^tudi moem ®iTano delat Pretežni Rednemu » Posamezne številko: Ha. Talno Din —*60, ob ne« del j ali Din 1»—* %TABOK“ izhaja vsak dan, razven nedelje in praznikov, ol> 18. »ir •• daiumom naslednjemu dne 1 er tisi. mesečno do pošti D 10*-—, za 4tjo-zemstvo D18-—, doitavljen na« Posamezno Storilke s Na. radne Din —*50, ob ne. de)j ah Din 1*—. PUEDNlisTlr O st> uUiajk t JT»ri* boru, Jurcičovn ul. it. 4, J.' nad-a-ropje. Telolon interurb. št. 276. UPfiAVA se uuhija v Jurčičevi uliei dt. d, pritličje, desno. Tele* ion st, 24. SHS poštno čekovni račun atov. 11.787» Na naročila brez _ donaija se na ozira, —■ Bokopiai s® ne mčajo. 8o„pri upravi „TAB^P ^ Jurčičeva ulica ^tt’ anaauHJ.rrr^; Maribor, sobota 13. maja 1922 Številka: 109, Poštnina plačana v gotovini. mesečno zemstvo D 11*—, na izkaznioe* D Inserati po dogovoru« r ' ftill. 4n«- Delavstvo in ^težava! Ali ni delav-r“v° istotako državotvoren živelj kakor meščanstvo in kmeti? Ali delavec sme 1 j okiti države in so boriti za ?leQe smotre, za nje blagostanje, moč 111 VeJ-}čino? Kulturno zrelo in organi-^■torično zmožno delavstvo se je ved-in povsod zavedalo svojih dolžno-6h do narodno države, in — kar je sa-®k> ob sobi umevno — svojih pravic v jkzavi. Moderna država se vedno bolj ““dal ju je od prvotnega tipa države, ki J® bil osnovan na nasilju ene družaib-?Q kaste. Država jo lgst vsega naroda vseh družabnih slojev; voz, lci veže trza/vljano v eno zajednico. ni več na-*’Če, marveč ljubezen in zdrava uvi-ufvno&t. Francosko in belgijsko delavstvo se je ob začetim /vojne z isto Iju-j^Mjo žrtvovalo za državne interese .kor nemško in madžarsko. Danes Bza vojne — je nemški, angleški, fran-Co®ki delavec daleč od protidržavnega raa])oloženja; nemški proletarijat je svoji pretežni večini hrbtenica Nemško republike. V Jugoslaviji nihamo močne industrije, zato tudi ne rženega delavstva. Po prevratu, ko jo ^a narodna država šele nastajala, f® pri nas pod egido dolvskcgn gi-Jhija pojavila reakcija proti državi. ,®nani elepienti, podpirani z boljševiš-tet denarjem iz ruskih carskih blazin, so' delali poskuse, kako bi našo ~®lo agrarno državo izpremenili v rkj_®tsko republiko. »Delavskemu gi-^®ju« so se pridružili celo maeedon-gjj kmetje in črnogorski pastirji, ki — ■pkor jo dolmo konstatiral nemški sofist H. Wendel — svoj živ dan niso pdeli tovarniškega dimnika. Toda na-^ država je premagala te bolno iz-*tetko socialnega itri kulturnega primi-jhdzma. Danes ima jugoslovensko dejstvo vse možnosti in pogoje, da se ^azmerno svoji dejanski in- organi-^torični moči udeležuje dela za drža^ v° tor soodločajo pri vladanju in u-^avi naše države. Žal, da se delavstvo Vedno ne zaveda, da je dolžno v teh “^snih in odločilnih dneh sodelovati r* izgradnji močno države, na kateri j?° barticipiral ves sedanji in bodoči .hgosiov. proletarijat. Njegovi vodit e-g* le preradi posegajo za oddaljenim, ^ te jim ni treba ukvarjati z bližnjim JTjkar je mnogo nehvaležnejša in na-Gv^ejša naloga. Kor pa so država, ki stavljena iz tako različnih zgodo-Ahskih in upravnih delov in ki se na-Ma na potu iz dozdajšnje socialne in v^iomsko primitivnosti v novo na-in družabno življenje, ne da Juditi od strehe navzdol, temveč od £g*liov navzgor, od bližnjega proti ^aljeneanu, je juigoslov. delavstvo ^vešilo veliko napako, ker so jo pobrilo ob stran in se omejuje na ne-litd n° ^ g0®° agitacijsko pb- i^rpgače jo v tem oziru na ČešKoslo-jP^bom. Cehi imajo močno industrijo ^ tudi močno, kulturno, krepko onga-^iTano delavstvo. To delavstvo se po pretežni večini ni odpovedalo ne-^vpednemu sodelovanju pri izgradnji Naravno je seveda bilo, da je tem. žrtvovalo marsikateri čisto ^ *tekaanski interes. Todia kompromis nf^l v tem slučaju daleko svetejši ka-i j^bireigpogojni strankarski, nadiikuli- SlasiTu češKiK socialistov »Českc objavil znani češki politik j 'V - .y ®ktuelno razmotrivanje o položaju delavskih zastop-Vg, J’.v ^ški viadni koaliciji, Njego-^ K !? zanimiva izvajanja podajamo j*atke • Nadaljna pogajanja omogočena. V' Genova 11. maja. Angleška £n italijanski konferenčni Krogi sodijo, da je ruski odgovor omogočil nadaljna pogajanja, i A.p Pašlč pojde na odpočltek. Beograd, 12. maja. (Izvirno). Včeraj popoldne je sprejel kralj ministrskega predsednika Pašiča v posebni av-dijenci. Pri tej priliki je podpisal kralj ukaz, s katerim se imenuje minister Trifkovič za namestnika ministrskega predsednika Pašiča, ki odpotilje v kopališče na odmor. Iz finančnega odbora. Beograd, 12. maja. (Izvirno). Danes dopoldne se je vršila seja finančnega o,dbora. Dnevni red obsega kon-čnoveljavno določitev budžeta prometnega ministra in državnih dohodkov. Posvetovanja bodo trajala bržkone dolgo časa. Finančni odbor namerava sestaviti poseben proračun za državne dolgove. Ti dolgovi so povečini investirani' in se bodo krili s posebnim posojilom. Finančni odbor zahteva, da se vzpostavi posebni parlamentarni odbor, ki. ima nalog, kontrolirati izdatke ter paziti na to, da se predvideni izdatki ne prekoračijo. Skupna vsota državnih dolgov, ki jse morajo nujno poplačati, znaša dve in pol miljartle dinarjev. Upor boljševiških polkov. % DKU A1 a h a b a, 11. maja: „Pionet‘ poroča, da se je več polkov boljševiške armade, ki operira v ruskem Turkestanu, uprlo in odpovedalo disciplino. Razprava o volilnem zakonu za narodno skupščino v vladi končana. Beograd, 12. maja (Izvirno.) — Včeraj zvečer od 21'. do 24. uro se jo vršila seja ministrskega sveta, na Kateri se je zaključila razprava o zakonskem načrtu glede spremembo in' dodatkov volilnega zakona za narodno Bfevnežčm« % ’> - Francija in Belgija rezervirani. k>A:v Odločitev pri Franciji, i/iii DKU Genova, 11'. maja. Francoska in belgijska delegacija sita še vedno zelo rezervirani. Ruski memorandum se jo takoj brzojavno sporočil v Pariz in Bruselj. Barthou pričakuje odgovor Paincareja. Odločitev bo tbraj padla v Parizu. Danes zvečer se jo vršilo v hotelu »Miram-ar« posvetovanje, katerega so se udeležili Lloyd George, SchaUizer in Barltliou. Posvetovanje je trajalo nad eno uro. V glavnem se je razpravljalo o kbonisiji- ekspertov, kakor jo piredlagajio Rusi v svoji sporne nici. Jutri popoldne se vrši iprva seja politično Xcdikomnsije za rhsko zadeve, na kateri se bo.razpravljalo,o,ruskem mepiorandu. .. ■„ , a **• > *' v ’ ' Ti1 Lloyd George popušča. DKU G e n o v a., 11. maja 1922. Danes popoldne se je z angleške strani razširila vest, da je postal Lloyd Geor ge v anprašanju odgoditve finančnih vprašanj popustljiv in bi bilo vsled tega mogoče po. razmotrivanju juridič-nih vprašanj glede Rusije pričeti s pogajanji o mirovni pogodbi'. " '-v •. Rovarcnje črnogorskih ©migrantov. DKU 'Genova/ U. maja. Komite «Pro Montenegro« (za Črno goro) je poslal predsedniku genovske konferen' ce de Facti ponovno 34 prošenj raznih občin, okrajnih zastopov, gospodarskih’ in drugih podjetij, Ki prosijo za »osvoboditev« potom genovske Konfe-renče. . jpjtajsf&j Dr. Novačah prf Radiču v Zagrebu. Zagreb, 12. jun. (Izv.) Danes je dospel semkaj vodja slovenske republikanske stranke dr. Novačan. Kakor se doznava iz zanesljivega vira, je odpotoval Novačan v Zagreb v svrho pogajanj z Radičem in ostalimi člani hrvatskega bloka glede kooperacije brvatske in slovenske republikansko stranke. :/• * '< v.'.** Zaupnica stranke Lloydu Georgeu. DKU Loh do n, U, maja. Na seji liberalne koalicije se je Lloyd Georgeu soglasno izrekla zaupnica in obljubila podpora. , ; , /'•=?... Tretje zasedanje Zveze narodov v Ženovi. Beograd, 12. maja. (Izvirno.) iVlada je dobila od Zveze narodov povabite k udeležbi tretjega zasedanja Zveze narodov, ki se vrši dne 4. septembra t J , v Zenovi. Vprašanje graških mestnih' gledališč. DKU Gradec,'11. maja. Občinski svet je danes z glasovi meščanske stranko sklenil oddati obojno mastno gledališče v najem gledališkemu društvu, ki ga je ustanovil veleindustri-jalec di' Wutte. Najemniška doba prične z jesensko sezijo ter traja tri leta. v ■ .••• Umor ruskega trg. izvedenca v Londonu. DKU Pariz, 11. maja. »Petit Journal« poroča iz Londona, da so našli boljševiškega trgovinskega izvedenca Guguševa v bližini njegovega stanovanja mrtvega. Bržkone se je izvršil zločin, ki pa do sedaj še ni po-aasnjpj* * • Ka jo bila agitacija Komunistov. Če db*. damo k temu tu^li še težave, ki nastajajo pri ločitvi cerkve od države, ker, tudi ljudska stranka sodeluje v vladi in upoštevamo, da jo češki delavec že posvojili tradicijah opozicij lonalec, uvidite, ikakb težko je bilo spričo talke politike vzdrževati majondteto v lastnih strankah. Treba je konstatdnatil brez samohvale: Takšne socialistična stranke,^ kakršni so bili češfco-slovaški’ socialisti in ocškoslov. socialni demon, krati v bdnošajdh do države, ni imela1 no pred vojno in ne po vojni nobena evropska država. V štirih letih naše narodne samostojnosti nismo niti za eno minuto opustili vladne večine. Preživljamo hudo gospodarsko Krizo. ^Ozdravujoči proces naših financ vleče za seboj kakor senco — brezposelnost niaše industrije in trenutno nesposobnost za inozemsko konkurenco v; državah' slabe valute. Časovno je to o-mejeno — dokler se popolnoma ne razprodajo stare zaloge. Gre za to, da .počakamo in prestojimo to krizo. Bilo bi blazno, če bi jo hoteli celiti s Samo redukcijo delavskih' mezd. Žrtve mora doprinesti država (a zmanjšanjem premogovnega. davka in tarif ov), delavstvo z zmerno redukcija mezd in podjetniki z manjšo produkcijo iin smotreniejšo organizacijo izdelovanja. Če govorimo o zmerni redukciji mezd, moramo znova konstatirati, da je delavstvo položilo to žrtev sko-i raj v vseh strokah, dasiravno težko, ai vendarle brez boja. Boj se še nadaljuje. Znamo, Ušaj' to pomeni. Večina podjetnikov bo ta boj v današnji krizi, ko ni dovolj dela, kolikor le mogoče zavlačevala. Da ee bo razvil strastni boj, Katerega ne bol mogoče lokalizirati na mezdni spoir, za to bodo poskrbeli Komunisti. Imam mnogo strahu — vem, da’ bol vznasel pritisk delavskih mas, (ki nel bodo mogle razumeti, kako moremo sedeti v koaliicijij. skupaj z reprezentanti tovarnar jev, medtem ho delavstvo bije boj na življenje in smirt. Do zadnjega trenutka se bom branil pred tem, dal bi razbili zadnjo češko večino. Prepričan sem, da je vsaka parlamentarna vlada boljša za nas socialiste kakor uradniška vlada.« Poslanec Stribmy apelira na meščanske stranke, zlasti na narodno de-' mokracijo, da naj se sporazumejo s češkim delavstvom. »Štiri leta?« pišei. »smo ravnali usodo naše republike v znamenju večnih kompromisov. To nii bilo popularno — noben kompromis ni .popularen — žrtvovali smo pmospeh' lastne stranke — ne zahtevajte od nas še več žrtev!« Tako piše odlični voitelj ČešKega dcavstva. V njegovih besedah je skri< ta topla, globoka ljubezen delavskega vaditelja do narodne države, ljubezen, ki niti najmanj ne ogroža ljubezni do delavstva in njegovih teženj. Citirana izvajanja pa tudi Kažejo, kako je češki socializem razumel svojo vlogo y češki republiki. ' -J.,' Delo in program češko* slovaške narodne demokracije. (Predavanje dr. Av2. ReiSmaria ha de« mokratskem diskusijskem večeru.) Konec. i « Politični referat je imel znani na* rodni gospodar dr. Rašin, kateremu edinemu jo zbor odmeril čas za pred-našanje na 1 uro, med tem ko so morali ostali govorniki končati v 25 minutah. Dr. Rašin se je v 9vojem govoru boril proti demagoštvu nasprotnih stranic in dokazoval potrebo smotre-dala -demokratske stranke za ko- EJrari ^ jtsBD B\ bramor 13 maja 13227 ■hNaMfetttAKM u r;v'mM.'.v-l irisi državo tudi takrat, Ko njeno stališče ni izzivalo popularnosti v javnosti. Povdarjal je, da tudi feeška šo vedno ni izven skrbi za svojo svobodo in omenjal težke gospodarske razmere nastale z vojno in napake, ki jih, je zagrešila država in je zato treba najvišje potrpežljivosti, če se lioee obdržati red in s tem svetu dokazati, da jo narod zmožen vladati in upravljati. Kam je državo zaVedlo demag-oštvo socialističnih strank, kaže najbolj dejstvo, da jo državia doplačala samo pri dodatkih za moko celih 12 milijard. Sklepni politični referat je imel dr. (Kramar., ki jo povdarjal temeljne idejo arodno demokratsko stranke in narodno češko -slo vaško države, t. j. slovanstvu in socialno pravičnost. Končal jo z besedami, da mora sila j razuma in moralna sila usipešno zma-lgati v socialnem in političnem razvoju. V kratkem n.a vri jam. najvažnejša ,irrineipijelna stališča, ld jih jo zavzela stranka k aktualnim vprašanjem. iO ločitvi cerkve od države jo razpravljal sen dr..Ma/reš in jo zbor naglasil (potrebo ločitve cerkve od države v smislu Demokracijo, ki pomeni vzaj. spoštovanj o svobodo vesti in verskega ^prepričanja vsakega, posameznika. So proti vsemu, kair žali verski čut in proti temu, da so venski Čut izrablja v dosego politične moči. Nobena corkov pa ne sme biti državna ali od države privilegirana. Sola mora biti posvetna, svobodna vseh političnih razrednih in kcmfesijonalnih uplivov. Poučevanje mora vso temcliti na znanstveni metodi. Država pa si mora zagotoviti tudi vpliv na vzgojo duhovščino vseh cerkev. Obširno resolucijo .jo sprejela ,stranica tudi za najširšo socialno za-Ivarovanjo in sicer za bolezensko, invalidno vštevši nezgodno starostno in za sirote, nadalje zavarovanjo za nezaposlenost in za materinstvo. Zavarovanje pa mota nuditi vsaj eksistenčni minimum, ne smo pa podjetnikov ovirati v njihovi konkurenčni zmožnosti na domačem in na svetovnem trgu. Agrarna reforma ima na Češkem , vslcd njenega industrletnega značaja (precej drugo lice kot pri nas. Bojijo so namreč, da bi piri skrajni izvedbi in parcelaolji latifundi prišli zlasti v 'pritičnih časih v prehranjevalno tožkočo vsled zmanjšano produkcije. Zato so narodni Demokrati zahtevali (predvsem, da p,e razdelijo, veleposestva fruod ljudi, ki eo narodu in državi zvo-sfoi in bo tako popravi krivica, ki so jo svoj čas zakrivili promislovoi z im-portom nemškh kolonistov in Habs-burgovoi s svojo kruto konfiskacijo 600 veleposestev. V drobljenju zemljo pa se no sme iti predaleč, da se ohranijo srednja posestva in tudi agrarna industrija. Vlada mora tudi skrbeti pri tem za nastavljonee veleposestev, ki jih jo 102.000 in 160.000 nestalnih delavcev. Posebni referat jo imel poslanec df. Radivoj *Rohar: i Kirke. £K piromljori Remčevo noviteto v našem dlodališču.) Konec. Romee jo dober kn/rakterizaitor, ose-po svojih dram obteše tako dovršeno, 'da stojo pred nami živo, iz mesa in krvi, tako da ne moremo biti v dvomu niti o njihovih notranjih podrobnostih. To smo videli žo pri »Učiteljici Pavli,« šo bolj pa pri »Kirki«. Tu Šo colo prrevoč; včasih njegova proizrazi-jia karakterizacij h, posameznih oseb colo razbija skupnost, kvaireč celoto na korist detajlu. Kljub temu pa jo rav-jno pri glavnih dveh osebah komedijo, piri Berti in Andreju, napravil čudno izjemo. Dočim nam no puščajo ostalo osebo nikakih, tudi no najmanjših ‘dvomov, Berto in Andreja vendarle no moremo doumeti; v strukturi njunih značaj^ jo nekjo defekt. K jo? Berta je verižnica, njen edini bog je Idenar, verižništvo je njena edina znanost. Prešerna ne zna razločevati od [Vodnika — tako nam jo je podal Kopneč na oder, tako vidimib. To pa so no strinja z dno Berto, s katero nas sc-jznanja autor potom Anduoja, z ono šestnajstletno Berto, dijakinjo v Goniči, v katero j p bil zaljubljen gimna-jziiec Andircd. N« etminja m so ktd iz Bajn o'Slov. pcdkacpatski Rusiji in ostali zunanji politiki. Zbor so je izrekel za čimna jvočje praporodno in prosvetno delo Čehov med Slovaki, za spoštovanje posebnosti Slovakov zlasti velikega čustvovanja, ker bode s tem najprej omogočena konzolidacija. O smernici notranjo politike je razpravljal dr. Matovšek in je zbor odobril, da jo stranka vstopila v koncentracijo vseh čeških strank, ker si v tej koaliciji, zgrajeni na vzajemnem dogovoru in garanciji strank obeta, utrditev države, zakonitosti in reda, odstranitev strankarsko konkurenco in izvedbo zakonodajnih uredb v gospodarskem. in narodnem oziru. Obširno resolucije jo zbor sprejel tudi,za obrtni in t^ov&ki stan. Zahteva novim časovnim razmeram odgovarjajoči obrtni rod in novi davčni sistem, ki bo pravičen za vse stanove. Strokovno in nadaljevalno šolstvo treba reformirati. Istočasno s starostnim zavarovanjem delavstva eo mora izvesti tudi starostno zavarovanje obrtništva. Vsi narodni na,rodno in demokratično misleči sloji eo naj združijo k skupnemu komunističnemu dolu tor Izravnajo posamezna nesporazumi jen ja z dogovorom in skupnim dolom, ker 80 sicer ni mogočo boriti proti v vojski porojenemu ogotentu in materializmu. Narodna demokracija smatra za najvažnejše razmerje delavca k narodu in državi. Dolžnost delavca pa jo, da ljubi tudi svojo domovino tako kot ljubi svojo rodbino. Stranka zahteva s strani državo čim najširšo socialno zakonodajo v prid delavskega sloja. Boriti se hoče za popolno gospodarsko demokracijo s tem, da bo uveljavljala novodobne težnjo, ki jih rodi zlasti potrebna povojna štodljivost. Borila pa so bo tudi za »motreno narodno go-spdorotvo, za delavstvo, m delavno sledljivost, »motreno izkoriščanje človeške silo, smotrono organizacijo tehnično gospodarsko, za »motreno izkoriščanje materiala strojev itd., za višjo tehnično spo,polnitev, s čemur p,o bo delavcu manjšalo najtežjo ročno delo in se bo lahko posvetil bolj duševnemu delu in so tako družabno vedno višjo povspel. Talko so bodo počasi prepadi meti sloji izravnali in ne bo več promožen*Mh In družabnih razlik. Tabo so bode tudi omogočila forma, vzajemnega sporazuma namesto razrednega boja, ki stoji brozdvomno kultur-mo nižjo in so bo polagoma preživel. Vso to hoče stranka dosoči zakonodajnim potom, z ustanavljanjem strok, organizacij, z izobrazbo delavstva v narodnem duhu in večanjem njegovo duševnosti v strokovnem in splošnem oziru in z izstrgamjem češkega delavca iz objetja goljufivega nemškega, marksističnega poziranja, iz intoma-cijonalo, ki pravi, da delavec nima domovine. To bi bilo najvažnejšo točke iz toga političnega zborovanju, ki zanimajo s svojo »plašnostjo tudi pristaše naše stranke. Sovoda je v številnih rofera- Berto, katero jo poslali banka kot u-pravltoljioo na grofovo veleposestvo. Ženska, ki jo študirala in ki jo bila po-znejo očividno bančna ur.adnica, (kor le uradnico jo banka lahko poslala za upraviteljico na svojo veleposestvo), pa -no moro biti tako neizobražena, da ne bi razlikovala Prošorna od Vodnika, kar razločuje že navadna l.judsko-šoilska učenka. Napaka njenega skonstruiranega značaja je očivldno v tem pretiravanju njene neizobraženosti ki ni mogoča. Berta jo izobražena ženska, ni navadna punca s kmetov, kakor bi kdo po tej njenem orisi ljcul. za laso privlečeni nevednosti sodil. Zato jo malo sumljivo tudi njeno razmerje do hlapca Janeza. Enak defekt »o nahaja v strulckiri Andrejevega značaja, ki je malo prisiljeno preoster. Andrej jo filozof, on mrzi denar, ki spreminja ljudi v svinje, mrzi pa tudi Berto, v kateri vidi poosebljeno nemoralnost in prapulost. No ljubi jo, njogovo srce jo tam daleč na »olnčnem jugu ob morju pri učiteljici Vorl, ki ni bogata., kakor Berta in tudi no lopa kakor Berta, a jo dobra, poštena, čista. Kaj potom priklepa toga človeka na Berto? Denar ne, ker ga sovraži, udobnost tudi ne, kor mu Ui do njo. Ljubezen? To no čuti do nje, kor ljubi drugo. Mesenost? To iz potoka njunih odmošajov ni razvidno in on j.o vendar mrzi. Morda samo tih šo ogromno velezaniimivega mate-rijhla, s katerim bi lahko izpolnil par naših vočerov. V glavnem pa sto dobili z zgornjim sliko nam sorodno stranke, iz katere sto gotovo razvide!!, da pjo idejo demokratizma, kot jih proglaša tudi naša stranka, globljo kot vsi programi naših bojevitih domačih i#^pi-atnikov in. da smo torej na pravi poti, če nam je vodilo blagor vsega naroda in okrepitev države. * Narodna skupščina je v soji U. t. m-. razpravljala samo o raznih manj važnih interpelacijah. Prihodnja seja jo v torek 16. t. m. pop. ‘Koroščev strah prod Nemci. Beograjska »Dcmakmitija« beleži argument, ki ga je postavila proti mariborski oblasti Koroščeva »Straža«, čoš, mariborska oblast bo na korist Nemcem in nemškutarjem. Vlada jo storila veliki greh nad Slovenci, ker je ustanovila maribor. oblast. — »Domokra« tija« opozarja, da jo dr. Korošeo prepotoval Vojvodinno, obiskal vso .narodno nlanjšino, o katerih jo .izvedel: Nemoo, Madžaro, Slovako in vsem jo obljubil pomoč v boju za osvobojenjo od tiranijo »beograjskega centralizma«. Tudi sicer eo jo dr. Korošec zavzemal za vsako manjšino: za Armvto, Kuncovdaho itd. Beograjski krogi eo sedaj čudijo, kako more biti dr. Korošeo tako ljubosumen 'na »štajersko nemštvo« in zahtevati zanj posebne odredbo. List sklopa, .da dr. Korošec pozpa samo svojo stranko in nikogar drugega tor da njegovega strahu glodo »štajerskega nemštva« ni vzeti za resno. Mi bi pristavili, da ravno njegova stranka podpira nemškutarijo v Slov. goricah. Največji hujskači v kmečkih občinah so se zatekli v klerikalne vrste, kor lahko tam nemoteno hujskajo. * Ministrstvo za socialno politiko. Radikalna stranka jo obnovila svojo akcijo, ki jo je bilp, začela žo v lanskem lotu, da »o ministrstvo za socialno politiko odpravi. Demokratska stranica jo odločno proti tomu. »Jugo-.slavonski List« se' povodom teh vesti spominja na velike naloge, ki jih ima socialno mi,nM,rmvo v današnji dobi, ko so socialno reformo tako poreče potrebno, da paralizirajo vpliv boljševizma. »J. L.« piše: »Ko Sitamo to veste, so nam ustavi pamet. Ali ti kratkovidni politiki ros n C vidijo, da sami dajejo toliko pobija,nim komunističnim teorijam orožje v roke? Mar no vidijo, da mi no živimo več v časih, ko »o je moglo en razred zairostavljati v prid drugemu? Ali no vidijo, da jo današnja doba doba socialnih reform in da se mora z evolucijo izpremoniti ustroj dosedanjih državnih naprav, ki temelje na tem, da so eni siti in drogi lačni, Ali ti slepci no gledajo nekoliko naprej? Ne vidijo 11, da bo v bodočnosti zagotovljen mirni razvoj le onim državam, ki bodo z razumnimi socialni- spomin na ono šestnajstletno Berto na Solkanski cci^ti v Gorici? Morda, a,li bolj nogo vso to ga priklepa nanjo q-u-torjova potreba imeti ga ob njeni strani kot kontrast. To pa jo ravno »la,bo. Ako hoče autor, da bo delo dobro in psihološko verjetno, ga mora privezati nanjo » čim drugim in no le s potrebo navzočnosti. Karakterizacija ostalih oseb pa je sijajna. Janez stoji prod nami cel, živ. Razumemo ga in vemo kdo je in kaj jo; isto volja o OSabnu, Ferliču, Wcisu, Sokliču in o vseh drugih, tudi o učitelju Javorniku, čeprav jo ta vsled slabe kreacijo g. Jermana, silno trpel. In ravno karakterizacija jo eden predpogojev dobro drame. Remec ga ima -in zato pričakujemo od njega Šo veliko, otresti pa so mora nekaterih banalnosti v detajlni izvedbi tor kreniti malo daljo, v bolj moderno strujo. Dovtip z zamenjavo izrazov »apatičen d n »antipatičen« jo banalen, obrabljen; takih dovtipov so poslužujejo navadno nemški kupletisti. Bfotnko no spada v moderno dramo recitiranje iz pesnikov, kakor tudi no zdravico, ki »o lo stara bolezen slovensko literature in končno tudi oštmrijsitvo. V splošnem jo pa ta vorižniška komedija dobra, treba jo bi jo bilo le šo tnintem malo, no veliko spiliti in bila bi prvovifdnn; seveda, ako jo no vzamemo » strogo modernega stališča. Posebno na nas šo razve- mi reformami žo v kali zadušile nezadovoljstvo širokih mas. ' Ne odpravljajte, gospoda, ministrstva za socialno politiko, marveč mu posvetilo _ vso pozornost. Skrbite, da pridejo vanj naši najsposobnejši ljudje, ki bodo v interesu državo in naroda razumevali duh čaea i n so t rodili, da bomo pri &<>* cialnih rofoni nuli capljali vsaj za dragimi naroda!«' * Hermann Wendel o Šušteršičev) brošuri. V »Prager Pro sa« z dne 10. t. m. objavlja znani nemški publicist H* Wendel članek »Dor letate sokvvnTzgel-bo Sudslawe«. V kratkih potezah ka' mkterizka dr. Šuštaršiča kot politik1 in voditelja ljudske stranke ter na to preide*k njogovi brošuri, iz katero na' vaja ono momente, ki bi utegnili zanimati inozemstvo ali ki so karakteristični za politične razmero v »loven* »kom dolu Jugoslavijo. O Šušteršič-ovi brošuri pravi, da jo to vseskozi subjektiven spis; najbolj bije v oči ogooontrično stališče pisca, ki besedo Ja,z no vo napisati drugače, kakor z velikimi črkami. Napoleon na Sv. leni ni napravil toliko hrupa, o svoji vrednosti in svojih zaslugah kak°i Šušteršič v svoji tirolski vili. Weadel nadalje omenja, da jo ost Šušteršiče-voga spisa obrnjena proti dr. Korošcu, toda tega no ka|o povsem očitno. Br’ Šušteršič ni mož velikopoteznega zn1' čaja. Je realni politik v najbolj mučnem pomenu to besedo. Zakaj se 3° oglasil »iz groba«? Wende.l otnenJ^ da po Ljubljani krožijo vesti, da ral3i .poročajo: Dokaz, da so je delavstvo o1' vdiČalo komunističnih utopij in da s vrača k pozitivni socialni borbi, jo sta* tistika strokovnih zvez. Tako je na Pr' v strokovni zvezi kovinarjev v Nov* čiji, ki jo štela v aprilu t. 1. 560.000 cla' nov, število komunistov padlo od ^ na 3 odstotke; v zvezi tekstilnih delavcev (300.000 članov) od 3 na 1 pol odstotka; v zvezi u službene^ mostnih podjetij (170.000 članov)^ ki. jo bilo 8 odstotkov komunistov, jih 3 ostalo samo še 5 odstotkov: v zvezi lavstva sladkorno industrije so komT n isti izgubili 2 odstotka; v tobačm® tovarnah (42.000 članov) sta od 4 cd®' komunistov ostala 2 odstotka, v ost/ lih etrokovmih zvezah jo padlo števi komunističnih članov 'za več kute1 polovico. * Mo d Vatikanom in Rusijo so 3° * noči od 10. na 11. t. m. podpisala _ P°‘ godba glodo svobode veroizpovedi 1. katoliških misijonarjev v Rusiji- f pa sprejel Cičerin papeževo zalite' glodo vrnitve cerkveno lastnine cec fl vam, nakar jo papežov odposlan® U eoljujo, ker prihaja v sedanji veliki ^ t erami suši, ki vlada na Slovenske11 * Vprizoritev sama jo bila vsastra^ sko dobra, videlo se je, da so jo up’. va potrudila ,da poda novo izvirno ste * • vensko dolo tako, kakor »o spodO Režija g. Bratino jo pokaznila^rigoto; nast, kakor morda malokdaj desk ‘ Borto jo odigrala ga. Bukšckova PJ’V^ vrstno ter prištejemo to njeno lahko k na jlepšim kreacijam v njen ^ dobrih nastopih. Bratina je hlapcu Janezu karakter, ki je P0^^ noma odgovarjal pisateljevi osl1rol.' zaživel jo to vlogo mojsterako ter u-jal tako kakor malokdaj; edino J1 mostno Jo bilo, da jo preveč ek>te .. porirnl tor tudi mrdo proveč A. Ural, Skrbinškov Andrej jo bil kou. kvontoin pojav, do munleijoznostl lZf t lan, doživi jen in umotnlšlca celota . okolico in soigro. -Grom jo podal A na tako dovršeno in orlginnlno, gotovo šo nol>ouo druge vloge do« preikoisll jo.takorokoč samega soboto ^ kov Soklič jo bil železničar, da bo ^ skoro no bi mogel biti, a l?azbe*-m'"' nam jo v Wot*m prodstavll s čiste vo, dojilej šo fclcoro nepoznano Ur _ Igrali Žida v slovenščini ni 1 ali ko. dar jo g. Rasborgor precej dobro, vladni-tudi to tožkočo. Škerlu jo '/,0r^(r zunanjosti prišteje!a vloga hlapca nota in z gdč. Kraljoro, Rozo, at1 ■fcaribor, 13. majia I92S5,' »TSBOKe SfmrSf tnsgr. Piccardi podpisal pogodbo brez tega člena. * Situacija v sovjetski Rusiji. Iz Moskve poročajo, da je pred par dnevi zasedal Vseruski osrednji odbor komunistične stranke in. jo na tej seji poro-• c... Kaliniin o sedanji situaciji v Ru-siji. Iz K al imno voga poročila . kakor tedi iz govorov ^drugih govornikov se da povzeti sledeče: Rušiva država se danes nahajav tako ostri krizi kot še nikdar poprej. Trust-i in sindikati, ki nimajo denarja, za produkcijo in oilyrat bombardirajo Sovnarkon (svat ljudskih komisarjev) s prošnjami za kredit, a vlada jim no moro dati nič dro gega kakor na novo natisnjeno držav no bankovco, katerih emisija v ogrom ni meri nadfcriljujo državne dohodke, Industrija stoji na robu propada; vso ntere, ki so bile p odvzete za njeno obnovo, so so izjalovile. Industrijska pod-. i°tja so morala oddajati svoje izdelke v zameno za moko in druga živila, da te tako prehranila delavstvo. Na trgu hi povpraševanja, dasiravno je potre ba velikanska. Nekatero industrijske Panoige, ki še lahko producirajo, imajo Polna skladišča, na trgu pa ni dobiti njihovih izdelkov, ker jo upravni npa-tet preokoren in prepočasen. Sovjet-, B^a valuta neprenehoma pada. V zadnjem čn«u je stal 1 milijon sovj. rubljev 40 kopejk v zlatu. Ljudski komisar ^a finance Sokoluikov je dejal, da te v septembru 1. 1. ne l>o mogočo do biti dovolj papirja, da bi bilo udovo ljono denarnim potrebam prebival siva, das travno so tiskajo večjidol bankovci po 50 in 100 milijonov rubljev. ■a Shodi demokratske stranke so v nedeljo 14. t. m. v Ljubnem, v Mozirju, 'govori posl. dr. Kukovec), v Žetalah ln tegaškl okolici. Za 21. t. m. so doslej določeni shodi .pri Zg. Sv. Kungoti, v ®t. Vidu pri Mislinji,- v Šmartdiem pri teov. G-radjCu, v Prevaljah itd. 3 S S 3 BS 8 —1• Krasna spomlad. Vso ovočno ®h sadno drevje se je zaodelo v belo svatovsko oblačilo. Kamor pogledaš, vse Je nsiižpano s cvetjem. Aln ni ponehal, dokler so ir»nConono 1)0 tedujom dojaniu autna-^ikazal m odam. • W ~ Peskov revolver »Jugoslavija" je zlasti lansko leto uprizarjal ostudno gonjo proti okr. glavarju dr. Pirkmajer ju v Ptuju. Očital mu je poneverbo, nedovoljene manipulacije z demobiliza-cijskim blagom, nepravilno zaračunavanje uradnih prejemkov itd. Dr. Pirkmajer je obtožil takratnega odgovornega urednika Cebina. Najprej je ta junak rekel, da Članka ni bral, pozneje je iz javil, da prevzame odgovornost in nastopi dokaz resnice,tpri sodni razpravi 9. t. m. pa je zopet potegnil rep med noge in je dejal, da Člankov ni bral. Sodišče pa mu pri razpravi ni verjelo in ga je obhodilo na 2 mesca zapora ali 3000 Din. globe. Peskov revolverje sodno obglavljen. ,, — Ali so šolske maše obvezne? Na tozadevno vprašanje poslanca Kristana je v seji nar. skupščine 10. t. m. minister Pribičevič izjavil, da šolske maše niso obvezne in da bo izdal tozadevna navedite. — Rudarska odseka ministrstva za šume in rude v Ljubljani in Zagrebu sta ukinjena. Njih posle prevzame rudarski odsek v Sarajevu, ki se preseli v Beograd. Vodja ljubljanskega odseka dvorni svetnik Pirnat je stopil v pokoi. — Državni proračun, ki bo te dni predložen narodni skupščini, izkazuje krog 400 mil. dinarjev deficita, ki se bo kril s povišanjem železniških tarifov, taks ih nekaterih davkov. — Umrl je 8. t. m. v Vojniku posestnik g. Val. Krajnc, stara slovenska koienina in dober naprednjak. Blag mu spomin. — Oglasi za sedeže na tribunah o priliki poroke Nj. Veličanstva kralja. Za Slovenijo ;jo tribunskih sedežev, ka torih je le G000, rezerviranih skupno 1571. Ta tribuna bo stala ob Pančiče-vem parku (na Kraljevem trgij -nasproti beograjsko univerze). Sedeži so razdeljeni sledeče: 1. Lože št, 1—55, vsaka po pot mest, skupaj 275 sedežev; cena za sedež 90 Din. 2. I. in H. red, sedeži od 1—324; cena za sedež'70 Din. III. do VIII. red; v vsakem redu po 162 most, skupaj torej 972 sedežev; cena za sodež 60 Din. Kdor želi naročiti catero teh mest. mora te ob sočasnem plačilu prijaviti pristojnemu okrajnemu glavarstvu - (mestnemu magistratu) najkasneje do 18. maja t. 1„ da se moro vrsta in štovilo sedežev pravočasno javiti. Okrajno glavarstvo (mest ni magistrat) izstavi naročnikom legitimacijo, brez katero vstop na tribuno ne bo dovoljen. — Slovensko planinsko društvo skli-cujo'svoj izredni občni zbor dno 26. maja ob 8. uri zvečer v Ljubljani dvorani Mestnega doma. Dnevni red: Poročilo glede posečanja obmejnega gorovja, sedaj oviranega po po-raničnik četah. 2. Poročilo in sklepanje glede pravil za zvezo Jugoslovanskih planinskih društev. 3. Poročilo glede doma v Kamniški Bistrici. 4. Raznoterosti. — Seja za glavni odbor obrtno raz-tave v Celju so vrši v nedeljo, 14. maja 1922. dopoldne ob 9. uri v risalnici ru-arslce šolo v Celju. — Nepreviden tat. Zaradi tatvine žo osemkrat pred kaznovan Franc Hujs iz Negove jo prod kratkim obiskal Lovrenčičevo hišo pri Sv. Juriju v Slov. gor., ko nikogar ni bilo dema. Naložil Ki'je v nahrbtftik obleke in perila, kolikor jo mogc-l odnesti. S tako napolnjenim nahrbtnikom jo začel kroŠnja-riti na ^-rugvn koncu vasi, a žo pri prvi hiši jo imol smolo. Slučajno je namreč bila tam na obisku okradena Lovrenčičeva žena, ki jo takoj spoznala, da jo perilo njena last. Hujs -jo bil aretiran in nič mu ni pomagal izgovor, da jo perilo kupil od neznanca, kateri ga jo baje vtihotapil iz Nemško Avstrije. V Lovrenčičevi t hiši je Hujs pozabil palico, katero jo že poprej u-kra.de] pri posestniku Bratko in jo tako neb o to izdal, da jo tudi tamkaj polcradiel razno obleko, ki jo jo imel oblečeno nad svojo. Za obe tatvini bo dobil od okrožnega sodišča v Mariboru primemo plačilo. — Čiščenje ulic v Beogradu. Beograjska občina jo kupila na Dunaju več strojev za čiščenje ulic. — Trojčki. V Drenovcu v Mačvi jo žena kmeta Mitro Maletiča, Stanislava, rodila tri moška deteta, ki so čvrata iP ehdrava — Novi list v Beogradu. V Beogradu prične v kratkem izhajati nov po-lutednik »Kr oz št-ampu«. List bo prinašal ekscerpto dnevnikov. — Za trgovsko akademijo v Podgorici. Cetinjski listi javljajo, da je podgoriška mostna občina zaprosila-.trgovinskega ministra, naj bi so osnovala v Podgorici trgovska akademija, ki bi bila prva v Črni gori in Hercegovini. »Politično in gospodarsko društvo Nemcev v Sloveniji« nameravajo u-stanoviti spodnještajerski Nemci. V ta’ namen so js konstituiral pripravljalni odbor, obstoječ iz mariborskih, ptujskih in odjekih Nemcev in nemškutarjev in jo koncem aprila predložil pravila, glasom katerih bo imelo društvo svoj sedež v Mariboru. Po piavi-lih bo novo društvo varovalo nomško-nacijonalno in gospodarske interese ter pripravljalo aidclcžbo Nemcev' pri raznih valitvah. Smrt uglednega voditelja obmejnih Nomeov. V Straden-u nad Radgono je umrl zdravnik dr. Vi.li.bald Brodmanil, ki so jo mod obmejnimi Nemci proslavil teta 1919., ko jč organiziral oborožen odpor proti Jugoslaviji in vodil tudi napad na našo posadko v Radgoni. Da jo svojo bando mogel oborožiti, jo oplonil na koliod-v. v Feldhachu slučajno stoječ vagon orožja in muaicije. Bil jo načelnik štajerskih heimverov-cev in poveljnik zloglasno »bauernko-mande«. V družbi z dr. Kaninikorjem jo ustanovil za obmejno Nomco tednik »Deutsche Gronzwacht«. Za zaslugo prod koroškim plebiscitom jo bil odlikovan s »koroškim križcem«. NjogoVe-ga pogreba go jo zraven ^štajerskih in koroških heimverov in predstavnikov oblasti udeležilo katoliško in protestantsko duhovništvo, nagrobni govor pa jo imel znani bivši mariborski pastor Maihnert. — Utopljenke v Muri. ProŠli teden so pri Spil ju potegnili iz Muro truplo 20—30 let staro ženske, katere identiteto niso mogli ugotoviti. Skoro istočasno so potegnili iz Mure pri Lcbrin-gu istotajao truplo 40—50 let stare žensko, katero identiteto tudi niso mogli ugotoviti. Kakor se sedi, gre v obeh slučajih najbržotea samomor;. — Stavka kadilcev na Dunaju. Najnovejše dvestoodstotno povišanjo cen tobaka v Avstriji jo -izzvalo veliko nazadovanje konsuma vseh vrst cigar in cigaret, posebno finejših vrit. Mnogo ljudi na Dunaju ne puši več, drugi pa pačijo navaden tobak za pipo, ali pa kvečjemu šo »Športe«. — Ljubezenska drama v Liezonn. V hotelu ».Fuchs« v Liezenu na avstrij akem_ Štajerskem so našli 10. t. m. v tujski sobi mrtva nekega graškega stavbenika tor mlado strežnico deškega okrevališča, Erno Stopor. Preiskava jo dognala, da so bili starši umorjene proti njenemu razmerju s stavbenikom, radi česar sta sklonila izvršiti samomor. Odšla sta v hotel in tam je stavbenik ustrelil najpreje dekle, nato pa še samega sebe. « — Ksavcrijj ‘pri Ljubnem. (Dopis.)' Tu se je ustanovil »Orel«, ki ima svoj? vajo na farovškem mostovžu. _ Slovenska Bistrica. Čitalnica v Sl. Bistrici jo uprizori-ln dno 29. aprila ter dno (I in 7. maja v gledališki dvorani tukajšnjega hotela »Beograd« tride-jansko šaloigro »Pri belem konjičku«. Sodelovale so gospo Janžekovičeva. Kolenčeva, Birkmaiorjeva., Pučnikova ter gdč. Leskovarjeva, Vehovarjeva in Žurajeva in gospodje Janžekovič, Kar-baš, Kniewald, Kosi, Lorger, Metlika, Pinter ml., Rouer, Sajko, Železnik, Špan. Ojcingcr, Žuraj, Mavrič in Bla-zic. Gmotni in moralni uspeh te pri-•ceditvo jo bi] jako lop. -— Videlo eo je znova, da,meščanstvo in okolica cenita prireditve naših vrlih diletantov in jih rada posečata. Kar se tiče igro sanjo, lahko mimo, brez hvalisanja, rečemo v priznanje našim diletantom, da jo cel-a vrata oseb rešila vlogo, katero šo sprejeli, tako dobro in zavrteno, da je to, kar ro r svojo igro nudili, daleč presegalo oni diletantizem, katerega so navadno vidi na podeželskih odrih. — Ravnotako jo bila režija vkljub velikim zaprekam, ki jih stavi ni ali nezadostni oder, skrbno pripravljena in okusna. Izražamo le eno željo, da naši vrli čitalničarji v svojem uspešnem delu tudi v bodočo teko suloteeuo ua-»dalj ujejo, kakor dosedal JlarLbor. 12. maja 1922, m SO-kfnien mariborsko čitalnice. Slovanska čitalnica v Mariboru proslavlja v nedeljo, 14. maja 1952. svojo GOlctnico. Zanimivo za razvoj našega narodnega življenja jo to, da so si o-snovali mariborski Slovenci prvo čitalnico v Sloveniji. Zgodovina te čitalnico je ob enem zgodovina slovenskega Maribora, kajti celih 35 lot jo bila Čitalnica edino torišče in žarišče na-rodnega življenja na naši narodni meji. Zato je dolžnost, slehornega, ki so zanima za narodna vprašanja, da so udeleži nedeljske proslave kjer H slišni iz predavateljevih ust volozani-rnivo z.godovino polpreteklo dobe. m Na nedeljskem koncertu ma-rl bor&lce čitalnico v Narodnem domu sodeluje celoten moški zbor »Glasbene Matice«, mešani in moški z.bor ‘»Drave« in polnoštevilna godba. Začetek točno ob 148. uri zvečer. m Koncert v Gotzovi dvorahi, ki ga priredi v soboto, dno 13. t. m. mariborsko gasilno društvo, obeta biti prav. zanimiv. Razen virtuozov Paltaufa in Kromerja sodcli^je celokupna vojaška godba pod osebmm vodstvom kapelnika g. Herzoga. Občinstvo so ponovno opozarja, da se prične'koncort točno ob 20. uri in so bo zamudnikom dovolil vstop samo med pavzami. Vstopnice se dobo v predprodaji pri Zlati Brišujko-vi in Hoferju. Čisti dobiček je namenjen za nabavo autotuTbinsko brizgal* no. — m Glede imenovanja novega mark borskega škofa še ni prišlo do sporazuma mod Vatikanom in našo vlado. Začasno opravlja posle škof. upravnika kanonik g. Matek./ m Pasivna resistenea v delavnici južne železnice še vedno traja. Naše včerajšnje poročilo, ki smo ga sprejel? od našega poročevalca, da bo pasivna resistenea najbrž danes že končana, jo bilo preuranjono. Kakor čujomo, se pripravlja Južna železnica, da že v prihodnjih dneh zapre delavnico id ukinepromet. m Ribolov in pobrežni posestniki. Od nekega posestnika ob Dravi smo sprojeli pritožbo, da ribiči brez posestnikovega dovoljenja kopljejo po okrožju ter iščejo vadoč S tem ne lo poškodujejo jeze pri obrežju, temveč podko« pavajo tudi obrežje, ki ga potem vedno bolj in bolj Izpodjeda voda sama. Posledica tega so tudi plazi pri Pobrežju in^ drugod. Dopisnik tudi pravi, da ho* dijo otroci k Dravi, kjer potem mečejot izirodkopnrno kamenje v vodo in tako u-bijajo ribe in ribjo zalego. Opozarjamo na to merodajne faktorje ter jih prosimo, da posvetijo tem pojavom več paž-nje. Ribiče pa opozarjamo, da si morajo izposlovati razen ribarske karta tudi dovoljenje dotičnoga posestnika, na kojega svetu ribi jo. m^Za ubogi vdovi smo sprejeli št sledeče darove: Kegljnžki_klub »Lo po-čas«' nabral v kavami »Jadran« 300 K za vdovo s 5 otroci. — Ob priliki poroke gdč, Milo Lahove z gospodom Mariom Markičevičem nabrano 700 K. — Vsem darovalcem najislcrenejsa hvala! Posnemajte! , m Velika sreča. Pri tukajšnji blagajni glavno pošte prodana srečka št. 99026 je bila izžrebana z glavnim dobitkom od 1,600.009 kron. Žrebanje traja do 24." maja in bo izžrebanih še obilo velikih dobitkov. Premija od 2,400.000 K bo izžrebana 24. maja 1922. Kdor že-li poislcusiti srečo, naj kupi pri omenjeni blagajni srečke, dokler jih je š» kaj v zalogi. m Darovi za gladuječo Rusijo. Jul. Glaser mestni stavbenik 10?) D: Rudolf Kifiman stavbenik 100 D; Tvomioa kola i industrija drveno robo 100 D; Georg Sehrott Strma ul. 50 D; Fran Lijppert trg. z lesom. 50 D: Ernest Gert steklar 10 D; Mestna občina Maribor 5000 D; Eksp. društvo Matheis-Su-p-PBma in dr.. 500 D; £tyodještaj. ljud. posojilni ca 280 D; Aleksander Starkel, trg. 100 D; Ferd. Potočnik, tov. za miz- ■ ne izdel. 100 D; Iran Thiir, drogerija 30 D; Marburger Kreditorustalt 25’ D; F, Knetor 10 D: Fr. Rpraty, • Maribor 100 T^* šolsko vodstvo Lanama 250 D!» Mlin venci lini sni inli m vabljeni gosti. One, katere bi bili mogoče pozabili povabiti, vabimo tem polom. Plesn varjal possiu. Začetek ob 20. uri. se vrši v soboto, dne 13. moja v vseh pro* štorih restavracije „Gambnnuš“. Venčka se srnejo udeležiti samo učenci šole in pose-čevalci ter bodisi pismeno, bodisi osebno po* program se bo ugotovilo tako, da bo odgo-728 Uredništvo in npravništvo »Tabora« j 30 D; Henrik Kieffer sv. Lovr. n. Poh. . 250 D; dr. Jos. Leskovar in pls. osebje j 115 D; Mestni magistrat., gl. poslop- { je (osobje) 190 D; blagajna 125 D; voj. i in šolski oddelek 20 D; stavbeni urad j 100 D; poslopje št. 9 38 D; kavama j Jadran 635 D; notar Mihael Korbar in i pds. osobje 145 D; Matija Obran, lesni, i trgovec 250 D; Matilda Winddsch P ra- j gorsko 5 D; Stanovanjski urad 14 D; i Učiteljice II. dekl. mešč. šole namesto I venca na grob pok. ravnatelja Nerata ! 100 D; Glavna pošta ur »društvo in u- j službene! 303 I); Poštni, urad. na glav. J kolodvoru 300 D; Vzdrževalni odsek zn J brzojav in telefon 87 D; iz doplačil; postii. uslužbencev 20 D. Skupaj 9532 » Bin. Prejšnja sveta 4184.20 D. Vsega skupaj 13.716.20 I). . m Spomladansko dirkanje se vrši letos dno 25. in 28. maja. Po dosedanjih poročilih se pričakuje mnogo prijav. m Preselitev trgovine. Franjo Stančič ge je s svojo trjjjovino preselil iz Trubarjeve ulice 9 v novoonremljene lokale v Vetrinjski ulici 15. Opozarjamo na oglas v današnji številki lista. m Tihotapstvo na železnici. Iz Nemško Avstrije prihajajoče železniško o-sobje se kaj rado bavi s tihotapstvom monopolnega, blaga.. Včeraj je policija zasačila v neki gostilni v Mlinski ulici, kamor navadno zahajajo, nekega nemškega železničarja v trenutku, ko je | hotel, prodati celo vrečo nezaearinjenih j vžigalic. Možakar jo je še pravočasno j popihal, blago na se je zaplenilo. m Mariborski razgrajači. Tokom , .včerajšnjega dne so bili organi tukajšnje policije prisiljeni, nastopiti proti raznim, razgrajačem. Bilo jo aretiranih več1 oseb, ki so dobile zasluženo plačilo. m Nepoboljšljivo! Že večkrat pred-feaznovani, brezposelni Ludvik Job iz •tukajšnje okolico, ki se sicer izdaja za lesotržcd, .je sicer crptiral za Nemško Avstrijo, so pa kljub temu ne more ločiti od Jugoslavije. Mariborski policiji je Job dobra znan emocij ali st v ponočnem. razgrajanju. Tudi včeraj ga jo zopet luna trkala. Začel jo tako razgrajati, da mu je zopet morala policija priskočiti na pomoč ter mu preskrbeti brezplačno prenočišče. Ker pa je Job star in nepoboljšljiv grešnik, je bil oddani državnemu pravdni šl/vu v swho naclaljnoga postopanja. Najboljše bo, ,da ga pošljejo tja. kamor ga sr-co vleče —* preko meje! m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna V Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. — , Dnevno koncerti. Ne pozabite naročnine! Objave. § Mestni kino. »Snpplio« klasična drama v 5 činih z Polo Negri v glavni vlogi se predvaja v petek,- soboto, nedeljo in panda! jok. § Mariborski bieskop. Danes petek, soboto, nedeljo in' pondoljek se predavaj a v prvem mariborskem bioskopu sotuzaoijonolna drama »Mož z rdečimi očmi« I. epoha. Ta film je amenikan-Bkega izvora in iz življenja najnižjih zločincev posnet. Pustolovščina — zločin in senzacija, kakor tudi izborno delovanje detektivov in policije se gledalcu nepretirano in v logični vsebini pojavljuje. Pri vseh* predstavah godba. ______________________________ Kultmam umetnost x Lujo Vojnovič v Pragi. Znani publicist, diplomat in znanstvenik knez Lujo Vojnovič, brat dramatika Ivo Vojnoviča, so mudi v Pragi. Priredil je več predavanj o Dubrovniku, o jugoslovanskem preporodu in o svojih stikih s Cehi med vojno. Vsi češki listi so prinesli simpatično članke o njegovi osebnosti. , x »Njiva«. Izšla je 3.' številka »Njive« s sledečo vsebino: Ivan Lah, Nekaj misli o slovenščini in srbohrvaščini. Vladimir Knaflič, Ilannibal ante por-tas, Pertiuav: Alijagič. Listek: Menši-kov, »Odgovor Slovanom«. Njiva izhaja redno dvakrat na mesec in stane letno 40 din., za naročnike »Jutra« 30 Din. Naroča so v upravi, Ljubljana, Prešernova ul. št. 54. x Ernesta Itenana »Življenje Jezu. sovo«, ki jo prevedeno skoraj v vso evropske jezike, izide tudi v slovenščini. Naročila sprejema konsorcij pro-1 'svetnih spisov, komisijska založba Tiskovno zadruge v Ljubljani. x Vers la s ante. Prejeli smo aprilsko številko mesečne revije, ki jo izdaja Liga društev Rdečega križa v Ženevi na Švicarskem. Prinaša obširno poročilo o drugi seji generalnega sveta Lige društev Rdečega križa, ki so je vršila pd 28. marca do 1. aprila t. 1. v Ženo vi. Zastopana je bila tudi naša država po 3 zastopnikih. Sprejetih je bilo mnogo rozolucij, tičočih so skrbi za mednarodno zdravstvo: Ob tej priliki se jo vršila tudi razstava Rdečega križa. Scort : POLNS. V nedeljo 14. t.’ m. se imajo na Rapidovonf prostoru odigrati sledečo prvenstveno tekmo: ob F14. uri MAK II.: Rapid H., sodnik g. Šepec ob 15. uri MAK I. : Rapid I., sodnik g. Valeeki. — Nadaljne prvenstveno tekme, ki bi se morale odigrati v Ptuju, so preložijo v Maribor. : Seja Š. K. Svoboda so vrši v soboto 13. t .m. v društvenem tajništvu, nakar so opozarjajo vsi člani, da se jo udpleže. Dnevni rod: igrišče. Pričetek točno ob 7. uri’ zvečer. Podpredsednik. : Old hoys »Maribora« in »Rapida« nastopita 14. t. m. ob 17. uri na igrišču I. SSK Maribor po . tl ol g o tr a j a j o Če m mukopolnem treniranju k odločilnem tekmovanju. Doznali smo postavo »Maribora« ki je sledeča: vrata brani g. Ivlešič, branilca eta gg. Jonko ih Valčoki, krilci so gg. Sessler,. I. por. Zobec in Guštin, napadalno črto tvorijo gg. por. Levak, Kobi. kap. šu-put, Staudinger in Uršičič. V. rezervi so gg. dr. Rapoc, Sessler II., Hojica in Gnus. Autsodnik g. Polc. Roditeljstvo opravljajo gg. Dereani, Juvančič. Dirigent za automobile g. Sessler TI. Sn-nitotno službo g. dr. Stanml in 2 moža sanitetnega odrl cika. Vozni rod za automobile: dovoz južni predprostor »Maribora« iz Koroščevo ulico preko prastara. Odhod isti. Druga vozila imajo na Koroščevi ulici’ za ostati. Vstopnina: loža 2 do 4 sedeži 100 din., prvi prostor 15 dim. , drugi pretsor 10 din., stojišče 5 din., za dijake (proti le- j gitimaeiji) in vojake samo 2 din. : Gradec. Prvenstvena GAC : Sturm 2 : 0. 8000 gledalce v. !__________________________________ Podpirajte Jua. Matico! Gospodarstvo. Borza. Zagreb. 12. maja: (Prcdbcrz?, poročilo Zadiužne banke v Zrgrebu). Dunaj 078. Budimnešta 9, Berlin 24, Praga 1-28, Pariz 612‘50, Curih 1300, Milan 3575. Newyork 65 75 London 305. Tendenca nesigurna.* Beograd, 10. maja devize: Berlin 23.25, Pariz 590, Budimpešta 8.75, Bu-karešt 48.30, Rim 350—855, London 290. Praga 128, Švica* 1290, Dunaj 076 —077. Curih, 11. maja, Berlin 1.82, Ne\v-York 5.18, London 23.05, Pariz 47.37, Milan 27.52, Praga 977, Budimpešta 0.65, Zagreb 1.85, Varšava 0.13, Dunaj 0 6, avstrijske krone 0.65. g Bahava srajc, spodnjih hlač in čevljev. Uprava vojne odeče I. v Beogradu razpisuje na dan- 23. maja t. 1. cfertalno licitacijo glede dobave 100.000. kosov srajc in 100.000 kosov spodnjih hlač, na dan 20. maja pa o-fortalno licitacijo glede dobave 100.000 parov čevljev. Predmetni oglas jo v pisarni trgovsko in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. g Dobava drv. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici razpisuje na Mala oznanila Kratek glasdvlr se po zelo nitki ceni proda, Naslov povo uprava. 724 3—2 Železna postelja, Štedilnik in decimalna tehtnica se takoj prodasta. — NovAvas, Livada št. 5. 7.32 Posestvo, tričetrt ure cd Maribora, meri 7 oralov, sado-, nosnik, njive, go^d, gosoodar-sko poionjo, posebej hlev za ' govejo živino in svinjo, proda Alojz Gselman, Rošpoh, Dunajski jarek št. 135. 720 5-2 Zamenjam stanovanje v Celju, obstoječe Ireh velikih, svetlih sob v pritličju, kuhinje in pritiklin, za stano-van e s 4—5, Četudi manjšimi robami v Maiiboru, če mogoče v bližini parka, cvent. s koščkom vrta. —Naslov pove uprava „Tabora“. * Proda se stenski telefon. Naslov pove uprava. * dan 29. maju t. 1. pismeno ofertalno licitacijo gleuo dobave 4000 va.gonoV drv. Prometni oglas jo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljub* ljani interesentom na vpogled. p; Dobava raznega matorijala ** gornji ustroj. Ravnateljstvo državnih železnic v Sarajevu razpisuje poto*0 javno pismene licitacije dobavo raznega materijala za gornji ustroj, kaiior: tračnic, skreitnic, železnih pragov, ina-terijala zja pritnjanje tračnic itd. lp* nudbe je vložiti najkasneje do 14. Ju* nija t. 1. 10. uro dopoldne. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornico v Ljubljani interesentom na vpogled. g Bebava žico. Komanda IV. nrmiiK ske oblasti v Zagrebu razpisuje na cim 29. maja t. 1. ob 11. uri dopoludne v pisarni intendanture IV. a.rmijbke oblasti v Zagrebu (Jezuitski trg 4) javno, in ustmeno ofertalno licitacijo gkd dobave 80.000 kg mehke železno žgan® žice za povezovanje sena. Predmetni' oglas je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubi j a®* na vpogled. • Darujte s S klad otroško boEnjce' v Mariboru. Glavni urednik: Rad tvoj Rrhar. , Odgovorni urednik: Rudolf Ozim* Korespondentiajo perfektno, slovenskega ali srbohrvatskega J11 nemškega jezika zmožno, sprejme takoj večje podjetje v Mariboru. Samo prvovrstne moči naj se oferirajo f)od „Samostojna“ na uprav-ništvo lista. 729 s-1 Najnovejši „38“ plašči Najnovejši „SU“ plašči 730 2^ rekord trpežsiosti so ravnokar dospeli! Zastopstvo in skladišče: Arttar Kante, Zagreli Mefon 9-15 NikoliČBVa Ulica Št. 10. Telefon 9 Največje skladišče automobilnega n18' ‘terijala in-vseh potrebščin. | Nova trgovina -Franjo Starši č, Maribor, Vetrinjska ulica št 15. Usojam si sl. občinstvu naznaniti, da sem se preselil s svojo trgovino iz Trubarjeve ulice št. 9 v Vbtrinjsko ulico St. 15. Trgovino sem na novo opremil in se bora trudil, svoje cenjene odjemalce postreči s svežim blagom po zmernih cenah ter se priporočam za obilen obisk. 731 Z vel«sPožtovani«m FRANJO TA SS <6 I O.