in se na oder še velikokrat vrnili. še generacije; Nataša Grlica je po ro~ala o ~nih na~rtov za prihodnje. Jasmina Dla~i} se je ob koncu Dodati velja, da je celotna prireditev na vpo- folklorni skupini, Milan Grlica o dram- skupš~ine znova zahvalila vsem za soustvarjanje dejavnosti – gled na naslednji spletni povezavi: https:// ski; u~iteljica dopolnilnega pouka sloven ta bo v prihodje usmerjena predvsem na mlade – in med drugim www.youtube.com/live/tw6PZDUI9-c?si š~ine Vida Srdo~ je na kratko predstavila tudi uredništvu Sopotij za spremljanje dogodkov in beleženje =evAtiGdCjlEMtvJZ y Marjana Mirkovi} y pou~evanje, ki poteka v štirih skupinah kulturnega utripa v društvu. y Marjana Mirkovi} 10. maj, Kulturni dom Hrpelje IZ PLANINSKE SKUPINE Festival medu du in njegove razvejane uporabe do me de - 23. februar, PS s PD Opatija po najve~jem hrvaškem polotoku ne tržnice in strokovne besede o propolisu Sodelovanje s PD Opatije se je tokrat nadaljevalo s skupnim izletom v okolico Istrskih Toplic. Dolina reke in mati~nem mle~ku. Mirne, stare vaške poti, na pol opuš~ene, tihe in mirne vasice, kot so Žnjidari}i, Vižintini, Šegalini ali Dogodek je potekal v okviru Festivala Kra- Laganiši, s tipi~no istrsko arhitekturo, pomlad, ki se po~asi prebuja in prva dela na poljih – v Istri je res ška gmajna, na obmo~ju nastajajo~ega lepo. Ta skupni izlet je bil mednarodni, pohodnikom se je priklju~ila naša draga prijateljica Maruška ~ezmejnega geoparka Kras-Carso. Kot so Lenar~i~ iz Obalnega PD iz Kopra. Izlet je bil nova priložnost za na~rtovanje skupnih podvigov v prihodnje Planinci v Istri, foto: zapisali na spletni strani Ob~ine hrpelje – in nadaljnje sodelovanje. y Darko Mohar Zoran Popovski Kozina (www.hrpelje-kozina.si), gre za splet prireditev, ki z naravoslovnimi vsebinami o pestri biotski raznovrstnosti Kra sa in Brkinov ter z izjemno kulturno dediš~ine vabijo k turisti~nemu obisku. V spomla- danskem festivalskem ciklu se je od 18. Zadovoljne z udeležbo, Likovna skupina (LS) KPD Bazovica je sodelovala na leto- aprila do 18. maja zvrstilo enajst brez- arhiv KPD Bazovica šnjem Festivalu medu v hrpeljah, ki ga je organiziralo ^e - pla~ nih dogodkov, od tematskih pohodov, belarsko društvo Kras - Brkini. Na ogled so bili lesorezi na temo kolesarjenja in kreativne delavnice do panjskih kon~nic, sicer že predstavljeni v društvu, katerih avtori- kulturne prireditve in kulinari~nih dogod- ce so Slavica Afri}, Renata Jerkov, Zdenka Kallan Verbanac, kov. Festival Kraška gmajna je orga niziran Mirjana Katalini}, Suzana Lunder, Ksenija Mrkela, Gorana Peci- v okviru projekta KRAS-CARSO II, ki je rep, Štefi Sila - Zih, Lidija Tuškan Mohar in Maja Žuvela. Raz stavo sofinanciran iz Programa sod elo va nja In- sta postavili vodja LS Tihana Karlovi} in Štefi Sila - Zih. Ve~ ~la- terreg VI-A Italija-Slovenija 2021–2027 nic LS se je tudi udeležilo odprtja in si ob tej pri ložnosti med (Evropski sklad za regionalni razvoj). drugim ogledalo pestro ponudbo prireditve, od spoznavanja me- y Marjana Mirkovi} 16 17 IZ DRU[TVAIZ DRU[TVA 1. marec in 10. maj, Z otroki v hribe 23. marec, Krk za prijatelje: Jezero – Sužan – ^iži}i ~asih, tako da je dovolj zanimivo tako za otroke kot starše. Zbralo se je osem otrok Na že tradicionalni izlet Krk za prija- Udeležence pohoda je v imenu omenjenega podjetja pozdravila Krk zanimiv ob vsakem telje je vedno velik odziv, tudi letos Marta Mati} in jim podelila li~no spakirane vre~ke za morebitne vremenu, arhiv PS od ~etrtega do štirinajstega leta in skupaj se je prijavilo ve~ kot sto trideset planin- odpadke ob poti. Smeti ni bilo veliko, nekaj pa se jih je le nabralo. z vodnikom devet odraslih, dedkov, babic cev. Gostje so prispeli iz Dovjega in Moj - Ogled jezera je ob ~rpalni postaji malce zmotilo nekaj kapljic ali staršev. Mrzlo jutro je bilo hitro poza- strane (PD Dovje Mojstrana), Ljubljane dežja, a manj, kot so napovedovali vremenarji. Kljub vsemu je bljeno, tudi burja ni bila premo~na. Otroci (PD RTV), Kopra (Obalno PD), Postojne uspel skupinski posnetek, nakar je sledil vzpon proti mestecu so uživali v iskanju markacij, odlo~anju, v (PD Postojna) in Ilirske Bistrice (PD Sne- Sužan, v~asih revnemu, danes pa z veliko luksuznih vil in kra- katero smer je treba nadaljevati pot, in žnik). Zbrali so se na parkiriš~u ob otoški snim razgledom proti zalivu Klimno in hribom na kopnem. Z otroki vedno lepo, foto: Darko Mohar Za letos je PS na~rtovala kar tri izlete z otroki in starši. Zaradi drugih vsebinah. Ob poti so fotografirali magistrali, v neposredni bližini Jezera, ki Po~itek ob cerkvici Vseh svetih iz leta 1524 in potem še spust slabega vremena je bil prvi preložen in izpeljan po dveh te- eni druge, cvetje, razglede. A najbolj so pa ga zaradi zaraš~enosti od tam še ni do ^iži}ev na morski obali. dnih, le dan pred reškim karnevalom na Korzu. Žal je bolezen uživali na vršnem delu grebena, ki so ga mo~ videti. Za ogled Jezera je bilo treba S tem izleta še ni bilo konec in tudi peša~enja ne! Druženje je prepre~ila udeležbo ve~ otrok, na koncu se jih je zbralo sedem s preplezali kot veverice. Daljši po~itek v za- pridobiti dovoljenje komunalnega podje- sledilo v domu Lovskega društva Šljuka 1924 iz Omišlja, nekaj starši, na vrhova v ^i~ariji, Orjak (712 m) in Majkovac (853 m), vetju na vrhu in na koncu vprašanje, kdaj pa sta jih spremljala dva vodnika PS. Vsebinsko smo razširili tja (KP) Ponikve iz Krka, to namre~ med mesecev starejšega od 100 let. Prelep dom na prelepem mestu bodo risali. In res, skupinica se je ustavila tudi zamisel otroških pohodov z nalogo, naj fotografirajo in do- drugim upravlja obe otoški jezeri. Neverje- in gostoljubni lovci. na manjši planoti ob robu gozda. Otroci ma še rišejo na temo doživetja, ki jih je na izletu najbolj so dobili papir in barvice, a lahko so upo- tno lepo jezero je namre~ zaloga pitne Za Krk za prijatelje 2026 ima vodja PS že novo idejo! navdušilo. Po ciklu treh izletov bo na ogled razstava njihovih del. rabili tudi predmete, ki so jih našli ob poti vode in zahteva skrb. y Darko Mohar Pohod se je za~el v zaselku Vedež pod Orjakom. Seveda se je – kamen~ke, vejice, listje, travo. Razstava 5. april, Spominski pohod Memorial Ivo Maruši} našlo tudi ve~ krofov in soka za dopolnitev za~etne energije, ki je bo zelo zanimiva, ker so risbe in tudi po- otrokom ne manjka. Krajši strm vzpon in že so bili na vrhu, ki jih snetki z mobitelom izredno lepi. Pri vrnitvi Nekaj samoumevnega postaja ne po- nico od Lovrana do Crikvenice. Lep razgledni vrh in manj znani zabiti tiste, ki so prešli v lepe spo - gozdovi nad crikveniško riviero, užitek lepega dne ter odli~na je navdušil z razgledi, pe~ati in malce plezanja skozi skale. Vse- na izhodiš~e jih je pri~akala še ekipa TV mine, a del sebe v življenju vgradili tudi organizacija in vodenje Maria Ani~i}a. povsod zvon~ki, trobentice, istrski telohi, mrazovci. Pomlad Koper, ki bo pripravila reportažo. ^eprav v KPD Bazovica in našo PS. Tudi letos so Krajši obisk pokopališ~a Grižane - Belgrad, prižgane sve~e, po- prihaja, ~eprav se zima še ne da. Sledila sta povratek do avtomo- so otroci hodili ve~ kot štiri ure in prema- se ~lani PS spomnili Jasne in Ivota Maru- gled na grižanski frankopanski kaštel in cerkev Marije Snežne bilov in vzpon na nekoliko višji Majkovac. Malo pod vrhom so si gali ve~ kot štiristo nadmorskih metrov, ši}a ter tudi Janka Rizmana, Emilije ter za zaklju~ek analiza ture na son~ni terasi v Triblju. Oda ži- ogledali veliko bukev, kraljico gozda in jo objeli. Žal je ve~ji del jim je ostalo še dovolj energije za igro na Cetkovi}, Tolje hromina, Nataše, Mlade- Zagradski vrh, foto: vljenju in prijateljstvu. y Darko Mohar Mario Ani~i} stare bukve odmrl in ležal na tleh, še vedno kazajo~ svojo veli- lepo urejenem igriš~u ob Malem domu na na in Milice. kost. Potem so mimo prihrumeli enduro motorji in na tenutek Platku. Starši so v tem ~asu na terasi pred Za spominski pohod je bila izbrana tura skazili mir. Na vrhu – veliko igre in uživanja na toplem son~ku, domom naredili analizo ture. od Vagabundine kolibe v Ravnem nad ki se je kon~no le pokazal. Upajmo, da se bo tretjega izleta, predvido- Grižanami, prek Zagradskega vrha do lo- 10. maja pa smo se odpravili na 1506 metrov visok Snježnik v ma na Sviš~ake in Snežnik v Sloveniji, vske hiše Kalac. Turo, ki je trajala skoraj Gorskem kotarju. Pristop s Platka ni predolg, a je v enem delu udeležilo ve~ otrok, kajti njihova energija štiri ure, je prehodilo petnajst ~lanov adrenalinski, ker je treba po skalah malce tudi poplezati. Spo- in pristop navdušujeta. Prinašata novo skupine. Del spada v vinodolske spreha- mladi je vrh bogat s cvetjem, a razgledi enkratni v vseh letnih energijo v PS KPD Bazovica! y Darko Mohar jalne poti, del v reško planinsko obhod- 8. marec, Ženske v hribe: Trebestin nad Škrljevom 13. april, Že osemnajsto sre~anje Prijateljstvo brez meje Odpeljati naše ~lanice ob 8. marcu nekam v hribe je že Lep dan, razpoloženi ~lani in predvsem ve~letna tradicija PS. Letos je bilo še bolj sve~ano in vese- Letošnje sre~anje Prijateljstvo brez me- Slovenije Jože Rovan. Gostitelji so mu pokazali prostore, v kate- ~lanice, lahkotna hoja mimo Rupnikovih je, na katerem se zberemo s tržaškimi rih delujejo, in predstavili delovanje razli~nih skupin društva, lo, saj je datum izleta sovpadel s praznikom. Na enem od bunkerjev in sre~no izpeljan vzpon na in bistrškimi planinci, je gostila PS KPD usmerjenih predvsem v ohranitev slovenstva in vsestranskega sestankov so ~lanice sprejele predlog, da se gre v kraje nad Škr- vrh. Vrnitev do avtomobilov je bila na ~r- Bazovica. Dogodek sta obeležila sprejem povezovanja med rojaki. ljevom, kjer bi bila hoja na 541 metrov visok Trebestin sprehod tovana po makadamski cesti od Škrljeva dragih prijateljev na vrtu našega društva Tokratno sre~anje se je sklenilo z dogovorom, da bo prihodnje Odli~na udeležba, Na Trebestinu, foto: po vojaški mulatjeri, ve~ ali manj po ravnem. No ja, vrh je skal- do Oštrovice, hojo pa bi skrajšali po her- in sprehod iz središ~a Reke v kanjon potekalo v organizaciji tržaških planincev. y Darko Mohar arhiv PS Darko Mohar nat in zahteva tudi malo uporabe rok, a to je malenkost. manovi stezi, speljani od Bakra do Rje~ine, z ogledom dela industrijske de- Škrebutnjaka na stari cesti od Reke proti diš ~ine ob reki, kot so nekdanja tovarna Zagrebu. In tu se je malce zataknilo: ste- papirja Hartera ter mlina Žakalj in Mate- za lepega imena je slabo vzdrževana, ši}. Skozi kanjon in tudi zgodovino je zarasla in ne preve~ dobro ozna~ena. To goste povedel ~lan PS Marino Dubrovi}. se rado zgodi, ~e vodnik ne napravi celo- Sledila sta še vzpon na Trsat in ogled tam- tne ogledne ture. Na koncu se je vse lepo kajšnjih znamenitosti – frankopanskeg izteklo. Malo tavanja in hoja po trasi naf- kaštela in Marijinega svetiš~a. tovoda sta samo popestrila izlet. A v KPD Sre~anje se je nadaljevalo v prostorih KPD Bazovica so ~lanice, kot vsaki~, pri~akale Bazovica, dež je onemogo~il nadaljevanje lepe rde~e vrtnice. Druženje se je zavleklo na vrtu. Letošnje sre~anje je z udeležbo v pozno popoldne. y Darko Mohar po~astil tudi predsednik Planinske zveze 18 19 IZ DRU[TVAIZ DRU[TVA 15. april, Mestni muzej Reka, Pala~a sladkorja ve~ji društvi, kot sta SKD Triglav v Splitu in SKD Istra v Pulju pa 37.000 evrov oziroma 35.000 evrov, sredstva Slovenci med prvimi protifašisti v Evropi Reka 1920–1941, razstava so odobrena še društvom SKD Ajda v Umagu (11.500 evrov), SKD Nagelj v Varaždinu (2.650 evrov), SKD Lipa v Zadru (8.490 evrov) in KPD Snežnik v Lovranu (12.800 evrov). Ve~: https://narodne-novine.nn.hr proti fašizmu. O predstavljenem gradivu Omenjeni sklep SNM Rh pa je letos ob~utno zmanjšal sredstva za izhajanje tednika srbske manjšine Novo- je zatem spregovoril predsednik Društva sti, ki je s svojo kriti~no vsebino trn v peti predvsem stranki z jasno izre~enimi zadrtimi pogledi na TIGR Primorske Gorazd humar, tudi so- manjšinske in druge pravice ter je del vladajo~e koalicije Rh, Domovinsko gibanje. Obrazložitev predsedni- avtor razstave. Ker razstava prikazuje ka sveta Tiborja Varge je bila, ~eš da se "ne podpira politi~nih vsebin" (?), a poslanec Furio Radin je izjavil, predvsem slovenski del protifašisti~nega da gre za politi~ni korak. Ker je ve~ina ~lanov telesa, ki naj bi varovalo manjšinske pravice, glasovala za, boja, ve~inoma organizacij TIGR in njene smo za komentar zaprosili Darka Šonca, ki je v imenu slovenske skupnosti vsa leta ~lan SNM Rh. Odgovo- tržaške veje Borba, bi, kot je poudaril, za ra (še) nismo prejeli. y Marjana Mirkovi} boljše poznavanje celotnega odpora zno- traj rapalske meje veljalo na podoben 1. maj, Galerija Porton, Grožnjan na~in predstaviti tudi hrvaški del. 60 let Mesta umetnikov: Na za~etku, razstava Aleksandra Rukavine in Gradivo, predstavljeno dvojezi~no, na tri- najstih panojih pri~a o delovanju orga- Karla Zelenka nizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka), Grožnjan v Istri je bil 2. maja 1965 fašisti~nem nasilju od za~etka 20. let 20. proglašen za Mesto umetnikov, za- Razstava ~aka še V reškem Mestnem muzeju so predstavili razstavo, nastalo stoletja in požigu Narodnega doma v Tr- dopolnitev hrvaškega hvaljujo~ pobudi in pozivu akademskega dela, foto: Marjana v sodelovanju med Društvom TIGR Primorske ter Narodno stu, poitalijan~evanju slovenskega in kiparja Aleksandra Rukavine ustvarjal- Mirkovi} in študijsko knjižnico (NŠK) iz Trsta, njen nekdanji dolgoletni hrvaškega prebivalstva, ustanovitvi or- cem iz vse Jugoslavije, naj osnujejo ravnatelj, tržaški zgodovinar Milan Pahor, je tudi soavtor in ganizacij TIGR in Borba (1927), sojenju, likovno kolonijo in tako oživijo takrat strokovni kurator razstave, ki jo je podprla tudi Zveza anti- tudi bazoviškim junakom, delovanju na opustelo mestece z o~arljivo podobo na fašisti~nih borcev in antifašistov (ZABA) Reke in jo vodi bivši kulturnem polju, kot so med drugim an- hribu. Med prvimi se je odzvalo tudi ve~ ve~letni župan Vojko Obersnel. ti fašisti~ne poslikave cerkva Toneta Kralja slovenskih umetnikov, ki so sicer mo~no Na odprtju se je zbralo precej obiskovalcev, med njimi ve~ ~la- ... Sklepni pano pa izpostavlja pomen obeležili razvoj mesteca nasploh in v njem nov KPD Bazovica, prišli pa so tudi iz Slovenije. Uvodoma jih je antifašizma danes in vrednote, na kate- zapustili pomembno kulturno dediš ~ino: pozdravil ravnatelj muzeja Mladen Urem in izrazil zadovoljstvo rih po~iva Evropska unija. Predstavniki to so denimo grobnica padlim borc em in nad sodelovanjem s slovenskimi ustanovami, sicer tudi naše Društva TIGR so ob tej priložnosti na žrtvam fašizma akademskega kiparja Pe- gore list, enako kot poznejši govornik Vojko Obersnel, ki je po- ogled postavili ve~ publikacij in knjig, tra ^erneta ter sgraffito Štirje jezdeci udaril pomen razstave in skupno zgodovino obeh narodov pod vsebinsko povezanih s temo razstave, ter Apokalipse akademskega slikarja Ivana fašizmom, ter v poznejšem pogovoru opozoril tudi na današnje jih podarili tudi KPD Bazovica. Seljaka ^opi~a na grožnjanskem poko- zaskrbljujo~e razmere oživljanja fašizma in revizije zgodovine Razstava bo odprta tudi v Pulju, ob oble- pališ~u, prenovljena cerkvica sv. Kozme na hrvaškem in širše. Vabilu se je odzval tudi veleposlanik RS tnici smrti antifašista Vladimirja Gortana, in Damjana iz 16. stoletja po projektu ar- v Rh Gašper Dovžan in v svojih besedah poudaril pomen sode- ki so ga 17. oktobra 1929 tam ustrelili hitekta Franceta Kvaternika ter oprema lovanja sosednjih narodov, zgodovinsko povezanih tudi v boju fašisti. y Marjana Mirkovi} atrija Galerije Porton akademskega ki- 24. april, Svet za narodne manjšine RH parja Aleša Pirnata in akadems kega sli- Sredstva za manjšinsko delovanje za leto 2025 karja Roka Zelenka. Razvoj mesteca je v umetniškem pogledu dokumentiran v Sveta za narodne manjšine Rh je spre- ve~ publikacijah, monografiji Eugena Vo- jel sklep o razporeditvi prora~unskih dopivca Borkovskega in predvsem v sredstev, namenjenih delovanju na raz- publikacijah Roka Zelenka, enega osre- pis prijavljenih organizacij in ustanov dnjih ustvarjalcev v zadnjih desetletjih in narodnih manjšin v letošnjem letu za iz umetniške družine, ki v Grož njanu programe uresni~itve kulturne avtono- ustvarja od prvih let. mije. Gre za skupni znesek v višini ve~ V ~asu politi~nih in družbenih sprememb kot enajst milijonov evrov (11.347.072 v 90. letih 20. stoletja je Rok Zelenko po- evrov). riji Fonticus predstavili del umetniškega ustvarjanja v prvih Rok Zelenko pred svojo vezal tamkajšnje slovenske umetnike v galerijo, foto: Marjana ZSDh je tokrat prejela skupno 241.440 letih likovne kolonije, letos pa je na program uvrš~ena vrsta obliko podružnice KPD Bazovica, ki je de- Mirkovi} evrov za osem (na razpis prijavljenih) dogodkov: v Galeriji Porton so 1. maja odprli razstavo skulptur, lovala nekaj let, tudi v društvu na Reki društev in sre~anje vseh slovenskih dru- pripravil razstave in predstavitve svojih grafik in risb Aleksandra Rukavine in akademskega slikarja štev, ki bo jeseni na Vzor~ni turisti~ - publikacij, pozneje pa se je povezal z dru- Karla Zelenka, posve~eno ustanoviteljema likovne kolonije, no-izobraževalni kmetiji (VTIK) v Prezidu štvoma SKD Istra v Pulju in SKD Ajda v dan pozneje je bila v galeriji Fonticus na ogled instalacija Z (12.000 evrov). KPD Bazovica je tokrat Umagu. Osrednjo vlogo ima tudi pri obe- vrha dna – postanki ostankov Martina Zelenka Polesa, ve~ do- odobrenih 83.000 evrov, KPD Slovenski ležitvi letošnjega jubileja, v ta namen so godkov je spomladi potekalo v Izoli, do konca leta pa bodo Armin Hodži}, Darko Šonc in Tibor Varga, arhiv ZSDH dom v Zagrebu je prejel 49.000 evrov, že lani na skupni razstavi v mestni gale- poleg Grožnjana še v Umagu, Bujah in Izoli. y Marjana Mirkovi} 20 21 Si-TSi-T Vrtovi modrosti Dvajset let KPD Snežnik v Lovranu Ali imam v tem ~asu, ko v Gazi vsak dan pobijejo vsaj 30 kultiviram svoj notranji vrt? Nedvomno. žensk in otrok, pravico do doživljanja lepega? Ali imam Nekje v nevronih se mora zgoditi tisti trk Sre~anja tokrat namenjamo drugemu vilnih rojakov imenovanem Slovenska vas, v bližini KPD Bazovica, ki ga je družina najstarejšemu slovenskemu društvu redno obiskovala, sam je tam igral harmoniko. V Lovran se je preselil, ko mu je podje- lahko mirno vest, ~e Ukrajinci žalujejo za svojimi pobitimi, ~e med telesnim, fiziko in tistim, kar nam v PGŽ: pri spremljanju njegovega dela je tje Elekroprimorje, kjer je delal do upokojitve, dodelilo stanovanje. "Do volitev sveta se grem uživat na razstavo Barok na Slovenskem v Narodno gale- namre~ pred leti nastalo ve~ pogovorov z nismo družili, veseli me, da je društvo zaživelo, a levji delež opravi predsednik. Sam posredujejo ~uti (mir, tišina, veter, vonj, nekaterimi rojaki, šlo je za naklju~ni iz- sem tajnik, pomagam po svojih mo~eh, a zelo mi je žal, da je zamrla pevska klapa, in rijo? Ali grem lahko uživat med svoje vrtnice vse popoldne, opažanje), in ta trk je to rojstvo lepote. bor. Ker njihove življenjske zgodbe v skrbi me, kako naprej, ker ni podmladka!" potem pa (v 21. stoletju!) v informativni TV-oddaji gledam oko- In potem se vrneš v hišo, dan je še svetel dolo~eni meri pri~ajo tudi o skupni prete- Med utemeljitelji društva je bil tudi Viktor Vrtovec (1926–2011), rojen v Šmarju pri stnjake sestradanih palestinskih otrok? Ne kažite meni teh sirot, ne kažite jih nam, ki ne moremo narediti ni~! "Butajte" te in ti ni niti malo do tega, da bi izgubljal klosti na širšem obmo~ju, jih v nadaljev- Ajdovš~ini, ki je vedno rad poudaril: "Primorec sem!" Otroštvo je zaradi materine smrti anju na kratko povzemamo. slike vsak dan v glavo Trumpu, prekrasni Melaniji, Netanjaho- energijo za zadeve, na katere ne moreš po rojstvu preživel pri sorodnikih na Krasu, mladostna leta pa so mu obeležili fašizem, Klju~ni korak za nastanek SKD Snežnik italijanski zapor v tržaškem Coroneu in Torinu ter pobeg v partizane, kjer je bil decem- vim otrokom in vnukom ter vsem zahodnoevropskim ~isto ni~ vplivati (na primer, da bi priž- (2005) je bila leto pred tem izvolitev Sve- bra 1944 izbran v gardo pri Titu – nanj je ohranil lepe spomine, a o teh ni bil zgovoren. prodajalcem orožja Izraelu. Njim jih kažite in jih s tiso~ slikami gal TV in gledal dnevnik, Odmeve ali ta SNM Ob~ine Lovran, katerega prvo sejo Po vojaški službi leta 1947 je ostal v Beogradu, vpisal študij medicine, a ga zaradi tistih velikih o~i in napihnjenih trebuš~kov Otvoreno.) Prav s tem, da ne pritisneš na je kot najstarejša ~lanica vodila Ivana zaklenite v sobo, brez hrane in pija~e, z žarni- gumb daljinca, še najbolj vplivaš na ta Mlinarevi} (1924–2011), rojena Štefan- co, ki nikoli ne ugasne. svet. Saj sem vam že rekla: ~e bi ukinili ~i~ in doma iz Trži~a, v Lovran pa jo je na prve tri strani ~asopisov in prvo polovico za~etku 60. let 20. stoletja z družino pri- Mi pa se potopimo v dobro knjigo, pojdimo na TV-poro~il, bi bil svet druga~en. ^e ne bi peljala moževa služba. V društvu je bila razstavo, na koncert, na sprehod na obalo, na od prvih dni, rada je obiskovala dogodke vrt med rože. Vsi bi morali ~im ve~krat med bilo žarometov in kamer, bi egi tistih, ki in letna sre~anja, kjer smo jo na prvem lepe stvari, v lepe kraje in prostore, ob~udovati nas vodijo (in vidimo, kam), povsem iz- skupaj s sinom Miljenkom in vnukinjo ~udeže ~loveške genialnosti ali naravne prele- gubili razloga za napihovanje. Ivano tudi spoznali. sti. Zato da ostanemo normalni vsi mi, ki Letos sem deležna posebne milosti, za kate- ^lan sveta in društva Stanko Fatur (1934), imamo ob vsem, kar se dogaja v svetu, slabo ro sem zelo hvaležna. Imela sem sre~o, da doma s Prema pri Ilirski Bistrici, je na vest, ker smo del tako privilegiranega sveta, in Kvarner prihajal kot otrok, z o~etom, ki je sem lahko obiskala vrtove Versaillesa, vrto- z živino obiskoval sejme. Spominja se: ki se po~utimo tako nemo~ni proti vsemu zlu. ve v Caserti, ki so jih Burboni zasadili sto let "Pod Italijo je bilo težko, danes se o tem Privoš~imo si ~im ve~ lepega, da kolikor toliko za versajskimi, obiskala sem ~udoviti vrt premalo ve. hodil sem v asilo, italijanski KPD Snežnik organizator letnega sre~anja ZSDH v Lovranu 2019, foto: Istog Žorž ohranimo svoj notranji mir in s tem damo opo- burbonk v Fran~iškanskem samostanu Ko- vrtec, spremenili so mi ime, a doma smo slabega zdravja opustil in se preselil na morje, v Lovran, ter bil do upokojitve zaposlen Dragica Jakseti~ ro mlajšim od nas, svojim otrokom, vnukom. Da jih povabimo v stanjevica pri Novi Gorici, kmalu bom govorili slovensko ter uspešno ohranili v reški ladjedelnici 3. maj. svet lepega, ker je doživljanje lepega tisto, kar nas dela ljudi. In obiskala nekaj nemških rozarijev. naš jezik in slovenski duh živ!" V Lovran Tomo Petra~ (1948–2019) iz Križevcev je bil Slovenec po ženi – Antoniji Tonki Pe- vsak dan bi nas takšnih moralo biti ve~, vsak dan ve~, da bi ne- se je, po stažu v mornarici v Pulju, preselil tra~ (1941–2005), rojeni Štefan~i~, po starših iz Dolenjske in odrasli na Gorenjskem, ko~ postali "armada", ki bi si na ~isto neinvaziven na~in Letos sem si na vrt posadila novih vrtnic zaradi zaposlitve v svoji, trgovski stroki. V ~lanici sveta in podpredsednici društva –, a dodali bi, da tudi po teko~i slovenš~ini, ki "izbojevala" druga~en svet. Rajski vrt, a na nekem drugem nivo- in drugih rastlin. Vsak trenutek, ko ne društvu je deloval v pevski in balinarski se je je nau~il med šolanjem na srednji gradbeni šoli v Mariboru. Po službah od Kvar- dežuje, bi brkljala po vrtu. Me zanimajo skupini in tudi po devetih dopolnjenih de- ju, kot je bil vrt Adama in Eve, preden sta zaužila drevo nerja do Nem~ije in hrvaške se je ustalil v Lovranu. Oba sta bila zelo dejavna, po spoznanja. plodovi in pridelki? Niti ne. Najraje opa- setletjih ga še vedno rad obiš~e. prezgodnji smrti soproge je soustvarjal razvoj društva, tudi kot podpredsednik: "Sem zujem, kako se rastline spreminjajo. Na Edvard Primoži~, se je rodil v Ljubljani, pravzaprav deklica za vse! Naredim, kar lahko, pohvalil pa bi naš ženski del, z balina- Ugasnimo "poro~ila", odklopimo se od Facebooka ter pojdimo materi Kraševki, samohranilki, ki je po njem in ustvarjalno delavnico. A velik izziv nam ostaja, ker ni mladih." velikem grmu snežniške gartrože opa- na vrt in v park. ^as je pravi. Pomlad vabi na vrt ali v mestni njegovem rojstvu prišla k sestri v Lovran Tudi Ivanka Štanc se je v društvo vklju~ila z možem Alfonzom Bojanom (1935–2013), zim prvi razprti popek, prvi dan še ~isto park, kjer je narava eksplodirala. Bolj ko se mi nabirajo leta, in do upokojitve delala v reški rafineriji. ~lanom sveta, in še vedno pomaga po svojih mo~eh: "Na pobudo tajnice Vesne Božac rožnat. Drugi dan je že rožnati razprti bolj bežim na vrt. Na vprašanje, zakaj, že dolgo iš~em odgovor. Kot varuška je iz Nove Gorice prihajala (1944–2009) sem za~ela balinati, ko nas je zapustila, sem predlagala, da nadaljujemo, cvetek, ~etrti dan popolnoma bel cvet. In nona Josipa, partizanska kurirka z izku- Kaj je na vrtu takšnega, da se umirim in pridem k sebi? Je treba in veseli me, da smo se ohranili. To nas povezuje v društvu in tudi z drugimi okolji, ko ta že odmira, je na vrsti razpiranje so- šnjo življenja v begunskem taboriš~u El predvsem v Sloveniji!" Balinarsko ekipo, ki trenira v Iki, sestavljajo še ~lanice Dragica biti filozof, ~e ho~eš postati vrtnar, ali moraš biti vrtnar, da sednjega popka in tako je vsak dan rožni Shatt v Egiptu, ki je govorila kar pet jezi- Dundovi}, Dragica Kožul, Vlasta Mandi}, Danica Viski} in Milica (Emilija) Širo- lahko postaneš filozof? Verjetno ne eno ne drugo ni pogoj, grm nekoliko druga~en, nekoliko še bolj kov, in ker je bilo v Lovranu slišati precej la, komunicirajo pa v prepletanju slovenš~ine – sama jo teko~e obvlada – in hrvaš~ine, ~eprav je res na mestu vprašanje, ali lahko filozofiraš o kozmo- italijanš~ine, je imel v šoli težave s slabo podobno, kot je stkana tudi njihova narodnostna sestava. lepa bela nevesta, kot je bil prejšnji dan. su, ~e še nisi opazoval niti deževnika. Tudi Epikur, Teofrast, hrvaš~ino. Za županska leta pa smeje se Vsestransko dejavna je tudi Branka Širola, medicinska sestra s krajšim stažem v svo- Demokrit, Platon, Katon, Cicero idr. so imeli radi vrtove. Po njih Toda na vseh ostalih vrtnicah mi je srna pravi: "Sem slišal: A nam bo zdaj Slovenec ji stroki v I~i}ih, kjer je odrasla, a jo je moževa služba odpeljala po svetu: "Slovenka se je sprehajal in v njih filozofiral Sokrat. Berem: zgodovina ali košuta pojedla skoraj vse popke. Bila komandiral? Ampak nimam nobenih sla- sem po materi Milici (Emiliji) Širola, tudi ~lanici društva. Ona je kot majhna iz Dole- filozofije sega skozi stoletja od vrta do vrta, zaprtega za svet, bih izkušenj!" Je zelo dejaven, od godbe sem jezna. A ne dolgo. Kajti le kaj je po- nja pri Jelšanah prihajala v I~i}e z o~etom, ki je na vozu prodajal jabolka, tu pozneje na pihala do gasilcev in lovcev, posebej odprtega za življenje, je polna varnih krajev, kjer se misel lahko jedeni cvetni popek proti otroku, ki je spoznala mojega o~eta in se leta 1956 preselila." Z energijo mlajše generacije uspešno pa kot fotograf. vodi ustvarjalno skupino: "Veliko ro~nega dela me je nau~ila mama, veliko tudi jaz njo, svobodno izraža in se prijateljstvo, filozofsko ali ne, ohranja. umrl, ker ni imel kaj pojesti. Boris Hrvatin je odrasel na Reki, kamor naši izdelki pa so že prave umetnine", pravi in dodaja, da so posebej pridni v ~asu pra- Morda ti~i odgovor na moje vprašanje v zlitju telesa (dela) in y Dragica Jakseti~ je starša, doma s Staroda, pripeljala zapo- znikov in za maškare, za kar so bili tudi nagrajeni. duha (doživljanja) na vrtu. Morda s tem, ko kultiviram naravo, dragicajaksetic@gmail.com slitev. Živeli so na predelu, zaradi šte - ^estitke KPD Snežnik in še na mnoga leta! y Marjana Mirkovi} 22 23 POGLED Z LOITNEKRRAARJN SI NKEO@TNI^IKEAKLSIRTEE^RAANRJNAI KOTI^EK Arhiv PS KPD Bazovica 24 FOTO KOTI^EK