•r
l
Živela Sovjetska zveza,
v	v vi« •	fl
naša zascitnica !

DELO
GLASILO 120.111 XIST1ÌXL PARTIJE S.T.O.
Podpisujmo
proti razkosanju!
OBNOVLJENA IZDAJA LETO V. ŠTEV. 264
TRST - SOBOTA, 24. OKTOBRA 1953
CENA 20 UR
TISKOVNA KONFERENCA SEKRETARJA KOMUNISTIČNE PARTIJE VIDALIJA
Samo enotnost vsega prebivalstva
akho prepreči uničenje našega Ozemlja
Danes je položaj nevarnejši kot pred desetimi dnevi - Sedem stičnih točk med Pello in Titom Opozorilo fašistom: ne bomo dopustili provokacij proti demokratičnemu gibanju in Slovencem
V sredo popoldne je bila na ‘ježu partije tiskovna konfete a tov. Vidalija. Za to pri-lo se je zbralo v mali dvo-:0i partijskega sedeža preko 1 časnikarjev in posebnih dotikov krajevnih in inrzem-!ih listov ter agencij. Ame-‘ka televizijska družba CBS __ : vprašala partijo za dovo-[!tije, da bi smela posneti ti-U- :<>vno konferenco, ker jo rtasti !ravajo oddajati po ZDA. av. Prisotno je bilo tudi večje :***' »Vilo fotografov. Med novità -rji so bili prisotni vsi predie' iVniki krajevnih listov in ra-|Z" 3. Poleg njih pa so bili pri-U° 'ni številni italijanski, allietiti ski, angleški, francoski, Sviti0 jfski, nemški, avstrijski, fin-fi novinarji in predstavniki ^ pvinarskih agencij. Prisotnih j bilo tudi 6 predstavnikov ‘‘Ovskega tiska, radia in a-m hcij. Reči moramo, da so se 1 3v ti novinarji zelo nedo-• '‘jno obnašali, saj so se v ‘ločenem trenutku, ko je lotiš Vidali odgovarjal na ‘ko vprašanje in govoril o jlidarnosti jugoslovanskih in Pijanskega naroda z našo 'tbo, zarežali, poudarjamo, nas je bilo sram, da so ju-'slovanskega porekla in da so sVojo nesramnostjo, robato-lo in nekulturnostjo ustvarili ■s, da se kot Jugoslovani ne 'aio lepo obnašati med kultnimi ljudmi. Vsi drugi dotiki in gostje pa so takoj pimeli, da gre za par re-!žev, ki so jih tako naučili ' od katerih prav gotovo ni 'tlakovati nič lepšega in boljša.
f/
seOl
> *' Kt'
ititi aili* tit"1
, »" rti'
st0t
1
saV
2	on»
nili
‘0r‘i
pr<r
i* atti' st»1' ,tOt»
I
•sfci" Ij liaP-
c i» trt
>SJ&
n*
«tdl t*
dno vodili na tej podlagi. O
tem je večkrat govoril tudi Tito in o tem je govoril rajnki grof Sforza s Titovim odposlancem v poletju 1951 itd.
Tito danes grozi z vdorom v cono A in Trst. Mi ne verjamemo tem grožnjam ker vemo, da ga Anglo-amerikanci imajo dobro v pesti in da mu ne bodo dopustili .nobene pustolovščine proti atlantski Italiji. Prav tako mislimo, da ne bo Tito storil tega koraka, ker ve, da bi se lahko v Jugoslaviji zgodilo kaj zelo neprijetnega zanj, saj so sedanje manifestacije po Jugoslaviji dokazale, da njegovemu režimu ni uspelo spremeniti Jugoslovane v atlantičarje.
'Z italijanske strani se skuša natolcevati, da se je Tito zbli-
žal s Sovjetsko zvezo. S tem natolcevanjem skušajo tudi ti-tovci loviti po terenu kaline. To ni res, ker je Tito bolj kot kdaj koli prej v pesti Anglo-amerikancev, kar dokazujejo tudi jugoslovanski napadi na sovjetsko zahtevo po imenovanju guvernerja in ustanovitvi STO.
Dejstvo je, da sta bodisi Tito kot Pella napravila od svojih prejšnjih pozicij velike korake nazaj. Tifo je na Okroglici zahteval internacionalizacijo Trsta in vse ostalo Ozemlje za Jugoslavijo. V Leskovcu pa je privolil v priključitev tržaškega mesta k Italiji in ostalega Ozemlja k Jugoslaviji. To stališče so potrdili Rankovič, Pijade in Djilas v svojih predvolilnih govorih. Pella je na
Trstom govori o vojni. Vzdolž jugoslovansko-itaiijanske meje se razvrščajo italijanske in jugoslovanske oklopne, motorizirane in pešadijske divizije. Ti-tovci so začeli po Jugoslaviji in coni B z brzostrelko siliti mladeniče, naj se javijo kot «prostovoljci». Udbovci so vsi mobilizirani skupno s titovskimi aktivisti. Mnogo jih je prišlo iz cone B in sežanskega okraja. V coni A hodijo po hišah, po vaseh, mestu, javnih I lokalih in pretijo, da bodo tiskovno konferenco je ot- kmalu prišli dol in «obraču-
Brez bojazni
že dva meseca se v zvezi s takem primeru zgodilo, da bi
'ni tov. Siškovič, ki je takoj al besedo govorniku. Uvo-‘tila je tov. Vidali dejal, da KP sklicala to tiskovno ’tiferenco, da pove svoje ?snje o najnovejšem razvoju taškega vprašanja. Ne misli-P> da je prišlo do mrtve to-6- Nasprotno, mi menimo, je prav sedaj Tržaško o-Rlje v največji nevarnosti, se je doslej vedelo, za gre, dočim se je sedaj rtasti vprašanja lotila diploma-,a, kar pomeni, da bo vse ‘tekalo v znaku tajnih razdorov in sklepov. Po teh Ogovorih zna nenadoma pri-do takšne izjave, kot je bi-anglo-ameriška od 8. okto-'a- Ko pa bo tokrat prišlo do e ,ePa, bo šlo za dokončno 'sn i ;s'tev našega vprašanja, s ka-lC.,i se bosta strinjala tudi in Beograd.
v j,, sedaj je torej ves po-lt r aj v razvoju. Diskutira se ;klicanju konference petih, 1 .pi i. i° je predlagala Jugosla-'K'e.. ,‘,a. in o skupni podlagi, ki ’ e IJ bo sprejemljiva za obe n i0 'anki. Zahodni zunanji mini-r>0.. 1 so v Londonu razprav-:sf .. o treh predlogih: 1. o po-
’ “tini predaji uprave cone A sl< Rji, ne da bi se umaknile i.^o-amerlške čete in ne da se dovolil prihod italijan-čet; 2. o sklicanju konfe-lù "ce petih za predajo oblasti; ® uresničitvi note od 8. ok-
naii» s tistimi, ki so proti
tam zavladal popolnoma drugačen veter.
Fašisti pa naj dobro vedo, da ne bomo dopustili, da bi se v Trstu zgodilo to, kar se je 1947 zgodilo v Gorici. Vsak fašistični poskus bo prejel takojšen in odločen odgovor. Prav posebno velja to za primer, da bi karkoli poskusili proti Slovencem.
V tem trenutku je važno, da se utrjuje bratstvo med Slovenci in Italijani, da se ustvarja enotnost med delovnimi ljudmi. Vsakega, ki seje paniko in strah, je treba nemu-
njihovim zločinom. V slogu, doma odstraniti. V tem tre-
zagotovila, da se odreka
; 1(J_ra potem, ko so prejeli od
'r‘\ b' A, in od Pelle, da se od-•(1 : m coni B.
1 ! p* pravimo — je nadaljeval °eI j /• Vidali — da je danes poti 11 nevarnejši kot pred 15 s®1'1 6vi, ker je danes med Titom appello več skupnih točk, kot ie bilo prej. Te skupne to-6 so: oba sta proti ustanovo1 * STO in proti spoštovanju pisi |r°vne pogodbe; z obeh strahu '| Se nemo priznava, da je L. rtitna nota od 20. marca
! <r
i»
iS»6
1 pokopana; z obeh strani - je proti plebiscitu; obe ’tiki se strinjata, da Trst ,rti pod Italijo (Titov govor ,1 eskovcu); z obeh strani se i tijajo, naj gre nekaj vasi
Rupnikove in Rainerjeve «črne roke» so začeli pošiljati našim ljudem grozilna pisma v slovenščini in italijanščini.
italijanski fašisti se poslužujejo istih metod kot titovci. Tudi oni pisarijo grozilna pisma, pretijo z ricinusovim o-ljem, pendreki ali pregnanstvom. Zgleda, da imajo celo nekaj pripravljenih seznamov. Opaža se, da prihajajo v mesto nekateri ljudje zločinskega tipa.
Nemir se loteva vseh socialnih slojev. Ljudi skrbi vprašanje brezposelnosti in gospodarske bodočnosti mesta. Begunci so končno razumeli, da jih njihove stranke vlečejo za nos in da se ne bodo mogli več vrniti v cono B.
Anglo-amerikanci so prepovedali vse javne manifestacije. Kljub temu so titovci lahko organizirali svojo manifestacijo na trgu Garibaldi in provcka-torsko kričali, naj se jim dajo puške; kljub temu so fašisti lahko nemoteno istega dne rogovilili po mestu; kljub temu titovci nemoteno grozijo ljudem, prihajajo iz cone B itd.
Kljub temu so titovci nemoteno spravili v provokacijo slovensko dijaško mladino, ker iščejo kakega mrtvega, da bi se lahko z njim ponašali po Jugoslaviji. Načrt Krajgheria pa je propadel. Titovci so danes popolnoma osamljeni, preziram, osovraženi. Vsi ljudje so spoznali njih provokatorsko zločinsko, teroristično spako. Zato se jih vsi izogibljejo kot garjavih psov.
V Trstu je danes položaj, ki so si ga vedno želeli tisti, ki bi radi ribarili v kalnem.
A kljub temu mi vemo, da si Tito ne bo predrzni! vkorakati v cono A, ker mu tega ne bodo dopustili Anglo-amerikanci in ker bi se lahko v
nutku je treba biti mobilizirani, biti budni in ne nasedati provokacijam. Tako bomo onemogočili, da bi fašisti in titovci ribarili v kalnem.
Napetost v Jeruzalemu
TEL AVIV — Po incidentu v vasi Kibiji, kjer so izraelske čete ubile 62 Arabcev, vlada na meji med Izraelom in Jordanijo velika napetost. V Je ruzalem so v zadnjih dneh prispeli številni egiptovski, iraški in jordanski oddelki.
Kapitelu dejal, da je za plebiscit. V svojem najnovejšem intervjuvu pa je od tega svojega stališča odstopil. Oba partnerja sta se torej približala drug k drugemu.
Gotovo je, da vlada med tržaškim prebivalstvom velika zaskrbljenost zaradi nastalega položaja. Zaskrbljenost zaradi vojaških premikov, zaradi gospodarske bodočnosti, zaradi perspektive o povečanju brezposelnosti.
Obstaja tudi zaskrbljenost zaradi vseh načrtov za provokacije, ki jih snujejo titovci. in fašisti. Gen. Winterton je prepovedal vse javne manifestacije, a nikoli prej niso titovci in fašisti imeli tako prostih rok kot'sedaj. Lahko so organizirali svojo provokacijo na Garibaldijevem trgu, lahko nemoteno grozijo prebivalstvu s svojimi terorističnimi škvadra-mi, fašisti so lahko nemoteno razdejali sedež neke privatne tvrdke in jugoslovansko trgovinsko delegacijo.
Dejstvo je, da obstaja Kraj-gerjev načrt provokacij, ki bi se morale izvesti z manifestacijami, stavkami, grožnjami, terorističnimi akcijami proti demokratičnim organizacijam in komunistom. Ta načrt se izvaja. Bili so nekateri poskusi manifestacij, katerim so pomagali tudi vodje indipenden-tistov, pošiljajo se grozilna pisma, prihaja se na dom nekaterih tovarišev, da bi se jih prestašilo, teoristične .skupine prihajajo čez mejo, ne da bi jih kdo ustavil.
Na vsak način pa je treba priznati, da je do sedaj ves načrt titovcev propadel. Sedaj se titovci čutijo osamljeni, zapustili so jih indipendentisti, o njih nočejo vedeti ostale slovenske politične skupine. Dogaja se, da so titovci zaradi svoje osamljenosti začeli napadati celo indipendentistične voditelje, češ da ne «opravljajo svoje dolžnosti». Stavk niso mogli organizirati, manifestacij na podeželju niso mogli organizirati, sestajajo le nekaj svoji pristašev po privatnih hišah.
Oni so zasledovali cilj oslabitve ali celo razbitja naše partije. Naša partija pa ni ni-
koli bila tako strnjena in enotna kot sedaj. Nikoli prej — je poudaril tov. Vidali — se nismo počutili tako dobro.
Titovci so se v teh dneh razkrinkali, ker so skušali u-stvarjati zmedo med prebivalstvom s svojimi različnimi linijami. V enem dnevu je «Primorski» izšel kar s tremi linijami: s Titovo linijo o priključitvi Trsta Italiji in ostalega Ozemlja k Jugoslaviji, s Sto-kovo linijo o priključitvi vsega Ozemlja s Trstom k Jugoslaviji, in z linijo zgoniškega župana Obada za ustanovitev STO. Danes pa se dogaja, da oni nimajo jasne linije in celo svojim ljudem ne znajo povedati, kaj hočejo.
Po drugi strani pa so tudi •ašisti, ki bi hoteli začeti z
uprizoritvijo provokacij. Stalno se sestajajo, obiskuje jih neki njihov organizator, vemo, da so začeli organizirati «akcijske patriotske skupine», sestavili so sezname ljudi, hoteli bi izvesti napade na komunistične in demokratične sedeže.
Na vsak način pa je dobro, da fašisti vedo, da ne bo Komunistična partija dopustila niti ene akcije proti miru v mestu in prav posebno nobene akcije proti komunistom, demokratom ali pa proti Slovencem na splošno. Ce bi se kaj zgodilo s fašistične strani, bo Komunistična partija primerno odgovorila, tak odgovor pa bo odmeval tudi po Italiji, kjer sta KPI in PSI pripravljeni po-
(Nadaljuje se na 4. strani)
ZA „B0RB0" JE IZROČITEV
Trsta Italiji »najboljša rešitev"
V	nedeljo popoldne je bilo v zvezi s tražaškim vprašanjem objavljeno uradno poročilo treh zahodnih zunanjih ministrov. Poročilo pravi, da so ministri preučili položaj v zvezi s Trstom in da bodo «nadaljevali skupne napore za dosego trajnega sporazuma». Kot je bilo pričakovati, je to poročilo poparilo italijansko vlado, ki si je pričakovala potrditev anglo-ameriškega sklepa Oti S. oktobra.
V	torek je britanski zunanji minister Eden govoril v spodnji zbornici. V teku svojih izjav je skušal zvaliti krivdo z« še nerešeno tržaško vprašanje na Sovjetsko zvezo, dočim je že vsem jasno, da to ne odgovarja dejstvom. Spričo položaja, ki je nastal avgusta tega leta, pa sta angleška in ameriška vlada sklenili, da je treba «prebosti tvor» tržaškega vprašanja in sta zato sprejeli «drastičen sklep» o predaji cone A Italiji. Eden je tudi poudaril, da njegova vlada ob soje premike čet z obeh strani, da ima stalne stike in posvetovanja s francoskimi in ameriškimi predstavniki ter tudi z jugoslovansko in italijansko vlado. Dejal je, da upa, da bo prav kmalu prišlo do sporazumne rešitve.
Istočasno je Dulles na neki tiskovni konferenci dejal, da skušajo zahodniki «spraviti tržaško
vprašanje v pravi okvir», da so bili storjeni koraki za preučitev možnosti o sestanku petih. Rekel je tudi, da bi bilo zelo koristno sklicati to konferenco. Poudaril je, da je tržaško vprašanje «del strateškega načrta za obrambo južne Evrope» in da so se na tej podlagi vršili razgovori med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo. A-meriški minister je ponovno podčrtal, da je bil tržaški spor oilira «na poti širše koncepcije in zatika za načrtovanje zadev, ki so mnogo važnejše kakor pa sam pomen tržaškega področja». Na koncu pa je rekel, da bi bili razgovori petih «koristen korak v prizadevanju, da bi spravili naSe odločitve o Trstu v pravo izme-
ver». v tem listu je dejal, /da njegove čete ne bodo vkorakale v cono A, če bodo tam ostali Anglo-amerikanci, čeprav bi nanjo vkorakale italijanske čete. V svojem odgovoru brazilskemu listu «Diario da Noite» je poudaril, da se še vedno drži predloga o Izročitvi Trsta Italiji. V tem smislu pravi: «Moj predlog za ustvaritev dveh avtonomnih enot tržaškega ozemlja je najboljša možnia rešitev na etnični osnovi, ki ne izključuje možnosti sporazumnega reševanja gospodarskih koristi».
Na tej liniji je beograjska «Borba» od 18. t. m. objavila članek, v katerem skuša prepričati jugoslovansko javnost o «konstruk-
širši koncepciji obrambe tivnost: in koristi zadnjega Tito-
obsežnega področja, ki prihaja v poštev».
Na ta-način je Dulles potrdil to, kar pravimo pet let, t. j. aa Anglo-Ameri'ancev, Tita in italijanske vlade ne interesirajo interesi tržaškega prebivalstva, marveč da gre v tem primeru le za napadalne načrte atlantičarje v, ki se razgovarjajo o Trstu kot o sporni točki, ki jo je treba odpraviti zato, da se izpolni vrzel v balkanskem paktu.
S titovske strani je tudi prišlo do zanimivih izjav. Tito je n. pr. podal prejšnji teden intervju dopisniku angleškega lista «Ubser-
GOVOR VIŠINSKEGA PRED VARNOSTNIM SVETOM OZN
ZSSR pripravljena pristati na kakršnega koli guvernerja
Anglo-amerikanci vsilili odložitev razprave o tržaškem vprašanju do 2. novembra - Višinski poudaril, da bi se vsak spopad med Jugoslavijo in Italijo z bliskovito naglico razširil na ves svet
V torek popoldne je bila seja Varnostnega sveta, na kateri bi se bilo mdralo razpravljati o sovjetski zahtevi po imenovanju guvernerja in ustanovitvi STO. Tudi tokrat so Anglo-Amerikanci preko svojega kolumbijskega mapea vsilili prekinitev razprave do 2. novembra t. 1. Angleški delegat Jebb je celo -zahteval, naj se razprava do nadaljnjega prekine, t. j. do «rešitve tržaškega vprašanja» na podlagi sporazuma med Italijo in Jugoslavijo.
Tej gorostasni zahtevi, ki bi predstavljala uradno potepta-nje mirovne pogodbe z Italijo s strani Varnostnega sveta OZN, se je sovjetski. delegat Višinski odločno uprl. Zato pa je kolumbijski delegat, ki prav
gotovo ne ve niti, kje je Trst, predlagal, naj bi se razprava o tržaškem vprašanju odložila do 4. novembra. Po kratki diskusiji je Varnostni svet z 9 glasovi proti 1 in 1 vzdržanim (Libanon) odločil, da se bo razprava nadaljevala 2. novembra.
Se preden je prišlo do te odločitve, je govoril sovjetski predstavnik Višinski. V svojih izjavah je Višinski poudaril, da mora Varnostni svet nemudoma razpravljati o tržaškem vprašanju, saj je postalo vsem jasno, da predstavlja danes nevarnost za mir v Evropi. Anglež sir Jebb — je dejal Višinski — je izjavil, da je položaj kritičen. Jugoslavija nravi, da gre za katastrofo. Položaj je v resnici težak in se-
Odgovor tržaških strank
na poziv za skupen nastop
Enotna akcija bi lahko preprečila uničenje STO
Kot smo že poročali v eni izmed svojih posebnih izdaj, je Komunistična partija STO poslala vsem tržaškim strankam in gibanjem pismo, v katerem se jih poziva na skupen nastop za preprečitev barantanja, v pismu je bilo rečeno, da naša partija ne odstopa od svoje zittitene po spoštovanju mirovne pogodbe in ustanovitvi STO, a da gre v tem trenutku za preprečitev razkosanja z zahtevo po rejerendumu, ki naj bi omogočil našemu prebivalstvu, da pove svoje mnenje o svoji usodi.
Od vseh strank, katerim je bilo pismo poslano, le Tržaški blo >: ni odgovoril. Tržaška federacija RSI je odgovorila, da je pripravljena na skupno akcijo vseh strank na podlagi zahteve po referendumu, Fronta za neodvisnost pravi v svojem odgovoru, da
je za ustanovitev STO in da je za plebiscit, če bi to odločila kakšna mednarodna instanca. Vodstvo Slovenske demokratske zveze je KP STO poslalo naslednji odgovor:
«V zvezi z vašim cenjenim pismom- od 15. tekvoega- meseca v.am , yljudrao sporočamo, da je referendum po našem mnemiju možen v coni A in coni B samo po umiku jugoslovanske vojaške uprave iz cone B. Da se to doseže, je -treba, da se /imenuje guverner in da začne delovati na vsem STO avtonomna u-pr/ava, ki jo predvideva Mirovna pogodba. Nato bi se lahko vprašalo potom referenduma pr ehi valsitvo- ali je za obstoj STO ali proti njemu.
Načelno torej mi nismo proti referendumu, skušamo pa najti pot za njegovo omogočitev. To
se more doseči v coni B le, če se jugoslovanska uprava umakne s svojimi četami, t. j. če se z imenovanjem guvernerja ustanovi STO.
Prosimo vas, da zabeležite to naše stališče.
Predsednik SDZ: dr. Josip Agneletto
. hiJ
>rč' ,! Pella ne bo hotel odsto-
Italija zahteva v zameno j.11 h a mesteca cone B (ker pa 0 j Tj ih ne namerava izročiti t 1,1'ji, bo prišlo do tega, da
k slovenskih vasi cone A efli6 j tisiaviji); Rim in Beograd Itra' ^tr*njata, da morajo Anglo-.jjti11 ^T'kanci ostati v Trstu; vsi jč v6aj pa podčrtujejo, da se j- J* tržaško vprašanje rešiti .'•antskem okviru.
t°v:, d* '
4
-eto1
V
Se te stične točke ne po-da ne obstajajo med ,tiia vladama resna naspro-s' Nasprotja obstajajo in ■ ^ od obeh partnerjev sku-pidobiti zase čimveč. Zato toliko kričanja, toliko gro-iJ’ toliko premikov čet. Na 'lati način Pa je treba pod-

w.’ da so stične točke mo-\pe kot nasprotja.
->3v res’ da °be vladi nista j! % bič vedeli o anglo-ameri-» latini sklepu. Neumno je to !’ saj so se razgovori ve-
5 vprašanj »Primorskemu*8
«Primorski dnevnik» pozivamo, naj nam odgovori na naslednja vprašanja:
1.	Kakšna je njegova linija glede, tržaškega vprašanja? Ali je tista, ki jo je iznesel Tito v soboto 10. oktobra v Leskovcu, kjer je delal da je za izročitev Trsta in 63.000 Slovencev k Italiji?
Ali pa je morda njegova linija tista, lij jo je iznesel Franc Stoka v ponedeljek 12. oktobra, ko je zahteval priključitev vsega Tržaškega ozemlja s Trstom vred k Jugoslaviji?
Ali pa je tista, s katero se je strinjal titovski zgoniški župan Obad, ko je v nedeljo 11. t. m. v Zgoniku pristal na resolucijo, ki'zahteva ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja?
2.	Ali je res za vojno, ko poziva na oborožitev, zahteva puške, piše o «prostovoljcih» po coni B in celo po coni A? Ali se mu ne zdi, da je rožljanje z orožjem s titovske in italijanske strani vojnohujskaštvo, ki ga je treba odločno obsoditi?
3.	Ali se strinja z grozilnimi pismi, ki jih pošiljajo «znani neznanci» našim tovarišem? Ali se mu ne zdi, da so ta pisma do pičice enaka grozilnim pismom, ki jih pošiljajo italijanski fašisti Slovencem in našim tovarišem?
4.	Ali se strinja ali se ne strinja z akcijo Sovjetske zveze na Varnostnem svetu za ustanovitev STO? Ali se za eda, da bi uresničenje STO onemogočilo prihod Italije v te kraje?
5.	Ali je res, da so bili fašisti obveščeni o manifestaciji na Garibaldijevem trgu? Ali je res, da so bili prav tako obveščeni o stavki in povorki slovenskih dijakov po mestu? Ali je res, da so fašiste obvestili udbovski agenti?
Upamo, da nam bo «Primorski» na vse to lepo odgovoril.
Vodstvo PSVG je odgovorilo, da se ne protivi rejerendumu, češ, da je bilo vedno na tem stališču, a da je le za referendum na podlagi glasovanja za Italijo ali Jugoslavijo. Italijanska republikanska stranka je prav tako odgovorila, da se ne protivi referendumu, a da je vezana na ostale vladne stranke in da se ji zato ne zdi primerno podpreti pobude KP STO. Istrski CLN je odgovoril, da se bo sam zavzel za referendum pri OZN. Vodstvo liberalcev pravi, da se mu „ ne zdi vredno zahtevati referen-| duma, češ da je prepozno. Democrazia Cristiana pa je odgovorila, da ne namerava voditi skupnih akcij in ni sploh povedala ali je za plebiscit.
Komunistična partija je napravila poskus, da bi se ostvarila e-notna fronta, ki bi lahko s svojo skupno akcijo preprečila barantanje, uničenje STO. Nekaj Strank je na pismo KP na splošno odgovorilo pozitivno, druge Pa si niso hotele vezati rok. Na vsak način je jasno, da pada v tem težkem trenutku, ki ga preživlja naše Ozemlje, vso odgovornost na tiste stranke, ki so s svojim strankarskim zadržanjem onemogočile skupen nastop, ki bi bil prav gotovo učinkovit.
Z zadovoljstvom beležimo odgovor vodstva Slovenske demokratske zveze, ki je v tem trenutku dokazalo, da se zaveda velike nevarnosti, ki nam preti. Morda ne bi bilo nemogoče ustvariti enotno fronto proti uničenju STO in za narodne pravice na slovenskem polju, kar si slovenski komunisti želijo.
Poziv
tržaškim Slovencem
Slovensko-hrvatska prosvetna zveza poziva vsa svoja društva, naj te dni še pospešijo nabiranje podpisov proti razkosanju Svodobnega tržaške ozemlja!
Slovenci in Hrvatje, vztrajajmo ob svojih pravičnih zahtevah, ki so obenem zahteve italijanskih demokratov, t. j.: Svobodno tržaško ozemlje.
ž nami so vse demokratične množice sveta in Sovjetska zveza!
daj nam pravijo, naj zapremo oči, naj si zamašimo uha in naj skrijemo glavo pod peruti.
Prav gotovo Varnostni svet ne sme dopustiti kršitve Mirovne pogodbe, če pa se kdo upira imenovanju polkovnika Flueckingerja za tržašega guvernerja, je ZSSR pripravljena vzeti v poštev kakršnega koli drugega kandidata.
Tov. Višinski je poudaril, da je tržaško vprašanje prav tako važno in prav tako vredno diskusije kot palestinsko, za katerega se toliko zavzemajo Anglo - amerikanci. Zato je sovjetski predstavnik pripomnil, da ne razume, zakaj Varnostni svet ne bi smel razpravljati o bodočnosti STO, saj ima Organizacija združenih narodov dolžnost, da prepreči, da bi se v tem delu Evrope začela vojna. «Takšen konflikt — je dejal Višinski — bi se bliskovito razširil na vso Evropo, takrat pa, ko bi bila Evropa v ognju, bi se požar raztegnil na ves svet»,
To svarilo Višinskega je popolnoma na mestu. Mi, ki živimo na tem našem nesrečnem Ozemlju, vemo, da besede sovjetskega predstavnika odgovarjajo resnici, saj imamo na naših mejah in celo v delu STO, t j. v coni B na desettisoče vojakov, ki z ene in druge strani ustvarjajo ozračje preplaha in razumljivega strahu pred bližnjo bodočnostjo. Titofašistična vlada je na naše meje in na italijansko mejo poslala večje število divizij. V ostrem nasprotju z določili mirovne pogodbe jih je poslala tudi v cono B STO. Italijanska vlada je po drugi strani razvrstila ob jugoslovanski meli več divizij.
Po Jugoslaviji in Italiji se skuša ustvariti vojno vzdušje, po Jugoslaviji so ljudje začeli celo nakupovati živež, pod orožje so poklicali vse specialiste do 40. leta starosti in so začeli siliti vse mladeniče cone B v «prostovoljne» edi-nice Višinski ima torej prav, ko pravi, da je treba napravi-
ti konec tej vojni nevarnosti, saj so neodgovorneži na eni kot na drugi strani. Višinski ima prav, ko pravi, da bi se vojna med Jugoslavijo in Italijo z bliskovito naglico razširila na vso Evropo in iz Evrope na ves svet. Zalo je vsako rožljanje z orožjem z ene in druge strani zločinsko. Ta položaj pa se lahko popravi s poštovanjem mirovne pogodbe. kar zahteva Sovjetska zveza in proti čemur so Anglo-amerikanci, Pella in Tito.
Južnokorejski pilot ušel
PYONGYANG — Južnokorejski pilot je ušel z letalom tipa Mustang F-51 ter pristal na . nekem severnokorejskem letališču.
v ega predloga.». V korist izročitve Trsta Italiji našteva članek 4 točke. V prvi točki se pravi, dh «bi ta predlog omogočil, da se uredi najbistvenejši del problema», t. j. etnična stran tržaškega vprašanja. Drugič, da bi avtonomni statuš Trsta v okviru Italije «zagotovil napredek v bodočnosti»; tretjič, da bi bil predlog «velika pridobitev za mir na tem delu sveta»; četrtič, da bi ta predlog «omogočil realno in konstruktivno ureditev» vprašanja.
Prav govoto ne vidimo, kako bi ta rešitev bila gospodarsko «najboljša», kot pravi Tito, ker bi popolnoma stisnila tražaško mesto, ga gospodarsko ugonobila in mu onemogočila vsakršni procvit. Prav tako ta rešitev ni «najboljša» z etničnega stališča, saj bi prepustila Italiji 63.000 Slovencev dočim bi bilo vse podeželje cone A odrezano od svojega mesta Ta «rešitev» pa prav gotovo ne bi mogla utrditi miru, ker bi se pretenzije z ene in druge strani Se stopnjevale.
«Borba» od četrtka pa objavlja uvodnik, v katerem se zahodniki pozivajo, naj čimprej poskrbijo za ureditev tržaškega vprašanja in to še pred 2. novembrom, t. J. pred razpravo v Varnostnem svetu. To je pač poziv, naj se čim-preje uniči Tržaško ozemlje, da bi se Sovjetska zveza postavila pred izvršeno dejstvo. Ta poziv pa nam še enkrat dokazuie da hoče Titova vlada uničiti STO in da hoče na vsak način preprečiti, da bi Sovjetska zveza branila koristi našega prebivalstva in naš obstoj.
Zaključek lil. kongresa Svetovne sindikalne zveze
DUNAJ — Od 10 do 21. oktobra se je vršil na Dunaju III.■ svetovni sindikalni kongres. Za predsednika Svetovne sindikalne zveze je bil izvoljen vodja italijanskih sindikatov Di Vittorio. Za podpredsednika sovjetski sindikalni voditelj Svernik, za generalnega tajnika pa Francoz Sail-lant. Na Kongresu je bilo zastopanih skoro 89 milijonov delavcev iz vseh delov sveta.
OD TEDNA
PETEK, 16. oktobra: Po vsej severni Italiji je deževje zadnjih dni povzročilo, da so reke prestopile bregove in poplavile velike površine zemlje ter prodrle v vasi in mesta. Skoda je že sedaj velika in pričakujejo, da se bo stanje še poslabšalo — Francoski glavni komisar za Indoki-no Maurice Dejean je izjavil, da se je začela ofenziva v Vietnamu. Vest je zbudila nezadovoljstvo francoskega javnega mnenja, ki vidi v teh novih bojih poskus vojaških krogov, da preprečijo premirje — V komisiji za zaupne uprave OZN je poljski delegat obtožil Angli/jo zaradi o-borožene intervencije v Gvajani.
SOBOTA, 17. oktobra: V Terni se je vršila mogočna splošna stavka, ki jo je podprlo vse prebivalstvo, proti odpustu 2.000 delavcev iz livarn. Policija je pni razganjanju množice ranila dva de-montranta — Na meji med I-zraelom in arabskimi državami je zaradi zadnjih obmejnih incidentov stanje vedno bolj napeto. Jordanska vlada je nujno poslala v območje Jeruzalema nove oddelke arabske legije v polni boj mi opremi
NEDELJA, 18. oktobra: Iz konference treh zunanjih ministrov ZDA, Anglije i,n Francije je bila poslana ZSSR nota, v kateri jo vabijo na sestanek v Lugano, ki bi se moral vršiti 9. novembra in na katerem bi razpravljali o
ZAKAJ ROGOVILIJO?
Naše ljudstvo se te dni spra-1 da pride 63.000 Slovencev pod I-šuje: Zakaj pa pravzaprav titovci. talijo, ali pa morda želja, da bi rogovilijo? To vprašanje je nasta- prikrili pred svojimi lastnimi
pristaši to svoje nesramno izdaj-
to v zvezi z velikanskimi naslovi, ki jih objavlja «Primorski» in s katerimi se poziva prebivalstvo v... boj. Za kakšen boj gre, se ne ve, ker tega «Primorski» noče povedati, saj še danes nima jasne linije o tržaškem vprašanju.
Prav tako se naše ljudstvo sprašuje, zakaj «Primorski» in titovci tako napadajo možnost prihoda Italije v cono A, ko je Tito celo jasno dejal v Leskovcu, da je za izročitev Trsta «kot avtonomne enote» Italiji. Se bolj čudno pa postaja titovsko kričanje proti Italiji, če pomislimo, da so titovski listi po Jugoslaviji začeli propagirati misel o priključitvi Trsta Italiji in jo celo prikazati, kot «najboljšo rešitev» tria. Skega vprašanja.
Kaj se torej skriva za kričanjem «Primorskega»? Ali morda želja, da bi tržaški Slovenci pozabili, kako je Tito privolil v to,
stvo?
Ta poslednja misel se nam zdi zelo verjetna, ker se dogaja, aa titovski pristaši nočejo verjeti, da bi bil Tito po tolikem kričanju privolil v predajo Trsta Italiji, saj .se prav dobro spominjajo, kako je Bebler dejal v Kopru, da se Jugoslavija prav nič ne zmeni za «par vasi podeželja cone A», marveč da «ji je predvsem za 'mesto Trst». Zgodilo se nam je, da niso titovski pristaši hoteli verjeti niti «Primorskemu» od 11. oktobra, ki je ta Titov predlog objavljal na svoji tretji strani. Neki titovski pristaš nam je «inteligentno» rekel, da smo tisti «Primorski», ki smo mu ga pokazali, najbrže... tiskati mi, kominformisti.
Cas bi bil torej, da bi «Primorski» in titovski priganjači, ki lazijo pc naših vaseh, enkrat za vselej povedali resnico svojtm molzno kravo.
ljudem, jim predvsem povedali, da je Tito prodal Trst in 63.000 Slovencev Italiji. Ce ne bodo tega storili, jih bodo prej ali slej njihovi sami pristaši lepo nagnali tako, da se ne bodo nikoli več mogli pokazati med ljudstvo,
Ali veste, da je Utampiccoli v petek objavil v «Corriere dl Trieste» izjavo, v kateri pravi, da ni imel nobenega opravka s titovsko manifestacijo na Garibaldijevem trgu, čeprav je bil tudi on v začetku s Štoko, Lau-rentljem, Ukmarjem itd.? No, zaradi tega se je «Primorski» od sobote strahovito razhudil in začel napadati voditelje od «Fronte za neodvisnost», «Tržaškega bloka» in «Corriere di Trieste», češ da ne «opravljajo svoje dolžnosti». Moč denarja pač! Gospodar lahko ukazuje, hlapec lepo molči. In res «indipendentističm» voditelji niso na te napade niti odgovorili, ker bi drugače izgubili
nemškem in avstrijskem vprašanju. V drugem delu note trije ministri prikrito odbijajo predlog. ZSSR za konferenco petih velesil, ki naj razpravlja o splošni mednarodni pomiritvi — V Berlinu je neki mehanik Fritz Jadicke na tiskovni konferenci, ki so jo sklicali predstavniki bonnske vlade, pripovedoval, da je bil 17. junija aretiran v vzhodnem Berlinu in strašno mučen; v dokaz je pokazal številne zaceljene rane po vsem telesu. Ves zahodni tisk je zagnal strašen krik, toda izkazalo se je, da ni bil Jadicke nikoli aretiran in da mu je rane povzročila neka težka poklicna kožna bolezen.
PONEDELJEK, 19. oktobra: Angleški lisi «Daily Telegraph» je objavil vest, da namerava Churchill odpotovati v Moskvo, da- bi se sestal z Malenkovom — Vladi LR Koreje in LR Kitajske sita sprejeli poziv ZDA, da pošljeta 26. oktobra v Pan Mun Jon svoja predstavnika, ki naj bi se sestala z ameriškim predstavnikom za določitev kraja in datuma politične mirovne konferenc za Korejo — V Saudski Arabiji je prvič po dvajsetih letih stopilo v stavko 13.000 delav-cev-domačinov, zaposlenih pri ameriški petrolejski družbi A-ramco. Delavci zahtevajo od vlade, da ukine zakon, ki prepoveduje delovanje sindikalnih organizacij in od družbe, da njihove plače izenači s plačami tujih delavcev.
TOREK. 20. oktobra: Indonezijski delegat Ruslan Vigiagiaza-stra je na Svetovnem sindikalnem kongresu na Dunaju podal poročilo o stanju v kolonialnih in polkolonialnih deželah in dokazal, da so v povojni dobi ZDA zaslužile v teh deželah 7 milijard in 500 milijonov dolarjev — Bonnska agencija «DMT» je o-bjavila, da bo južno-tirolski poslanec v italijanskem parlamentu zahteval plebiscit za svojo pokrajino. Tudi avstrijska vlada se je začela zanimati za to vprašanje —
SREDA, 21. oktobra: Vietnamska ljudska vojska je razbila francosko ofenzivo, ki je imela namen okupirati dve važni mesti, Thanh Boa in Phu Nho Quan — Oddelkom arabske legije so se na meji z Izraelom pridružile tudi sirijske in iraške čete — Predsednik Svetovnega sveta miru Frederick Joliot-Cunie je sklical zasedanje Sveta, /ki bo od 23. do 28. novembra na Dunaju.
ČETRTEK, 22. oktobra: Južna Italija je bila težko piizadeta od neurja; v Kalabriji je bilo 55 mrtvih — Italijanska vlada je starejših Jetnikov pod orožje — Češki in poljski delegat pri komisiji za premirje v Koreji sta izjavila kitajskemu tisku, da Amerikanci nesramno pritiskajo na švicarske, švedske in indijske predstavnike in da je zato pre-I mirje v težki nevarnosti.
SLOUEnsHi lomomsii so se obvezali m«'"»1» ih» ™
la ino strni! sumili iriiimsiii urog ir
Anglo-amerikance in ljubi Sovjetsko zvezo
Plenum slovenskih aktivistov - Poročilo tov. Bernetičeve, intervencija tov. Vidalija in diskusija
V	nedeljo zjutraj je bil v dvorani PD «Kraljič» aktiv slovenskih aktivistov partije, ki mu je prisostvovalo veliko število predstavnikov mesta in podeželja. Takoj po otvoritvi je tov. Markovič podal besedo tovarišici Mariji Bernetič, ki je imela izčrpno poročilo v zvezi z nastalim položajem ter nakazala smernice za delo komunistov na slovenskem polju.
Tov. Bernetičeva je uvodoma analizirala vzroke anglo-ameriškega diktata. V svojih napadalnih načrtih proti Sovjetski zvezi in taboru socializma si Anglo-amerikanci prizadevajo, da bi čimprej izpolnili vrzel, ki še obstaja med Italijo in Jugoslavijo zaradi še nerešenega tržaškega vprašanja. Po dolgih pogajanjih in razgovorih so prišli do zaključka, da je prišel ugoden trenutek, ko ;e treba izvesti razkosanje- STO.
Titova vlada je za ta manever vedela že dolgo prej, saj je sam Tito pred dvema letoma predlagal; naj bi Trst dobila Italija in celo da bi se delitev izvršila na podlagi priključitve večjega dela cone A k Italiji in večjega dela cone B k Jugoslaviji.
Prav zato, ker so Anglo-amerikanci sprejeli svoj sklep iz vojaških in strateških razlogov, je jasno, da to ne more biti v interesu narodov Jugoslavije in Italije, še najmanj pa tržaškega prebivalstva.
Naša partija ne more sprejeti tega sklepa, ker je v interesu vojne in ker predstavlja grobo kršitev svečano sprejete mednarodne obveznosti. Naše stališče je vedno eno in isto: ustanovitev STO. Pri tem uživamo podporo Sovjetske zveze, ki se je odločno postavila temu diktatu po robu in zahteva, naj se STO ustanovi po določbah mirovne pogodbe z Italijo.
V	podrejeni vlogi naša partija zahteva, naj Varnostni svet imenuje začasno civilno upravo kar bi bilo prav gotovo stokrat boljša rešitev kot sedanje stanje in kot sedanja težka nevarnost, da se enostransko uniči STO. Preden pa bi prišlo do uničenja našega Ozemlja, naša partija zahteva referendum zato, da se zasliši volja prebivalstva, ki ima vso pravico, da pove svoje mnenje, saj gre za njegovo usodo in za usodo njegove zemlje.
Govornica je nato poudarila provokatorsko in izdajalsko vlogo, ki jo pri vsem tem i-grajo titovci, kateri skušajo zvaliti krivdo za sedanje stanje na komuniste, dočim je že vsem znano, da so prav oni krivi, da je do tega prišlo, ker so se odrekli mirovni pogodbi, nastopajo proti zahtevi Sovjetske zveze po imenovanju guvernerja in ponujajo mesto Trst Italiji. V teh trenutkih je važno, da se pred vsem slovenskim življem razgalijo titovski sleparji in prevaranti, da se jim iztrgajo vsi tisti naivneži, ki še verjamejo v njih demagogijo. Na podlagi dokumentov je treba postaviti na sramotni oder titovske priganjače, ki skušajo pasivizira-ti ljudi in vcepiti nezaupanje v edino silo, ki lahko premočrtno in dosledno vodi borbo za rešitev naših krajev.
Vsi komunisti se morajo čutiti mobilizirane, morajo razviti široko in kapilarno delovanje, morajo organizirati sestanke, konference, shode, debate, vztrajno nadaljevati z nabiranjem podpisov proti razkosanju, vršiti prepričevalno delo, razkrinkati sovražnike, preiti v odločno ofenzivo proti titovcem, organizirati enotne nastope s pripadniki drugih struj. V tem trenutku gre za usodo vseh nas, zato ne smemo štediti svojih sil.
Takoj za poročilom tov. Bernetičeve je spregovoril tovariš Siškovič, ki je dejal, da se moramo vedno zavedati svoje častne naloge, t. j. borbe proti titofašizmu, saj ni več daleč dan, ko bo Titova klika morala polagati svoje račune pred jugoslovanskimi narodi. Po Leninovem in Stalinovem
nauku moramo vedeti, da je glavna naloga slovenskih komunistov voditi borbo proti lastni buržoaziji, lastnemu nacionalizmu, lastnemu imperializmu. Zato je treba poostriti boj proti titovcem, jih osamiti, jim vzeti vsako možnost kontaktov z drugimi strujami. Zavedati se je treba, da je Trst delček sveta in da mi uživamo podporo vsega mednarodnega demokratičnega in
delavskega gibanja. Uživamo tudi podporo . jugoslovanskih in italijanskega naroda. Zavedajmo se tudi, da je v Italiji 10 milijonov komunistov in socialistov, ki ne bodo dopustili, da bi nam kdorkoli kot Slovencem skrivil najmanjši las.
Titovci spreminjajo iz dneva v dan svojo linijo, svojo politiko. To je izraz njihove popolne zmede. Istočasno pa hočejo s svojo lastno zme-

Slovenski aktivisti KP STO, zbrani na svojem aktivu, da preučijo položaj, ki je nastal v zvezi z angio-ameriško noto o izročitvi cone A STO Italiji in da diskutirajo o borbi, ki jo je treba voditi proti sovražnikom, ki bi hoteli izrabiti to priliko za oslabitev komunističnega in demokratičnega gibanja, predvsem poudarjajo svojo strnjenost in zaupanje v svojo partijo in v njeno vodstvo s tov. Vidalijem na čelu in z ogorčenjem odklanjajo vse zahrbtne napade na komuniste; izražajo svojo solidarnost in zaupanje v revolucionarne sile jugoslovanskih narodov ki se borijo za osvoboditev izpod titofašističnega jarma in anglo-ameriškega imperializma ter za vrnitev Jugoslavije v družino svobodnih narodov; bratsko pozdravljajo junaško italijansko ljudstvo, ki se pod vodstvom slavne KPI in tovariša Togliattija odločno borijo za svobodo, blagostanje in mir; poudarjajo, da je sedanja naloga slovenskih komunistov voditi odločno borbo za razkrinkanje titovskih fašistov, ki skušajo omajati zaupanje našega ljudstva v Komunistično partijo in Sovjetsko zvezo in doseči to, kar niso mogli doseči ob Resoluciji Informacijskega urada; bodo proti nacionalizmu za proletarski internacionalizem in slovansko-italijansko bratstvo; odločno borbo za spoštovanje mirovne pogodbe z Italijo in ustanovitev STO, v podrejeni vlogi za začasno civilno upravo Varnostnega sveta in, če bi prišlo do neposredne nevarnosti uničenja STO, za referendum za to, da se pod nadzorstvom OZN zasliši volja ljudstva.
do pasivizirati naše ljudstvo. Njihove grožnje nas ne smejo prestrašiti. Njihove grožnje so le dokaz, da so ljudje, ki se potapljajo in skušajo v zadnjem trenutku potegniti s seboj še druge ljudi.
Tov. BERTOK iz Skednja je povedal, kako so Skedenjci razkrinkali Petronija, ki je i-mel svoj «velikanski sestanek» 15-20 ljudi. Tov. ROGELJA poudarja, kako se Tito opravičuje pred svojimi gospodarji zaradi ljudskih manifestacij v Jugoslaviji, ter predlaga, naj se KPI pošlje bratski pozdrav. Tov. PEGAN predlaga, naj bi se slovenski partijski aktivisti večkrat sestali na sličnih aktivih. V tej borbi moramo napeti vse svoje sile in prepričati naše ljudstvo, da se z borbo da še mnogo rešiti, saj imamo na svoji strani Sovjetsko zvezo. Tov. STURMAN z Do-mja, da se lahko vrši delo med naivnimi titovci, tov. VALENCIO prav tako z Dom j a pa pripoveduje, kakšen uspeh so naši tovariši imeli pri nabiranju podpisov proti razkosanju. COK s Flavij poudarja, da skušajo titovci prestrašiti ljudi, kljub temu je 150 prebivalcev podpisalo proti razkosanju. Pravi, da se celo titovski pristaši boje pod Tita in je citiral razne primere, kako so nekateri vneti titovci že prodali krave in volove.
Burno pozdravljen od vseh prisotnih je nato govoril tovariš Vidali, ki je dejal, da se aktiv slovenskih komunistov vrši v zgodovinskem trenutku, ko se mešetarji Zahoda sestajajo, da bi določili razkosanje STO. Čeprav položaj ni še povsem jasen, se ne more preko teh dejstev:	1. Anglo-ameri-
kanci, Fella in Tito se strinjajo s priključitvijo Trsta k Italiji;
Vsa partija je mobilizirana v boju proti razkosanju STO
Povsem naravno je, da vlada v vrstah naših tovarišev veliko zanimanje za razvoj tržaškega vprašanje.. Vse diskusije se sučejo okoli vprašanja, ki je v tesni zvezi z bodočnostjo tukajšnjega prebivalstva. Aktivnost naše Partije je v tem času zajela tak obseg kot ga narekuje sedanji čas, kar obenem potrjuje kako velika je občutljivost in politična zrelost članov Partije.
Kljub temu pa naletimo tu in tam na tovariše, ki se še vedno omejujejo le na čitanje časopisov in na posečanje celičnih .sestankov, tako, kot da bi se nič novega, nič posebnega ne dogajalo okrog nas. Obnašajo se tako, kot da bi bilo ljudstvo povsem mirno in kot da bi ne bilo nujno potrebno govoriti z vsemi in ponesti v ljudske množice pravo usmeritev. Ti tovariši še obnašajo tako, kot da se ne bi zavedali dejstva, da je v tem času bolj kot kdaj koli poprej nujno potrebno nabirati podpise proti razdelitvi STO in zahtevati ljudsko glasovanje, ki naj odloči kakšna, naj bo bodočnost tega Ozemlja.
Toda v odločilnih trenutkih, kot je današnji, se mora sleherni tovariš čutiti trajno mobiliziran, mora biti kolikor je mogoče na razpolago svoji celici in svoji sekciji. Nedopustno je, da kateri koli tovariš misli, da je opravil svoje dolžnost že s tem, da se je redno udeležil sestanka celice in da je pravočasno opravil svoje redne, zgolj birokratske dolžnosti.
Danes je politična diskusija živa vsepovsod, v delavnicah,
v gostilnah, v družinah, v u-radih, v šolah, skratka povsod. Komunisti morajo povsod ponesti svojo jasno, razločno in nedvoumno besedo, katere ne bo mogel nihče napačno, odnosno zgrešeno tolmačiti. Mnogi komunisti znajo tako besedo pravilno podati kjer koli se nahajajo. Znajo tudi prepričati. Toda danes je nujno potrebno, da pridobe te lastnosti vsi prav vsi tovariši.
Tovariši se morajo zavedati resnosti svojih besed. Vedeti morajo, da javno mnenje po-gostoma ne razlikuje besed po-edinega komunista od linije naše Partije. Vsaka beseda, ki jo izreče komunist je tesno, kolektivno povezana s Partijo, in to danes bolj kot kdaj koli prej. Iz tega sledi, da se moramo zavedati resnosti in odgovornosti svojih besed. Zaradi tega je tudi nujno potrebno da se udeležujemo kolektivne diskusije Partije, ki slehernega tovariša pravilno usmerja.
vražniki za to, da bi pasivizi-rali borbo, je treba z vso prožnostjo že v kali razkrinkati in pobiti.
. Toda ni dovolj, če le pobijamo sovražno propagando. Zgrešeno bi bilo, če bi se vsakokrat, ko bi slišali kako laž na račun naše Partije in njenih voditeljev omejevali le na to, da bi dejali: «Ne, to ni res!» Pač pa moramo ob vsaki priliki prikazati vso odgovornost onih, ki so izdali stranke in ljudi, ki so jim sledili v dobri veri. To možnost imamo vsi; kajti naša Pffrtija je edina stranka, ki ni nikoli tajila, ki je vedno opozarjala na nevarnost, ki nam preti, ter na škodo, ki jo pripravljajo našemu ljudstvu oni, ki barantajo z našo žemljo. Naša Partija tudi danes, skupno s socialisti nadaljuje svojo borbo proti razdelitvi našega Ozemlja.
Zaradi tega moramo v teh dneh pogostoma obiskovati naše sedeže, naj bodo ti veliki ali majhni. V vsakem sedežu je treba o teh vprašanjih prosto in resno razpravljati o tem, kako bomo bolje vodili našo bitko za obrambo celovitosti našega Ozemlja, proti sleherni provokaciji titovcev in fašistov, ki bi utegnila odvrniti naše ljudstvo od njegove borbe in ciljev, ki jih ima ta borba.
Gesla, ki so jih posejali sovražniki miru in našega ljudstva zato, da bi ločili Italijane od Slovencev in obratno ter ustrahovanje in obrekovanje, katerih se poslužujejo ti so-
ZA VSAKOGAR NEKAl...
«Mojster, pridite nazaj, občinstvo vas spet kliče!»
MODRIJAN
«ZAKAJ pa vidva nimata o-trok?» je vprašal mali Tonček te-
lo in strica, ki sta prišla na o-bisk.
«Štorklja nama jih noče prinesti».
«No, če bosta na štorkljo čakala, bosta pa res dolgo čakala!»

ZADNJI ZREZEK
GOSPA Marica ima na večerji dvanajst gostov. Vsi hvalijo njeno kuharsko spretnost in slastno jedo okusne zrezke. Končno o-sta-ne na velikem krožniku zadnji zrezek. Videč, da se nihče od gostov n:e upa poseči po njem, pravi gospa Marica: «Veste kaj? Za pet minut bom ugasnila luč. Ce je kdo mied varni še lačen, naj medtem vzame zadnji zrezek».
Rečeno, storjeno. Gospa Marica ugasne luč in čaka. Naenkrat zasliši strašen krik. Vsa prestrašena naglo prižge luč in kaj vidi: na zrezku leži roka in v njej je zadat vilic!
bodenih enajst villici

«Razumi že vendar. Saj sem ti dejal, da vseh enajst ne moremo Puskasa igrati!»
KOKOS, LISICA IN LJUDJE
BREZ BESED
Z DVORIŠČA je ušla kokoš in, ko je na polju mirno zobala, je prišla lisica in jo požrla. Mati je hotela to priliko izkoristiti, da pouči svojo malo Liziko:
«Vidiš» je dejala, «lisica je našo kokoš 'požrla, ker ni bila pridna!»
Lizika je nekoliko pomislila, nato je pa zaključila:
«Kaj ne, mamica, če bi bila pridna, bi jo bili pa mi poj »d lil»
LINCOLN IN SOLA
PREDSEDNIK Združenih držav Amerike ie bil sin siromašnih ljudi; obiskoval je osnovno šolo v Hodgieviilleu. Nekega dne se je hotel učitelj prepričati, če so njegovi učenci snažni in jih je pozval, naj .pokažejo roke. Lincoln je postavil na klop svojo levo roko.
Ko jo je učitelj zagledal, je dejal: «Kako je umazana! Zaslužiš, da te desetkrat udarim po prstih. Kljub temu ti .pa hočem kazen odpustiti, če mi v vsem razredu pokažeš eno samo roko, ki bi bila bolj umazana kot je ta!» Tedaj je mali• učenec z nasmeškom potegnil na dan svojo desno .roko in učitelj je moral priznati, da je poražen.
Novinar: «Kaj sem vas še hotel vprašati? Da, kakšen je vaš naslov, prosim?»
O tem je treba razpravljati v naših sedežih ob vsaki uri, brez tratenja dragocenega časa. Toda pri tem se moramo izogibati vsakega argumenta, ki bi naše razpravljanje in naše delovanje povleko na stranpota. Paziti moramo tudi na to, da je naše razpravljanje prosto vsakega sektaštva, ki bi utegnilo omejiti njegovo širino.
Politična in organizacijska budnost, ki je v sedanjem trenutku nadvse važna se lahko uresničuje le s to kolektivno obvezo, ki mora priti do izraza pri vsaki notranji normalni ali izredni diskusiji.
Vsak naš sedež mora te dni razpolagati s številnimi tovariši, ki imajo najboljšo voljo dobro in čim več delati. Zato imajo celični in sekcijski komiteji nalogo, mobilizirati v tej bitki vse tovariše in prijatelje ter jim pomagati, da ohranijo vso vedrost in gotovost, ki naj jim omogočita kar najboljše izvrševanje njihovih nalog.
Razvoj industrije
na Poljskem
V šestletnem načrtu L. R. Poljske zavzema poglavitnejše mesto razvoj kovinarske industrije. Poljska ima namreč za njen razvoj zelo ugodne pogoje. Kljub temu pa predvojne poljske vlade niso nikoli posvetile temu vprašanju nobene važnosti. V primeri z letom 1939 je Poljska že podvojila proizvodnjo premoga in jekla, potrojila pa je proizvodnjo električne sile. Nastali so novi veliki industrijski kompleksi, med katere spada tudi jeklarna «iBierut» v Czestochoki. v šestih letih bo Poljska potrojila proizvodnjo kovin. Pri Krakovu gradijo največjo livarno v državi. Ta bo lahko proizvajala en milijon in pol ton jekla na leto, t. j. več kot vse predvojne poljske jeklarne. Proizvodnja železa bo ob koncu šestletnega načrta trikrat večja od predvojne proizvodnje.
2.	Anglo-amerikanci, Fella ir! Tito se strinjajo z nadaljevanjem anglo-ameriške ali vsaj ameriške okupacije v coni A;
3.	Anglo-amerikanci, Fella in Tito se strinjajo, da bi Tito moral dobiti podeželje cone A v zameno za obalo cone B; ker pa Tito ne namerava dati obale cone B, zgleda, da se strinjajo, da bo tudi podeželje cone A šlo Italiji.
Tito grozi, da bo vdrl v cono A. To pa bi pomenilo začeti konflikt v notranjosti Atlantskega pakta, kar Anglo-amerikanci ne morejo dopustiti. Tito ne more začeti z vojno tudi zato, ker ve, da revolucionarne sile v Jugoslaviji čakajo ugodnega trenutka, da bi napravile konec z njegovim režimom. Zato bo Tito nada-
lllll

ljeval z grožnjami, uresničiti pa jih ne bo mogel nikoli.
Tudi manifestacije v Jugoslaviji so dokazale, da Tito ne more biti gotov položaja v notranjosti. V petih letih ni mogel Tito niti enkrat organizirati množičnih demonstracij proti ZSSR ali sovjetskemu poslaništvu, sedaj pa se je zgodilo, da so jugoslovanski ljudje z velikim navdušenjem šli na cesto in v velikanskem številu začeli napade na osovražene anglo-ameriške imperialiste. To pomeni, da jugoslovanski narodi zelo dobro vidijo, da so anglo-ameriški imperialisti edini sovražniki Jugoslavije, ne pa ZSSR in ljudske demokracije, kot pravijo titovski hierarhi. Titovska politika netenja mržnje proti ZS SR in ljudskim demokracijam je doživela popoln polom, kar je prišlo prav ob tej priliki do izraza.
Ce bo prišlo do razkosanja, naša Partija ne bo dopustila, da bi se kdor koli dotaknil slovenskih nacionalnih pravic; nadaljevala pa bo svojo borbo za ustanovitev STO.
V tem trenutku so titovci osamljeni. Celo indipendentisti si skušajo umiti roke. Zato imamo velike možnosti za delo, saj lahko dokažemo naše pravilno stališče in izdajalsko stališče titovcev na podlagi dokumentov. Popularizirati je treba ZSSR in razkrinkati ti-tovce kot stavkokaze slovanskih narodov.
'Moramo biti budni proti vsakovrstnim provokacijam. Ne bomo več dopuščali, da bi se organizirale take provokacije kot na Garibaldijevem trgu. Odločno bomo nastopili proti provokatorjem: italijanskim fašistom in titovcem. Slovenskim dijakom moramo reči, naj ne nasedajo provokacijam. Italijanskim fašistom pa je treba zabičati, da, če se bodo samo s prstom dotaknili slovenske šole, bodo morali napraviti račune z nami.
Partija je mobilizirana, sedaj mora biti bolj kot kdaj prej enotna in pripravljena na borbo, ki jo vodimo. Naša partija je edina, ki ni izgubila svojih mirnih živcev. Mirno, odločno in dosledno nadaljujemo svojo borbo, ker vemo, da smo na oravilni poti in ker vemo, da imamo ob strani velikanske in nepremagljive zaveznike.
Po govoru tov. Vidalja je tov. GOMBAČ poudaril važnost, da gremo v ofenzivo, da razkrinkano titovce, da budno pazimo na njihove provokacije, da smo povsod, kjer je ljudstvo. Tov.ca BAVCER je predlagala, naj se osnujejo bralni krožki za tiste slovenske tovariše, ki ne znajo lepo brati slovenskih listov. Tovariš BLAŽIČ iz Ricmanj pa je poudaril, da skušajo titovski agenti strašiti naše ljudi s svojimi tolovajskimi grožnjami. Tov. SPANGER iz Nabrežine pravi, da je treba ob tej priliki razbremeniti tovariše iz centra in vršiti delo s krajevnimi silam' i. Tov.ca IZANCE-VA je mnenja, da je treba organizirati izlete na podeželje zato, da se podeželskim tovarišem nudi konkretna pomoč. Tov. VALERIO s Škofij poudarja važnost kapilarnega dela, dočim tov. KREČIČ iz Bar-kovelj pravi, da so hišni sestanki mnogokrat bolj koristni kot večja zborovanja. Poleg drugih tovarišev, ki so iznesli svoje izkušnje in svoje predloge za izboljšanje dela, je tov. MARKOVIČ poudaril, da je treba tolči titovce prav na podlagi njihovih lastnih izjav.
Po sprejetju resolucije je tov. Bernetičeva podala zaključke in pozvala, naj se vsi tovariši čutijo mobilizirane,
naj se gre od hiše do hiše, naj se vrši široko kapilarno delo,
naj se utrdi slovansko-italijansko bratstvo. V tej težki borbi nismo sami: z nami so vsi slovanski narodi pod vodstvom Sovjetske zveze, vsi osvobojeni narodi, vse napredne in miroljubne sile sveta.
PISANI SVET
Jugoslavija in ameriška propaganda
ZDA so v zadnjih 12 mesecih potrosile 6 milijonov dolarjev za izdajanje ameriške propagande v tujih jezikih. Vlada ZDA sklepa s tujimi vladami pogodbe s katerimi se obvezuje, da bo dobavljala ameriški propagandni material in da bo podprla založnike v ZDA, ki bodo ta material tiskali. Do sedaj je ZDA sklenila tovrstne pogodbe s šestimi evropskimi državami, t. j. z Nizozemsko, Zahodno Nemčijo, Jugoslavijo, Francijo, Avstrijo in Norveško, in z dvema izvenev-ropskima, t. j. z Izraelom in s Cangkajškovo Formozo. V uvozu ameriških knjig in revij je Jugoslavija na tretjem mestu v svetu za Nizozemsko in Zah. Nemčijo. Po ameriškem poročilu je Jugoslavija lani stodstótno povečala svoj uvoz ameriške propagande. Na ta način se iz Amerike ne u-važajo le orožje, kapital!, dolarji. filmi, marveč tudi ameriški strup v obliki propagandnih knjig, comicsov, Pecosa Billa in policijskih romanov. Ce bo šlo tako naprej, bomo prišli do tega, da bodo titovci uvedli obvezni pouk v angleščini, tako da bo Jugoslavija lažje in preje postala 49. ameriška zvezda!
Kaj se godi v Turčiji
Turški časopis «Aksham» poroča, da pohaja po cestah v raznih turških mestih nad 40 t. soč otrok. Lakota in beda jih silita, da stikajo po smetiščih za odpadki ter da kradejo kjer koli se jim nudi prilika. Ti otroci spijo podnevi na travnikih, noči pa prebdijo po raznih postajah, v zapuščenih železniških vozovih, v pristaniških napravah, na dvoriščih mošej, v javnih kopališčih in nekateri celo v nočnih barih. Nič boljši ni položaj na deželi. Kmečki otroci živijo v skrajni bedi. Večina izmed njih ne pozna čevljev. List pripominja tudi, da zaradi slabih zdravstevnih prilik in zaradi pomanjkanja zdravniške oskrbe umre vsako leto povprečno okrog 400.000 otrok.
Objavljamo še dve sliki, ki nam kaže la dva prizora izmed tolikih za časa beograjskih demonstracij proti anglo-ameriškim imperialistom. Zgoraj vidimo razdejano ameriško knjižnico, ki jo varujejo številni Titovi miličniki, spodaj pa je fotograf posnel precejšnjo množico demonstrantov, ki hočejo nad angleško in ameriško poslaništvo, a jim to preprečuje Titova milica na konjih.
Prvič po petih letih se je zgodilo, da so Jugoslovani stopili na plan v tak® ogromnem številu. V teh petih letih je Titova vlada napravila vse, da bi «prepričala» jugoslovansko ljudstvo, da so Anglo-amerikanci «prijatelji» Jugoslavije in da je Sov; jetska zveza njihova «sovražnica». Da bi o tem prepričali ljudi, so titofašisti napeli vse svoje sile: pet let so po radiu, časopisih, konferencah, zborovanjih, v razgovorih, z brušurami, s knjigami, kongresi razširjali protisovjetizem. Po petih letih pa so Jugoslovani stopili na ulico in... krenili proti Anglo-amerikancem, razbili anglo-ameriške knjižnice v Beogradu, napadli anglosaška poslaništva v Beogradu, konzulate v Zagrebu, razbili par kosti nekemu ameriškemu novinarju itd. Zato pa so titofašisti morali ukreniti: začeli so polivati z vodo demonstrante, jih tepsti, stražiti «prijateljske» objekte, prepovedati demonstracije, aretirati več desetin ljudi. Titofašisti so videli, da ne Sre samo za kožo Anglo-amerikancev, marveč tudi za njih lastno kožo. Jugoslovansko ljudstvo je te dni dokazalo, da sovraži z dna srca anglo-ameriške imperialiste, da ne verjame titovskim protisovjetskim krilaticam, da je pripravljeno korakati proti Angio-amerikancem, da pa ni pripravljeno korakali proti Sovjetski zvezi. Za titovce je to zelo resno opozorilo. Za tržaške titovce pa je to opomin, ki so ga prejeli kot krepko zaušnico: jugoslovanski narodi so z nami in proti njim!!!
mnnipesTncue proti impemoLizmii
PO POTIH LOTIH TIT0USH00A TBRORJfl
Tito ni v petih letih mogel organizirati niti ene protisovjetske manifestacije - Sedaj so prepovedali Jugoslovanom stopiti na ulice - Policija pretepala in aretirala demonstrante

DOBER SPOMIN
NEKA mlada gospa obišče po par letih univerzo, kjer je študirala. Na stopnišču sreča svojega starega profesorja in ga navdušeno pozdravi. Toda profesor jo bez besed začudeno gleda, ker je očividno ne pozna. Tedaj pravi mlada gospa: «Ali se me ne spominjate več? Saj ste me vendar takrat zaprosili, naj postanem vaša žena...»
«A, da, da... Spominjam se,» odgovori profesor. «No, in kako je bilo, ali ste postali moja žena?»
Takoj 8. oktobra popoldne se Je izvedelo, da so se začele vršiti po Jugoslaviji manifestacije proti angio - ameriškemu sklepu o predaji cone A Italiji. In takoj prvega dne se je opazilo, da so se jugoslovanski demonstranti obrnili na pravi naslov, t. ]■ proti Anglo-amerikancem. Ze v Četrtek 8. oktobra so beograjski demonstranti razbili izložbe ameriške in angleške knjižnice ter šli nad angleško in ameriško poslaništvo.
Drugega dne so se demonstracije po Jugoslaviji podvojile in podvojili so se napadi na anglo-ameriška predstavništva v Beogradu, v Zagrebu in povsod, kjer le obstajajo. Sam «Primorski dnevnik» je moral priznati, da bi bili ljubljanski demonstrantje kmalu razbili neki angleški osebni avto, če bi ga ne bila rešila titovska milica.
Dogodilo se je tudi, da so beograjski demonstrantje premikastiti ameriškega novinarja Kinga, ki si je v svoji naivnosti morda mislil, da je Tito ie tako globoko usidral med Jugoslovani čustvo «ljubezni» do ameriških in angleških «zaveznikov», da se bo lahko nemoteno sprehajal po ulicah Beograda u trenutkih, ko je že vsakemu Jugoslovanu postalo jasno anglo-ameriško izdajstvo.
Titova vlada se je začela o-pravičevati na desno in na levo. Poluradna titovska agencija «Ju-gopress» je takoj po incidentih, v katerih so zletele v zrak anglo-ameriške knjižnice v Beogradu sporočila, da so bila ta razdejanja «delo nekaterih provokatorjev». Bajka o «provokatorjih» pa se je ponovila v vseh titovskih listih, ki so se skušali opravičevati pred svojimi gospodarji. Na ta način so jugoslovanski delovni ljudje, ki so protestirali proti anglo-ameriškim imperialistom, dobili od svojih «vladarjev» vzdevek «provokator», ki ga danes nosi vsak, ki se je udeležil manifestacij tistih prvih dni. To pomeni, da so titovci imenovali «provokatorje» stotisoče Jugoslovanov, ki so v svoji bistroumnosti videli glavnega krivca svoje nesreče prav v Anglo-amerikancih,
A titovcem ni bile dovolj, da
so začeli pitati jugoslovanske narode z vzdevkom «provokatorji». V svojem nesramnem hlapčevstvu so šli še dalje. Začeli so policijsko nastopati proti demonstrantom. Drugega dne so v Beograd priklicali policijska ojačenja, mobilizirali so vojaški garnizon, člane vojaških akademij, tajno policijo itd. Kot oja-čenje je prišlo v Beograd 800 miličnikov
In nastopi proti demonstrantom so se prav kmalu začeli. Najprej so začeli demonstrante polivati z vodo, kot je v navadi po
tovski aktivisti so začeli agitirati med ljudmi, naj ne stopijo več na ulico, naj prirejajo rajši svoje manifestacije po tovarnah, po vaseh in mestnih četrtih. Ko jim je uspelo ustaviti manifestacije tudi preko aretacij večjega števila takozvanih «provokatorjev», so titovci spremenili te manifestacije protesta proti Angio - amerikancem o... predvolilne shode.
Na ta način skušajo titovci zadušiti glas ljudskega protesta proti Angio - amerikancem. Saj se zavedajo, da je vsaka mani-
AMERISKA TURISTA V JUGOSLAVIJI — Poglej kako so oblečeni ti ljudje, kljub temu, da so polne trgovine oblek.
vseh zahodnih deželah, nato pa so začeli ljudi, ki so hoteli vdreti v angio ameriške knjižnice, tepsti s puškinimi kopiti, kar dokazujejo tudi slike, ki so bile objavljene v vseh listih.
V določenem trenutku se je v Beogradu zgodilo, da so demonstrantje začeli kot za časa vojne striči do golega vse tiste ženske, ki so kljub vsem demonstracijam zahajale v anglo-ameriške knjižnice. Policija pa je proti tem «brivcem» nastopila zelo surovo, jih natepla, nagnala in jih več aretirala.
Ko pa je Tito v Leskovcu ponudil Trst Italiji, je prišel ukaz, naj se demonstracije na vsak način ukinejo in omejijo. Vsi ti-
festacija proti Angio - amerikancem istočasno tudi manifestacija proti njihovemu režimu, ki je terni Jugoslavijo v objem Anglo-amerikancev. Titovci delajo vse, da bi preprečili ljudske manifestacije, ker se zavedajo, da bi se te manifestacije v določenem trenutka lahko spremenile v 'protititovske demonstracije, kar bi prav gotovo lahko privedlo do drugega 27. marca 1941.
Manifestacije po Jugoslaviji So bile iz tega vidika pozitivne. Te manifestacije so dokazale, da titovci niso v petih letih mogli organizirati niti ene manifestacije preti Sovjetski zvezi, dočim je ljudstvo spontano šlo nd trg v trenutku, ko je zvedelo za ne-
sramno izdajstvo Angio - am°
er1' ||
kancev. To pomeni, da si je J goslovansko ljudstvo v sc6* __________________________^
in da titovci niso mogli v PellJ •?.
im<ù° b
,si»' '
letih, čeprav so uporabili vsa ^ |,j
gromna sredstva, ki jih na razpolago, usmeriti jugo . vansko ljudstvo po poti tju°eZl
do Anglo-amerikancev in soVt, štva do Sovjetske zveze. Sedaj ‘ jasno, da so titovci prvič po tih letih od svojega prejeli prvo veličastno in »"‘"g |j žično opozorilo, da je nflll0'>0, j protisovjetska politika popo1’1	;
ret1" li<

izdajstl>> lij
mnr l:>
politika
ma propadla in da njihov rei'-, |j temelji na zelo trhli podlagi.	|i
rečeno, da ne bodo prihodi11 |!
množične manifestacije v L slaviji predstavljale velikanSK it ga koraka k osvoboditvi Jug°sl M vije izpod titofašizma in anS1 ameriškega imperializma.
Kaj se dogaja preko meje
BEOGRAD
Privatni gradbenik StaniS Petrovič ima podjetje, v k®1 rem zaposluje 65 delavcev
:1»V
t»' A c»
Pejovič je lastnik nekega drU.
gdga beograjskega podjetja, katerem zaposluje 250 deia. cev. V Zemunu gradi neki P vatnik poslopje, ki je vred-preko 25 milijonov din. ^e.e titovski minister Veselinov moral priznati, da je v ^lS
podjetnik, ki zaposluje in i^
rišča preko 300 delavcev, potem bodo še rekli, da dijo socializem»...
PTUJ
V vasi Sobetinci pri Ptuiu, 50 brezzemljašev, ki nirflLy sredstev za življenje. V P
J*
nai»
,rgf
skem okraju je preko 500 D ^
zemljašev. Prav toliko jih a-okraju Ljutomer. Brezzeih „
ši zahtevajo, naj se odvza-
iifl’
zemlja kulakom in naj se 1 „ razdeli, tako da se bodo 1® preživljali. Odločno Pa ” ni protujejo, da bi še iz kula odvzete in dobro plačane z e lje ustanovile kapital^
katerih bi morali »j
farme, v katerih bi mor“j‘eišlt1 Vati kot brezpravni poIjed delavci.
0
TITO JE PRODAL
63.000 SLOVENCEV
Pozivamo Slovence, naj te tri citate pokažejo vsakemu titovcu, ki naj ve, da je Tito prodal Trst in 63.000 Slovencev Italiji.
„ Slov. Poročevalec" iz Ljubljane od 11. septembra 1951 objavlja intervju Tita z nekaterimi inozemskimi dopisniki. V tem intervjuvu je Tito dejal :
“Mi smo proti združitvi obeh con. Smo za to, da pride do sporazuma med Jugoslavijo in Italijo, vendar na podlagi statusa quo (obstoječega stanja). Oni zahtevajo več kot lahko dobe,
Italijani lahko dobe Trst..."
V	prvi polovici novembra 1952 je Tito podal ameriškemu novinarju Sulzbergerju naslednjo izjavo:
“Jugoslavija... bi bila popolnoma pripravljena vzeti kot podlago za diskusijo z Italijo možno delitev, ki bi temeljila na prepustitvi večjega dela cone A Italiji in večjega dela cone B Jugoslaviji..."
V	soboto 10. oktobra t. 1. je Tito v Leskovcu dejal (“Primorski" od 11. oktobra t. 1. na 3. strani, 9. stolpcu na sredi):
“Pa dajmo rešiti na ta način to vprašanje: naj bi se ustanovili dve avtonomni enoti, cona B z vsem zaledjem Trsta, z vsem ozemljem cone A, ki je naseljeno ne pretežno, temveč popolnoma s Slovenci. Naj bo to av-tomna enota pod suverenostjo Jugoslavije in to recimo za določeno dobo, recimo za deset ali več let. Samo mesto Trst pa naj bo za isti čas prav tako avtonomna enota pod suverenostjo Italije..."
Ti trije citati nam dokazujejo, da je Tito trikrat v treh letih ponudil Trst Italiji, da ga je trikrat zaporedoma že prodal. Skupno s Trstom pa je prodal Italiji 63.000 Slovencev od 83.000, ki živijo v coni A STO. On je torej s Trstom prodal Pelli 5% slovenskega naroda, kot je pred štirimi leti prodal Avstriji koroške Slovence.
Tito je torej prodal Trst in nihče drugi kot on. Titovce je treba s temi tremi citati postaviti ob zid, na sramotni oder, jim onemogočiti vsak korak med našimi ljudmi. Naj odgovorijo na te tri citate, potem se lahko z njimi govori dalje !
^AAAA/WVVVVVVVVVVVV\AAA/'
ANGLO-AMERIŠKA OKUPACIJA je uničila naše gospodarstvo
Izdatki vojakov in podpore ERP ne morejo poplačati težkih izgub, ki nam jih je povzročil Washington s svojimi prepovedmi svobodnega trgovanja z vsemi deželami sveta
Te dni je zavladala v cani A velika skrb, da bo odhod okupacijskih čet — če bo do tega prišlo — povzročil nadaljnje poslabšanje že iiak težkega gospodarskega stanja. Govori se, da so tuji vojaki, posebno ameriški, trosili tu velik del svojih visokih plač, tisoče oseb je bilo zaposlenih pri vojaških silah, drugi tisoči pri VU, vršila so se razna dela na njihov račun itd. In tako se prihaja do zaključka, da bo odhod anglo-ameriških okupacijskih čet imel neprijetne posledice za vso cono.
Prebivalci podeželja in vasi na splošno imajo tudi drugo, posebno skib: kje bodo prodajali svoje proizvode — mleko, zelenjavo itd. — v primeru, da se podeželje loči od Trsta, njegovega naravnega tržišča. Ta skrb je popolnoma upravičena in zato se Slovenci, ki živijo na tem delu cone, odločno borijo ne samo proti ločitvi cone A od cone B, temveč tudi proti vsakemu možnemu nadaljnjemu razkosanju cone A, kot bi ga hotel Tito. Znano pa je da je vse njegovo kričanje po večini le bahanje.
Kolikor se tiče splošnega vprašanja zaskrbljenosti zaradi morebitnega odhoda Anglo-amerikan-cev, je treba priznati, da bi sled-
ladjedelnicam do-
nji resnično pustili za seboj neko I jetjem, ki
* bavljale opremo ladij, barve, po-
pražimo. Toda, če hočemo točno spoznati gospodarsko stanje v naši coni in perspektive za njegov bodoči razvoj, z okupacijskimi četami ali brez njih, ne moremo gledati na to vprašanje z enega samega vidika, temveč ga moramo upoštevati z vseh njegovih plati.
Po končani vojni je tuja vojaška okupacija globoko spremenila gospodarski ustroj cone A. Pred vojno sta predstavljala temelje našega gospodarstva pristaniški promet in industrija. To je resnica, tudi če je prva svetovna vojna nekoliko zmanjšala važnost pristanišča, zaradi razkosanja kompaktnega centralno-evropskega zaledja Trsta, nastanka političnih in gospodarskih nacionalizmov itd.
Kljub vsemu pa je ostalo pristanišče tudi po letu 1918. v središču mestnega gospodarstva zaradi dohodkov, ki jih je dajalo ne samo pristaniškim delavcem, prevoznikom, Javnim skladiščem, vsem koristnikom pristanišča in pomorščakom, temveč tudi ladjedelnicam, ki so gradile za potrebe prometa, arzenalu, ki je popravljal ladje, ki so pristajale v našem pristanišču, ter dalje vsem | številnim malim in srednjim pod-
hištvo itd. Skratka, delovanje pristanišča je zgodovinsko določilo razvoj največjega dela mestne industrije in obrtništva, ki sta še danes tesno povezana z njim, tudi če ne v enaki meri kot pred vojno leta 1914.
Toda anglo-ameriška okupacija je vplivala prav na to osnovno funkcijo našega pristanišča, ki bi moralo predstavljati naravni gospodarski kanal med Centralno Evropo in prekomorskimi deželami. Z VU je skušala zamašiti ta kanal, kar je vplivalo tudi na vse ostalo tržaško gospodarstvo. Ze leta 1948, ko je začel funkcionirati Marsallov načrt, so začele funkcionirati tudi prepovedi trgovanja s socialističnimi in Ijud-sko-demokratičnimi deželami, ki so jih Združene države vsilile vsem «nadarbenikom» ERP. Leta 1951. je pa W ashingtonski kongres odobril zakon, ki je določil sestavo seznama 1700 vrst 'blaga, glasovite «črne liste» vsebujoče vse prvine, polizdelane in izdelane proizvode, ki se niso smeli izvažati na Vzhod. Ta prepoved je bila za vse atlantske dežele trd udarec, toda najhujšt udarec je bila za Trst. To pa v prvi vrsti za to, ker predstav-
BORCI PRIPOVEDUJEJO O SVOJIH DOŽIVLJAJIH
Obvestilo za sestanek: ”Orevi - ob osmi uri”
Objavljamo prispevek tov. Franca Komica našega občinskega svetovalca iz Stever-jana:
Ze leta 1941. so prihajale raznovrstne vesti iz Jugoslavije o nekakšnih puntarjih, ki niso klonili pred italijanskimi in nemškimi fašisti, marveč so se jim postavili po robu in se jim trdovratno upirali. Te ljudi so imenovali «partizane» in ta beseda je bila za nas čisto nova. Vedeli smo le toiiko, da so se ti junaki za ceno lastne krvi pognali v boj proti okupatorju, da enkrat za vselej osvobodijo domovino od domačih, nemških in italijanskih fašistov. Iz dneva v dan so se množile raznovrstne vesti in mi smo bili tem junakom hvaležni, ker smo vedeli, da je to edini izhod tudi za nas, da se enkrat za vselej iznebimo okovov tlačanstva.
Nekega dne, v jeseni 1942. leta, ko sem bil z očetom na njivi, se nama je približal sosed, ki je imel z očetom skrivnostni razgovor. Mene sta nekoliko odstranila, da bi ne slišal o čem sta govorila, toda vseeno sem utegnil slišati: da... nocoj ob 8. zvečer... Tedaj nisem miroval, dokler mi niso povedali, da bo sestanek in za-
na široko organizirano delovanje.
Bilo je proti koncu leta 1942 ko sem se nekega dne oglasil pri svojem prijatelju Avgustu Padovanu, ki je tudi pozneje daroval svoje mlado življenje za blagor delovnega ljudstva. Poklical me je v hišo in povedal, da ima obiskovalce. Stopil sem v sobo in začudeno obstal: pred .sabo sem zagledal
man so me prepričevali, naj se sestanka ne udeležim. Komaj sem čakal, da bo večerja in pride osma ura.
Sestanek se je vršil pri neki samotni hiši. Ko smo prišli, je bila naša prva skrb, da iz previdnosti postavimo straže. Sestanka se je udeležilo o-krog trideset ljudi. Bil. je to prvi sestanek, kateremu sem prisostvoval. Ko je govornik na široko opisal položaj v svetu v vojni proti fašizmu, nas je opomnil na dolžnosti, ki se od nas zahtevajo v tem času, in sicer to, da vsestransko podpiramo partizansko gibanje. Udeleženci sestanka so z velikim veseljem sprejeli sklep, da bodo za partizane čim več dali in s tem okrepili borbo. Po sestanku smo se čutili nove ljudi, čutili smo, da ne živimo samo zase, ampak tudi za druge in da drugi živijo tudi za nas. Predno smo se razšli, smo zapeli «Nabrusimo kose» (prvo borbeno pesem, ki so jo titovski izdajalci pozneje prepovedali v Jugoslaviji, op. ur.). Po tem prvem sestanku, se je začelo
dva partizana, od katerih je bil eden ranjen. Sedel sem k njima in začeli smo se posvetovati. kako bomo rešili problem, da spravimo ranjenca na varno. Stvar je bila delikatna, ker je morala biti konspirati-vna. Prevzel sem si nalogo, da se bom zanimal in res sva še isti večer spravila z očetom ranjenega partizana k nam in čez osem dni je ranjenec okreval. To je bilo moje prvo srečanje s partizani.
28. januarja 1943. ob 5. zjutraj so prišli pome orožniki in me z drugimi slovenskimi fanti odgnali v Italijo. Dodeljen sem bil v specialni bataljon in postal, kot vsi ostali, vojak brez puške, o katerih ve zgodovina kaj male povedati.
Daleč od staršev, prijateljev in znancev je življenje postajalo otožno. Edini vesel trenutek sem imel, ko sem dobil očetovo pismo, v katerem mi je opisoval dogodke pri nas. Julija meseca istega leta me
je prišla obiskat mati in mi je med drugim prinesla žalostno vest, da je kvestura zaprla očeta. Cez nekaj časa sem dobil pismo, da se nahaja oče v bolnici težko bolan; 28. avgusta pa brzojavko, da je moj oče umrl.
To je zbudilo v meni srd in željo po maščevanju nad pobesnelim fašizmom, ponosen sem pa bil, kakor sem tudi danes, da sem imel očeta, ki je znal sam umreti, ne da bi izdal katerega koli od svojih sodelavcev. Zaradi očetove smrti sem dobil 15-dnevni dopust in tako sem doma dočakal razpad Italije. Tiste dni je vladalo pri nas nepopisno veselje in vendar so nas čakali še črni dnevi, kajti nemški nacizem s tem še ni bil strt. Zato je bila naša prva naloga, da zbiramo orožje. Veliko je bilo tiste dni fantov, mož in deklet, ki so se prostovoljno javili v partizane, saj je Steverjan, ki šteje okrog 1.000 prebivalcev dal «250 partizanov in 72 padlih.
Nemške horde so prišle v Gorico in mi smo se oborože-vali in pripravljali na odpor. Iz Steverjana smo se pomaknili na Hum, to je majhna vasica, ki meji s Steverjanom. Postavili smo zasede in čakali, da pridejo Nemci, in ni jih bilo treba dolgo čakati: že v jutranjih urah so pridrveli mimo naših zased. Tedaj je počilo; Nemci so odgovorili z močnimi rafali in mi, še neizkušeni, smo se pognali v beg. Imeli smo prvega ranjenca, toda tudi Nemci so se umaknili.
Komaj proti večeru smo se začeli zbirati; sledilo je popisovanje moštva, ustanovljene so bile čete in bataljon.
To je bil prvi spopad z Nemci. Za tem je sledilo nešteto drugih, ki so se pa drugače obnesli in nemška «železna vojska» si je morala vzeti na znanje, da ima opravka z ljudmi, ki znajo umreti a ne kloniti.
Siedili so dnevi veselja in žalosti, dnevi lakote, zmrzava-nja in neskončnih pohodov, toda partizanska pesem nas je bodrila in nam vlivala novih moči, da smo kljubovali vsem težkočam in na predvečer napadov kljub vsemu navdušeno prepevali: «Jutri gremo v napad... za svobodo, za kruh!»
FRANC KOM1C
Ijata velik del našega zaledja prav dve ljudski demokracij, Madžarska in Češkoslovaška, ki sta v preteklosti usmerjali preko našega pristanišča ogromen del svojega prometa, ki je sedaj praktično blokiran; drugič pa zato, ker. so v drugih atlantskih deželah cesto in radi spregledali pri prepovedanem trgovanju z Vzhodom, — sedaj se trgovina razvija že skoro popolnoma odkrito — dočim se je pri nas ustanovil poseben urad za kontrolo pomorskih prevozov, pod neposrednim vodstvom anglo-ameri-škega ravnatelja javne varnosti, ki je z neizprosno strogostjo kontroliral trgovske izmenjave z ljudskimi demokracijami in jih v največji meri preprečeval in sabotiral.
Tako ustvarjena ovira, skupno z oviro, izhajajočo iz zloglasnega fašističnega vojnega zakona od leta 1940, ki odvzema vsako predpravico prostim conam in je kljub vsem neštetim intervencijam krajevnih gospodarskih krogov za njegovo ukinitev še vedno v veljavi, je odvrnila od našega pristanišča bogat promet. Letos je pristaniški promet o-dločno izpod lanskega in tendenca nadaljnjega znižanja je vedno izrazitejša. Negativne posledice so se odražale in se še vedno odražajo na vsem gospodarstvu cone, kar. najbolje občutijo delavci, obrtniki in vsi produktivni sloji.
Vse podpore na podlagi Marshallovega načrta, dodatki k področnemu proračunu s strani italijanske vlade, izdatki' okupacijskih čet ne morejo na noben način nadoknaditi ogromnih izgub, ki jih trpimo, zaradi izmaličenja našega gospodarstva, vsiljenega nam s strani anglo-amenskih o-kupatorjev. In ne samo to; Cm dlje traja to stanje, tem bolj se izmaličenje kristalizira in tem težje bo to popraviti pri obnavljanju naravnih lunkcij našega gospodarstva.
Dolgo ne bomo mogli tako slabo životariti s podporami, z 20 tisoč brezposelnimi, z meničnimi protesti, z neprestano naraščajočimi zalogi v zastavljalnici, s stalnimi odpusti, delnim ali popolnim prenehanjem obratov v podjetjih, neprestanim nižanjem obsega pristaniškega prometa.
Nujno je potrebno, da se Trst povrne k svojim naravnim funkcijam svobodne trgovine z vsemi deželami sveta. Le tako bo delo zagotovljeno vsem državljanom in bo za vse gotovo in pošteno, ne pa negotovo, bedno in omejeno, zavlsno od vojnih načrtov atlantskih sil in njim sledečih premikov okupacijskih čet iz enega kraja Evrope v drugi.
FERDI ZIDAR
,‘//jtehocl ()(< podeželju
Čistilnica nafte «Aquila» v žavljah
Sv. KRIK
Pred nedavnim je naš list «DELO» objavil članek, ki ga je napisal dopisnik iz Nabrežine. V tem članku je bile govora o potrebi gradnje pločnikov ob cesti, ki vodi iz Nabrežine v našo vas. Popolnoma se strinjamo z omenjenim člankom. V podkrepitev tega se nam zdi, da bo dovolj, če pripomnimo, da hodi iz naše vasi nad 100 otrok v šolo, ki se nahaja ob cesti med Križem in Nabrežino. Cesta je sicer lepa in brez nevarnih ovinkov, vendar pa je neprimerna za sedanjo dobo in je torej pešačenje po njej zelo nevarno. To tem bolj, ker je cesta razmeroma ozka, po njej pa neprestano vozijo najrazličnejša motorna vozila.
da bi boljša razsvetljava stala nekaj več kot današnja, vendar pa smo gotovi, da bi to ne predstavljalo za občino bogve kakšno breme. Končno pa bi lahko rekli, da je kraj v resnici razsvetljen. Zato upamo, da bo občinska uprava vzela v poštev to našo pripombo.
Pa še na nekaj bi želeli ob tej priliki opozoriti. Občinska uprava bi morala nekaj ukreniti zato, da se pravilno uredi javno stranišče, ki se nahaja za šolo v Nabrežini. V tem stranišču sicer obstaja vodna napeljava, toda kaj
Prijatelji, dopisujte v naš list !
Prav zaradi te nevarnosti prosimo tudi mi merodajne oblasti, naj vzamejo to na znanje ter naj poskrbe za to, da bi prišlo čimprej do zaželene gradnje pločnikov zlasti na traktu, ki veže Križ z že omenjeno šolo.
ta pomaga, ko pa voda nikoli ne teče. Zaradi tega je stranišče silno nehigiensko. Tudi tu bi bilo treba urediti nočno razsvetljavo, kar bi nedvomno pripomoglo tudi k temu, da bi stranišče služilo namenu, zaradi katerega je bilo zgrajeno, ne pa za druge namene neolikancev
NABREŽINA
Nabrežina se upravičeno ponaša s svojim trgom v središču vasi, saj je to menda najlepši trg na našem podeželju. Toda v večernih urah ta trg ne predstavlja tega, kar v resnici je. Temu je kriva predvsem pomanjkljiva razsvetljava. Žarnice so mnogo prešibke, da bi v zadostni — ne mislimo v razkošni meri — razsvetlile trg. Sicer pa to ne velja samo za trg. Tudi razne ulice so premalo razsvetljene. Vemo,
V soboto zvečer se je skupina nabrežinskih slovenskih in italijanskih fantov in deklet mirno zabavala v neki vaški gostilni. Poštena in vedra zabava ni nikogar motila še manj pa žalila. Vendar pa se je našlo par dobro znanih pobalinov, ki so hoteli pokazati svojo «hrabrost» s tem, da so pognali par kamnov v okna gostilne ter seveda razbili nekaj šip, s čemer so povzrožili nekaj škode gostilničarju Kaj so hoteli doseči ti pritlikavi modrijani s tem nizkotnim dejanjem?
“SKRIVNOSTI- SOVJETSKEGA ŠPORTA
Na stadionu «Dinamo”
m.
V	Moskvi smo obiskali stadion Dinamo, kjer so se vršile finalne tekme za prvenstvo Sovjetske zveze v lahki atletiki in nogometna tekma med spartakom in Dinamom.
V	stadionu je prostora za osem-
služkov, tedaj vidimo, da so cene res skromne. Kot že omenjeno o-stane ves inkaso športnim društvom, ki ga uporabljajo za izpopolnjevanje naprav, plačevanje vaditeljev, organiziranje izletov in drugo.
Vsak stadion je opremljen tu-
XXIII.
regovoriti le ni mogia. Odpircua je i, ali beseda ni prišla iz njih, nakar je la z glavo kimati in pokimala je tri-ali štirikrat, tako da ni bilo dvojbe, le hoče.
ztegnila je roke proti meni in hipoma e objela — pri nas se zaljubljen parček oljubuje, pri nas se objema — in čutil kako mi je tesno oklenila roke okrog i in kako je pritiskala svoje lice k
-mela, ki so kazala na ,srce. Z eno besedo: vivere non poterai! Mene bi bil vprašal pa bi si bil prihranil dosti bolečin!» Pustil sem, da je govoril; bil je glasna, a vendar dobra duša. In prišlo je kmalu leto, ko je tudi njemu zape! zvonček: vivere non poterai!
ko sem se bala,» je zaihtela, «da vza-i'ortunovo!»
mica, ali sem Katro klical?» vselej prideš na Jelovo brdo?» vselej ! Za vse življenje bova mož in
«Mož in žena!» Takrat se je spustila v jok 1 jokala je, kakor še nikdar nisem slišal ‘hsko jokati. Vse telo se ji je treslo in ‘‘«evito se je pritiskala k meni. Moja to-je ostala brezuspešna.
«Mož in žena vse življenje!» to so bile ‘^nje besede, katere je tarnala med sol-uni!
Naenkrat sta se ji razrešili roki, s katerima 1 bila objela moj vrat, in desnica ji je onestila zdrknila čez mojo ramo. Obrazek, ki * je nagnil od mojega lica, je bil brez Sake kaplje krvi. Oči so se ji široko od-in okrog ust, ki so tudi narazen silila, ji je napravila črta bolesti in muke. VJ
hipu je brez zavesti ležala v mojem naročju.
In tedaj, častite prijateljice, sem mislil, da je tudi meni prišla zadnja ura! Umeti nisem mogel, da je umrla, da mi je v rokah umrla, a še danes, ko je preteklo toliko let in ko se še vedno vsak hip živo spominjam tistega trenutka, imam občutek, da ni resnica, da je zgolj le moja domišljija, da je umrla — pa je v resnici umrla! Zdravniki so sicer trdili, da ji je srčna hiba vzela življenje in da bi bila morala prej ali slej od kake večje razburjenosti umreti, ali jaz vem bolje: zavest sreče ji je vzela življenje!
Po dolgem molku si spregovorila ti, gospa Dinca, prva, in v čast si štejem, da je bilo rosno tvoje oko! Vprašala si: «Zahajaš še kaj na Jelovo brdo?»
Cisto gotovo zahajam vsako leto in večkrat tudi vsak mesec v pogorsko vasico. Moja duša je v pogorju, Meta zame ni umrla! Pred mano živi še vedno v podobi mladosti in devištva. Da sem jo vzel, potrl bi jo bil zakon, potrlo bi jo bilo delo. Vse to bi bilo streslo cvet z njenega telesa, medtem Jco mi živi dandanes še vedno v tisti cvet-
lični nežnosti, ki pri ženski tako rada in tako hitro usahne!
Leto za letom prihajam na Jelovo brdo, in sprejemajo me, kakor bi me bili sprejemali, da sem postal pravi zet. Od pričetka smo težko in grenko živeli. Mati Barba je obilo jokala, plačevala je za maše in veliko je molila; Boštjan pa je taval v nekaki zmedenosti okrog in videl se nam je, kakor bi gledal na reči okrog sebe z visoke gore, ne da bi jih mogel nadrobno pregledati. Ali Bog se ju je usmilil! Kakor Elizabeta v sv. pismu je povila priletna Barba sina, ki smo ga krstili na ime Boštjana. Ta raste, kakor raste žito na polju, če ima dosti dežja in tudi dosti sončne gorkote. To otroče nosi s sabo obrazek, ki je do zadnje črtice izrezljan iz Metinega obraza. Vsi imamo veselje nad njim. Naše skrbi ga obdajajo, kakor obdajajo skrbi starih mladiče v gnezdu. Mori nas predvsem skrb, da bi ga nam ne vzelo tako kakor Meto, in parkrat ga vlečem v Loko, da ga preišče prijatelj Arko, a leto za letom je srce v redu. Ob takih prilikah me moj prijatelj tolaži: «Mene bi bil vprašal, pa bi ti bil vse razodel! Punco sem dobro poznal, rdeče lise je dobivala na lice in tudi druga znamenja je
Zrno za zrnom gre v zemljo, ali iz zemlje pa zopet izhaja zrno za zrnom!
Tako se je pripetilo, da sem bil enkrat še celo na svatbi na Jelovem brdu, takrat, ko je Kalar dajal svojo hčer Ano Skalarjevemu Matičku, ki je pri njem, kakor veste, zvesto in pridno služil. Dal mu je precej sveta, da ima Matiče sedaj čedno domačijo, dal mu je pa tudi svojo hčer. Svatovščina ni bila zadnja. Kalar in Skalar sta sedela za mizo v kotu in bila sta si kakor brata. Luca ni več živela, ali marsikatera beseda na svatbi je veljala poštenemu njenemu imenu. Okrog peči je prežalo obilo šeškarjev; lazili so tudi pod mizo okrog in cukali svate za noge, da so jim kaj dali. Tako je svat pomolil pod mizo sedaj čašo vina, sedaj kos mesa ali belega kruha. Komaj pa si enega potolažil, cukal te je že drugi.
Pri peči je prestoloval naš stari znanec Danijel. Prav ostro je vladal nad otročaji, ki so mu preveč snedli, preveč popili in sploh preveč pod mizo lazili. Odcedno jih je pretepaval in kričal: «Ali mi hočete res vse snesti? Vi imate očete doma, ki vas lahko rede, jaz pa sem berač!» In res je bil berač! Velik koš je bil prinesel s sabo ter ga posadil na zapeček in metal vanj vse, kar je dobil od svatov.
Konec prihodnfit
Proslava I. maja na stadionu «Dinamo» v Moskvi
deset tisoč oseb. Od zunaj je zgrajen iz železobetona in pobarvan s svetlozeleno barvo. Vhodi so bolj racionalno razporejeni kot v stadionih zahodnih držav, v notranjosti zgleda kot ostali stadioni, le da nima prostorov izpod površine igrišča. V nobenem sovjetskem igrišču ni zaščitnih zidov ali mrež. Klopi so pritrjene na cementnih stopniščih in pobarvane s srebrno sivo barvo, dočim je cement prepleskan s svetlo zeleno, kar je posebno prijetno za oko.
Opaziti je izredno snago, ki vlada na igriščih ravno tako kot v sovjetskih hišah, hotelih, trgovinah in uradih. Igrišča ZSSR nimajo pokritih tribun, ker spomladi in poleti malo dežuje in so sovjetski ljudje mnenja, da ljubitelji športa lahko prenesejo nekoliko kapljic dežja. Najbolj Se sovjetska igrišča razlikujejo od zahodnih po dvoranah za zdravniške preglede, ki so povsod bogato oprem.ljene z vsemi mogočimi instrumenti.
Vstopnina je primerna položaju: v sredini stane več, na o-vinkih igrišča pa manj; cena gre od dveh do trinajstih rubljev. Ce računamo, da zasluži kvalificiran delavec približno 2.500 rubljev mesečno brez raznih izrednih za-
di s sobami in malim hotelom, kjer so nastanjena moštva čet, ki prihajajo od zunaj.
Pri tekmah je vedno par stražnikov, ki vzdržujejo red in skrbijo, da ostanejo prosti vsi hodniki in stopnišča. Sovjetski stražniki imajo zelo lahko delo, ker so sovjetski državljani dobro vzgojeni in ne ustvarjajo zmešnjav, z občinstvom nastopajo vljudno in če je kateri od njih slučajno nervozen in nevljuden, ga sami državljani opozorijo na njegove dolžnosti. Stražniki nimajo potrebe pendrekov za pretepanje ljudstva.
Sovjetski ljudje se zelo ogrevajo za nogomet in se na tekmah radi razživijo in razburijo ter kot povsod drugje glasno vzpodbujajo svoje igralce ali pa zvlž-sajo in s kriki izražajo svoje neodobravanje, če igralci slabo i-grajo. Nikoli se pa ne zgodi, da. bi gledalci pretiravali, žalili goste ali jih napadali, kot se včasih zgodi v zahodnih deželah.
Pred nogometnimi tekmami, v odmorih in po njih se vršijo tekme v lahki atletiki. Atletika je podlaga vsakemu Športu, toda tudi sovjetski državljani se bolj zabavajo pri nogometnih srianjih in jih manj zanima lahka atletika. Zato so med negometne tek-
me uvedli atletiko, da bi jo na ta način bolje popularizirali.
Na nogometni tekmi, ki smo ji prisostvovali, so bili tudi razni sovjetski prvaki v vseh športnih panogah, ki jih pa nihče ni nadlegoval s prošnjo za avtograj in drugimi vsiljivimi vprašanji, katerih se včasih slavni ljudje ne morejo otresti. Sovjetski državljani gledajo s simpatijo svoje prvake izven igrišča, toda ne smatrajo jih kot božanstvu, zato njihovo občudovanje ne prehaja nikoli v pretirano oboževanje in neprijetno vsiljivost.
Po nogometnem srečanju, ki se je končalo z izenačenje, smo prisostvovali finalnim tekmam na 5.000 metrov, v katerih je zmagal sovjetski prvak Kutz, ki je dosegel presenetljiv čas 14 minut in 04 sekund.
Medtem se je zmračilo in mogočni žarometi so razsvetlili vse igrišče. Po končanih tekmah, so vsi nastopajoči obhodili igrišče na čelu s svojimi društvenimi zastavami, burno pozdravljam od vsega občinstva. Prizor je bil preprost in vendar krasen.
* * *
Kljub temu. da je v Sovjetski zvezi vpisanih v nogometni zvezi milijon in dvesto tisoč članov 50.000 nogometnih čet, od katerih 17.000 tekmuje v prvenstvu ZSSR, ni še nogomet dosegel one ravni, ki jo je dosegel n. pr. madžarski nogomet ali pa angleški.
To vprašanje je namestnik ministra Romanov takole objasnil: «V vojni proti nacifašizmu smo imeli velike izgube med mladinci in tudi nismo mogli v borbi gojiti športa. Da se pripravi dobrega nogometaša so potrebna leta: najprej mora postati dober atlet, naučiti se mora dobro tekati, skakati, telovaditi na o-rodju in spoznati skrivosti nogometa. Takoj po vojni smo imeli še nekaj starih igralcev, ki so igrali bolje od sedanjih. Toda za mlajše moči je bilo treba Časa. Sele sedaj prihajajo na dan dobri igralci nove generacije in čeprav smo na Olimpiadah izgubili sem prepričan, da bomo to v bodoče popravili.
Mi delamo z vso vnemo, ker hočemo imeti tisoče in tisoče dobro pripravljenih mladeničev, iz katerih bodo brez dvoma izšli veliki prvaki, ki bodo znali vedno kaj novega iznajti na igrišču, kot Puskas ali Lawton.»
(Nadaljevanje sledi)
MARTIN
IP TAM.
V NASI BORBI NISMO O-SAMLJENI... Z nami so francoski socialisti, skoraj ves francoski tisk, britanski laburisti, nordijske države, bur-jnanska in indijska javnost. Tako se hvalijo titovci. In to tim tudi verjamemo. Obenem, pa jih opozarjamo na to, da Imajo Se mnogo, mnogo drugih prijateljev. V Ameriki so posebno veliki prijatelji tisti, ki jim dajejo topove in tanke v zameno za nekontrolirano izžemanje jugoslovanskega naravnega bogastva, zlasti dragocenih rudnin. Ti magnati pravzaprav vodijo Tita na vajetih. Tudi Eisenhower in z njim vsi vojni netilci so veliki prijatelji titovcev. Pa tudi bližje imajo titovci mnogo prijateljev, naj omenimo le grške fašiste, katere vodi. Papagos, turške oblastnike, ki so znani po svojem nebrzdanem antikomunizmu i. dr. Celo Franco je prijatelj titov-cev. Na vso to pestro druščino so v resnici lahko ponosni. Vendar pa jim tega ne zavidamo. Bojimo pa se le, da se bodo prav titovci lepega dne presneto kesali, zakaj so bili ponosni na take prijatelje in da se bo še enkrat uresničil znani pregovor: Po slabi tovarišiji rada glava boli!
VEDNO VEG JUGOSLOVANSKIH ZASTAV V CONI A. Tako ve poročati koprska radijska postaja. Mi pa, ki živimo v coni A, tega ne opažamo. Niti najzagrizenejši titovski plačanci ne marajo izo-bešati zastav na svoje hiše. Po nekod so jih izobesili na drevesa. V resnici ne vemo čemu vse to? Cernu neki se boje? Mislimo, da se karabinerjev ni treba bati, saj je vendar sam Tito zatrdil, da ne bo nikoli dopustil, da bi stopili na tržaška tla. Torej zakaj se boje prevzeti odgovornost nase? Zakaj tega ne store tako kot naši vrli Križani, ki so v nedeljo manifestirali po vasi ter nosili poleg delavske zastave tudi slovensko, in se pri tem niso bali nikogar, kljub temu, da so trdno prepičani, da jih ne bo nikoli ščitila titovska vojska.
Toda zdi se, da titovci ne store nekaj podobnega zato, ker ne vedo niti kaj hočejo, ker njihovo vodstvo menja ob vsaki lunini .izprememoi svoje stališče in zdaj hoče to, zdaj ono. Zato pa si mislijo titovski priganjači: bodimo raje oprezne r. Zastave naj vihrajo na drevesih, ne pa na naših hišah.
POBOŽNE ZELJE. Zadnja «Demokracija» poroča o nekem razkolu med «kominf or misti». Do tega naj bi prišlo zaradi stališča do tržaškega vprašanja. Nekateri voditelji naj bi bili — po pisanju «Demokracije — naklonjeni aneksionistični liniji, drugi pa naj bi bili proti njej. Zaradi tega naj bi to vodstvo izgubilo zaupanje baze. Slednja naj bi celo zahtevala izvolitev novega vodstva. Zares pravi razkol.
Pa še več ve «Demokracija» poročati. Sam Pajetta naj bi bil prihitel v Trst zato, da reši potapljajočo se barko. Isto so vedeli poročati tudi titovci, ki so izvedeli celo, da je Vidall že zbežal iz Trsta in da je Pajetta postavil na njegovo mesto tov. Šemo.
Nikoli ne bi bili mogli verjeti, da uredniki «Demokracije», ki so sicer mnogo resnejši od titovskih pisunov, kar na slepo prepisujejo od slednjih, odnosno, da posnemajo vesti, ki jih širi koprska radijska postaja. Toda kaže, da smo se pri tem motili.
Ista «Demokracija» se obrača do tržaških delavcev ter jih poziva v borbo za «pravo tržaško komunistično stranko»!!! Mi pa ji odgovarjamo: Pustite delavce pri miru, saj nimate z njimi nič skupnega. Vi, ki sle pisali, da mora delavec postati najprej človek, nimate nobene pravice, da temu delavcu dajete direktive in da ga pozivate, katero pot naj ubere v odločilnem irenutku. Ta delavec, ki po vašem pisanju ni niti človek, je že zdavnaj ubral svojo pot, In je tudi danes, kot vselej gotov, da je ta pot prava in gotova!
f/77r///y‘//SA0fzrsss//////fs//sss//'/////////////z//////s/////f/A
DELO
nase um zahteia, nal se zasliši ulem nas
Ustvarja
Slovencev
se
proti
enotna fronta
razkosanju STO
Po vsej coni A je v teku nabiranje podpisov proti razkosanju - V mestu in na podeželju se vrše številni sestanki - Manifestacija v Križu
Sklep angleške in ameriške vlade, ki očitno pokazuje namen, da se naše Ozemlje dokončno uniči, posebno pa še poznejši dogodki, od izjav Tita in njegovih državnikov, ki so še enkrat potrdili, da so izročili Trst Italiji in se lovijo za oodeželske vasi, do titovskih nespretnih protislovij v pogledu stališča do našega Ozemlja, vse to je našemu ljudstvu pokazalo, kako je nujno potreben enoten nastop, da se prepreči najhujše. Naše vasi spadajo k mestu, ker od pam-tiveka od njega živijo in mesto živi od njih, zato naše ljudstvo bolj kot kdaj koli prej čuti, da za nas ni druge rešitve, kot ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja, kot ga določa mirovna pogodba, brez kakršnega koli barantanja ali prekupčevanja. To svojo voljo naše ljudstvo tudi vse dni odločno izraža.
V nedeljo zjutraj so prebivalci Sv. Križa enotno mani-
festirali proti nameravanemu razkosanju in izrazili svojo voljo, da se vztrajno borijo proti sklepom anglo - ameriške note, za ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja, za pomiritev in mir v svetu in pri nas. Kriško ljudstvo je vedno dokazalo svojo visoko politično zrelost m delavsko zavest. Zato je tudi tako strnjeno okrog naše 'Partije in demokratičnih organizacij in tako nedostopno za titovske provokatorje. To zrelost je najbolje dokazala nedeljska manifestacija.
Okrog 11. ure se je zbrala na prostoru v bližini sedeža KP velika množica vaščanov, ki je potem s tržaško zastavo na čelu v povorki prehodila vse vaške ulice in se nato vrnila pred sedež partije. Manifestanti so na svojem obhodu vzklikali Svobodnemu ozemlju, naši zaščitnici Sovjetski zvezi, slovansko - italijanskemu bratstvu in komunističnim
Repentahorski titovci proti ustanovitvi STO
Sekcija Komunistične partije STO za repentabrsko občino Je pozvala prebivalstvo občine, naj podpisuje naslednjo resolucijo.
Prebivalstvo repentabrske občine cone A STO z ozirom na nesramno odločitev ameriške -in angleške vlade o prepustitvi cone A STO Italji ugotavlja: a) da to -predstavlja grobo kršitev mirovne pogodbe z Italijo in dejansko razkosanje STO; b) da je ta ukrep popolnoma enostranski, ker prezira vse ostale podpisnice mirovne pogodbe, prezira OZN in, kar je najhujše, ne upošteva mnenja in volje tržaškega prebivalstva, ki je v o-gromnii večini za spoštovanje in dokončno uveljavitev mirovne pogodbe z Italijo; c) da sta državi ZDA in Anglija imeli poverjeno dolžnost samo upravljati cono A STO ne pa z njo razpolagati in jo odstopati komurkoli; radi tega podpisano prebivalstvo odločno protestira proti tej krivični in nelegalni odločitvi
in zahteva od Varnostnega sveta, da ukrene vse potrebno, da prepreči vs-ako razkosanje STO, da poskrbi za čimprejšnjo uveljavitev mirovne pogodbe in s tem upošteva voljo ljudstva obeh con STO.
Repentabor, 18. oktobra 1953.
Zgodilo se je, da je prebivalstvo začelo v svoji ogromni večini podpisovati to resolucijo. Celo titovski pristaši, ki so v tem trenutku zaskrbljeni za usodo STO, so z veseljem podpisovali to resolucijo, ki predstavlja voljo in težnje vsega našega prebivalstva. Titovski aktivisti pa so sč te resolucije prestrašili, saj je nasprotna tezi njihovega poglav-nika c predaji Trsta in 63.000 Slovencev Italiji in o priključitvi vsega podeželja cone A z Ye-pentabrsko občino vred k Jugoslaviji. Zato so sklicali nekaj svojih ljudi, jih napumpali in Jim strogo zabičali, da se ne sme podpisovati te resolucije. Na ta način so titovski aktivisti zelo jušno povedali tudi ob tej pnli-‘ ki, da so proti STO, za njegovo uničenje, za priključitev Trsta in 53.000 Slovencev k Italiji in podeželja cone A k Jugoslaviji.
Jasno je sedaj, da kdor ne podpisuje te resolucije je za priključitev Trsta k Italiji in repentabrske občine k Jugoslaviji. Na vsak način je treba videti, če. so vsi repentabrski titovci za priključitev k Jugoslaviji in za uničenje STO. Morda bodo le pomislili, da je ustanovitev STO boljše kot vsaka druga rešitev. V zgodovini pa naj 'bo zapisano, da so repentabrski titovci proti
STO.
Seja občinskega
sveta v Miljah
V sredo zvečer je bila seja občinskega sveta v Miljah. Na njej so razpravljali o občinskem prevozniškem podjetju A-CNA, o vprašanju parnika, ki vzdržuje zvezo med Trstom in Miljami ter o družinskem davku.
Sklenili so, da bodo zaprosili ba podporo pri VU za to, da bo mogoče še nadalje vzdrževati pomorsko progo. Kot je znano, je filobusna zveza s Trstom napravila velikansko konkurenco miljskemu parniku. Vendar pa je še vedno potrebna zveza po morju in to zlasti za prevoz delavcev, ki delajo v ladjedelnicah, kakor tudi za prevoz sadja in zelenjave.
Za tem so razpravljali o družinskem davku ter sklenili, da vztrajajo v zahtevi naj bi veljal za obdavčenje minimum 300.000 lir letnih dohodkov.
voditeljem,
Ko je množica prispela pred sedež Komunistične partije, je navdušeno pozdravila slovensko zastavo, ki je vihrala na oknu poleg delavske. To zastavo so titovci te dni poteptali in ponižali v sredstvo za-strahovanja in izsiljevanja, v bedno krpo za njihove provo-katorske špekulacije. Nedeljska manifestacija je dokazala, da se naše ljudstvo na podeželju zaveda vseh težkih posledic, ki bi jih imela ločitev podeželskih vasi od mesta in je pripravljeno boriti se proti razkosanju,
Tudi po vseh drugih vaseh se vršijo sestanki in razgovori, v katerih ljudstvo izraža svojo zaskrbljenost in odločno voljo, da ne dovoli razkosanja. Našim tovarišem se približuje vedno več ljudi, ki so prej stali ob strani ali pa sledili v dobri veri titovcem in priznavajo, da je imela naša Partija prav, ko je skozi štiri leta svarila pred nesramnim barantanjem, ki ga hočejo danes uresničiti. Ljudje se zgražajo nad neverjetnimi lažmi «Primorskega», ki hoče prikazati, da je vse ljudstvo za razkosanje, za po-teptanje svečano podpisane mirovne pogodbe in priključitev k Jugoslaviji, dočim je resnica prav nasprotna. Se nikoli ni ljudstvo tako dobro spregledalo titovce, kot pri teh zadnjih dogodkih, ko rogovilijo po podeželju, ne morda zato, ker jim je pri srcu boljše življenje ljudstva, temveč zato, da pokažejo svojo vestnost beograjskemu gospodarju, ki jih plača. Obenem pa pokazujejo naši ljudje veliko ljubezen in hvaležnost do Sovjetske zveze, ki nas je vedno branila in je tudi sedaj dvignila svoj protest proti barantanju z našimi življenji in našim Ozemljem in se vztrajno bori v Varnostnem svetu, da nas reši.
Tako se ustvarja enotna fronta Slovencev. Ljudje pozabljajo na stare razprtije, ne mislijo več na strankarske razlike, temveč čutijo le eno, da se morajo združiti in se združeno braniti ter osamiti titovske plačance. Po vseh naših vaseh se spričo neposredne nevarnosti uresničenja razkosanja dviga odločna zahteva: naj OZN vpraša za mnenje nas, prizadeto prebivalstvo, ki hoče združeno živeti v Svobodnem tržaškem ozemlju, v miru in prijateljstvu z vsemi narodi.
* * *
V zadnjem tednu so se vršili številni sestanki in zborovanja po naših vaseh, še številnejši so pa bili hišni sestanki, kjer se zbira po nekoliko družin, ki razpravljajo o nastalem stanju in zavzemajo stališče proti nasramnemu barantanju. Tako so bili sestanki v Nabrežini, kjer je govoril tov. Zvonko, v Malem Repnu, pri Sv. Ani, v Sv. Barbari, kjer se je vse prebivalstvo prisrčno pogovorilo s tov. Gombačem, v Elerjih, kjer je govoril tov. Košuta, na Rocolu, na Opčinah, v Trebčah, kjer so prisotni poslušali svojega starega, zvestega borca Rika Malalana, v središču mesta, v Haasu, pri Magdaleni in šte vilnih drugih okrajih in vaseh.
Obenem z zborovanji in sestanki se razvija akcija zbiranja podpisov proti razkosanju in za referendum, da OZN končno zasliši glas prizadetega ljudstva. V Miljah in miljskih
vaseh je bilo do srede nabranih 2552 podpisov, v dolinski občini 1.564, v Nabrežini in Zgoniku 507, na Opčinah in okoliških vaseh doslej 479, v Lohjerju in Podlonjerju 378, pri Magdaleni 1.270, pri Sv. Jakobu 1.250, v Skednju 1.000, v sekciji Tomažič 866, sekc. Curiel skupno s pristaniščniki 2.138, VOM 149, Skoljet 189, Bariera 487, Greta-Rojan 344, Pečar 304, Sv. Vid 285, ladje delnica Sv. Marka 793, Arzenal 250, ILVA 210, Sv. Ivan 800, Kolonkovec 943 itd.
V vseh teh akcijah prihaja vedno bolj do izraza velika ljubezen in zaupanje, ki ga naše ljudstvo goji do velike slovanske matere in domovine delovnih ljudi Sovjetske zveze. Te ljubezni in zaupanja niso mogli in tudi ne bodo mogli nikoli uničiti titovski odpadniki, ki se stalno trudijo, da bi Sovjetsko zvezo očrnili in iztrgali iz srca našega ljudstva.
Osamljenost titovcev
v rovarjenju proti SIO
Niti najzagrizenejši aktivisti niso izobesili slovenskih zastav
Ce bi citali samo titovsko časopisje, poslušali samo njihove propagandiste, bodisi tiste, ki krožijo po mestu in vaseh, kakor tudi one, ki se nenehno šopirijo na koprski radijski postaji, in če bi se sami ne znali prepričati o verodostojnosti vseh neštetih poročil o «velikih» manifestacijah, ki jih organizirajo titovci proti angloameriškemu diktatu, potem bi lahko slepo verjeli vse to, kar oni trobentajo. Verjeli bi, da oni v resnici organizirajo «velike» demonstracije proti zapadnim velesilam, ki že toliko časa barantajo z našo zemljo. Toda ker znamo razločevati laž od resnice, lahko trdimo, da ni res, kar oni poročajo. Res je, da prirejajo neke sestanke, toda nanje zahajajo le njihovi privrženci. Ti pa so, kakor je vsem dobro znano, zelo redki. Dogodilo se je že, da smo vprašali vašča-
PROVOKACIJE OB RAZMEJITVENI ČRTI MED CONO A IN B
OBČINSKI ODBOR V DOLINI
protestira zaradi vdora titovcev
VU je dolžna, da prepreči izzivanja in da zaščiti mirno prebivalstvo
V ponedeljek je skupina oboroženih titovskih vojakov prekoračila razmejtveno črto v Miljskih hribih. Precej časa se je zadržala pri Sv. Brigidi in pri Barisonih. Se isti večer je druga skupin» oboroženih titovskih «prostovoljcev» prišla iz cone B v Kroglje ter se tam zadržala o Krog 40 minut. Seveda je prisl» angleška vojaška policija v vas šele potem, ko so titovski vojaki odšli. Civilne policije pa ni bilo na spregled.
Zaradi teh samovoljnih prehodov preko meje je ljudstvo zelo vznemirjeno. Upravičeno se boji da bi utegnilo priti do morebitnih provokacij. Zaradi tega je občinski odbor v Dolini povabil VU, naj pravočasno podvzame potrebne korake
Stavke dijakov škodujejo interesom slovenskik šol
Preprečiti je treba spletke titovskih agentov
Da bi preprečila ponavljanje stavk srednješolskih dijakov, ki so v svoji lahkovernosti nasedli titovskim agentom in njihovim številnim geslom, prilagojenim miselnosti posameznikov, je Slov. hrv. prosvetna zveza smatrala za potrebno, da se v tej za našo šolo tako kočljivi zadevi obrne na vodstva slovenskih srednjih šol.
Njena predstavnika tov. Bidovec Stane in Jelka Gerbec sta v torek v ta namen obiskala ravnatelje trgovske akademije dr. Perhavca, višje realne gimnazije prof. Mize-rita in državnega učiteljišča dr. Kacina. Prikazala sta jim
lNadaljevanje s I. strani)
magati tržaškim komunistom, demokratom in Slovencem.
Vprašuje se nas, kaj bomo storili, če pride do italijanske uprave v Trstu. Nadaljevali bomo z našo borbo za uveljavitev mirovne pogodbe z Italijo, za začasno civilno upravo v obeh conah, za demokratične in nacionalne pravice. Mi ne bomo dovolili, da bi se vrnili časi gen. Petitija di Roreta.
Mi smo poskusili vse, da bi prišlo do enotne fronte proti barantanju. Poslali smo pismo strankam. Na en ali drugi način so te stranke, razen nekaterih odklonile naš poziv za enotno zahtevo po referendumu, ki bi preprečil barantanje in uničenje STO. Kljub temu e še čas, da se ta enotna fronta ostvari, ker hiša gori in se mora požar najprej ugasniti, če hočemo razpravljati dalje.
Po poročilu tov. Vidalija so sledila nekatera vprašanja. «Vijesnik» iz Zagreba je prebral že vnaprej pripravljeno vprašanje, v katerem se vprašuje, kako naj se tolmači izjava solidarnosti s KPI in Togliattijem takoj potem, ko so
Tiskovna
konferenca
komunistični poslanci v italijanskem parlamentu izglasovali znano resolucijo in potem ko je KP STO poudarila svoje stališče za STO. Tov. Vidali je odgovoril, da se tista solidarnost tiče KPI in tov. To gliattija, ki so jih prav tiste dni titovci najbolj napadali Stališče KP STO pa je znano-spoštovanje mirovne pogodbe.
« Messaggero Veneto » je vprašal, kaj bodo tržaški ko-
ko komunisti branili pred titovci, ker s te strani prihajajo grožnje, da pa ni do sedaj prišlo do sličnih groženj s strani italijanske vojske.
Dopisnik «Giornale d’Italia» je hotel vedeti, kakšna razlika je med komunisti in indipendentisti. Tov. Vidali je dejal, da so indipendentisti atlantsko usmerjeni, mi ne; so evropei-sti, mi ne; so za zahodnike, mi ne; so antikomunisti, mi smo pa komunisti; so proti ZSSR, mi smo z ZSSR; oni so za STO kot reakcionarno državo; mi smo za STO kot napredno državo; oni so za medrazredno spravo, mi pa smo razredna
velike nevarnosti, katerim se izpostavljajo s takimi stavkami, za katerimi se na varnem skrivajo titovski agenti, ne samo naši dijaki, marveč tudi slovenske šole. Italijanski fašisti komaj čakajo prilike, da bi dobili povod za napad proti slovenskim šolam in dijakom. To se je videlo ob zadnji stavki, ko so poskušali napasti šolsko poslopje v ul. Lazzaretto vecchio in ko so navalili na dijake ter jih zasledovali po mestu; tedaj pa ni bilo niti enega titovca, da bi jih ščitil.
munisti napravili, če bi Tito stranka itd. Z indipendentisti-vdrl v Trst. Tov. Vidali je 'čno bazo mislimo, da je mogo-dejal, da titovci stalno grozijo če ustvariti enotno fronto, ker komunistom, da jih bodo obe- 'so indipendentistični voditelji sili, jih morili na vse načine, [že itak precej onemogočeni za-jih uničili itd. Zato je jasno, 'radi svojega filotitovskega sta-da se bodo komunisti morali lišča.
braniti, ker nočejo biti obese- | Poleg teh so bila postavljena ni in umreti ali pa zbežati iz še druga vprašanja teh krajev. Branili bodo svoje j Okrog sedmih zvečer se je življenje pred titovci. Dopisnik ( tiskovna konferenca nehala «Tanjuga» je v zvezi s tem Nato so predstavniki ameri-vprašanjem hotel vedeti, kak- ške televizijske družbe CBS šno bo pa zadržanje, če bodo [prosili tov. Vidalija, naj jim sem prišle italijanske čete. To- poda posebne izjave splošnega variš Vidali je dejal, da se bo- značaja.
Apelirala sta na vodje naših srednjih šol, naj zastavijo ves svoj vpliv in naj neposredno ter potom profesorjev prikažejo dijakom škodljivost morebitne ponovitve stavke. Obenem sta jim zagotovila v sp pomoč demokratičnih množic v obrambo slovenskih šol;; tržaški delavci so pripravljeni braniti slovenske šole pred morebitnimi napadi fašistov, če bo treba tudi s proglasitvijo stavke v podjetjih. Zato naj se obrnejo do naših organizacij, kadar koli bi smatrali, da je potrebna pomoč.
Vsi trije ravnatelji so eno-dušno obsodili stavko dijakov kot neprimerno in škodljivo za uspevanje šole. Zahvalili so se predstavnikoma SHPZ za velikodušno obljubljeno pomoč in obrambo slovenskih šol. Obenem so zagotovili, da bodo napravili vse, kar je v njihovih močeh, da se takšne stavke ne bodo ponovile. V ta namen se bodo obrnili tako na profesorje kakor tudi neposredno na dijake same ter jim bodo prikazali nevarnosti osebno zanje kakor tudi za uspevanje in obstoj šole. Naša predstavnika sta se ravnateljem zahvalila za njihova zagotovila ter sta ponovno izjavila, naj se zanesejo na po-
moč in zaščito vseh tržaških demokratov slovenskim šolam.
bis.
Čestitke — V soboto sta se poročila tov. Aleksander Burger, občinski odbornik v Dolini, bivši partizan in sedanji požrtvovalni voditelj sekcije KP v Mačkovljah ter raznaša-les naših listov in tov. Bazi-lija Vodopivec iz Doline, ki tudi izhaja iz vzgledne antifašistične družine. Novoporočen-cema iskreno čestita vodstvo P' irtije, občinski odbor v Dolini ter uredniški kolektivi naših časopisov.
zalo, da zaščiti mirno prebivalstvo, ki nikakor ne želi biti priča morebitnim spopadom in sitnarjenju.
Protest zaradi združitve razredov
Občinski odbor v Dolini je na svoji seji dne 13. 10. odobril resolucijo, s katero protestira pri VU zaradi odprave odn. združitve nekaterih razredov na slovenskih osnovnih šolah. V svoji resoluciji poudarja zlasti dejstvo, da združenje razredov zelo škoduje napredku učencev, bodisi tistih, ki nameravajo nadaljevati šolanje na srednjih šolah, kakor tudi onih, ki se nameravajo posvetiti obrtništvu ali kmetijstvu.
Seja glavnega odbora SHPZ
Prejšnjo soboto je imela SHPZ v Trstu drugo redno sejo glavnega odbora po 3. rednem občnem zboru. Razumljivo je, da Je spričo političnega položaja, v katerem živimo, vladalo za to sejo poleg zanimanjla za, prosvetna vprašanja tudi za stališče do prav zdaj nadvse perečega vprašanja glede pripadnosti Trsta in Ozemlja. Naše stališče je slej ko prej odločno vztrajati pri zahtevi Svobodnega tržaškega, ozemlja, kar je bilo izpričanno že v več krstnih resolucijah SHPZ, naslovljenih VS, konferenci v Londonu, SZ, ZVU itd. ter sta to na tej seji ponovno poudarila predsednik in tajnik v svojih poročilih, s čemer so se strinjali vsi ostali Odborniki.
Naloga SHPZ v tem, zgodovinskem trenutku je poleg prosvetnega pospeševanja tudi delovanje za uresničenje STO in za dosego narodnih pravile, kot nero jih jamči mirovna pogodba z I-t al ilo. V ta namen naj naši prosvetni delavci poleg prosvetnega delovanja prispevajo tudi k pridobivanju enotnosti demokratičnega ljudstva; pridobijo naj za skupno sodelovanje vse Slovence, razen titovskih provokatorjev, ki naj jih izločijo iz slehernega sodelovanja z mami. Posebno v teh dneh moramo stati ob strani ljudstvu, dia ne naseda provokacijam, kot je follai ona, ko so titovci nagnali slovenske dijake n a ul.ico, da bi tako postali lahek plen italijanskih šovinistov, ki komaj čakajo, da bi izkoristili
podobne prilike v svoje podle namene.
Plodna je bila diskusija, ki, je v mnogočem . prikazala resnično stanje med ljudstvom, bodisi v političnem, kakor v prosvetnem oziru. Poudarjena je bila potreba do vseh vrst predavanj, posebno gospodarskih, za kar je bil storjen sklep, da se bo tej panogi kulturnega udejstvovanja temeljito odpomoglo.
Knjižnice bo treba poživeti ter jih obogateti z novimi knjigami. V ta namen naj se čimpreje zglasijo knjižničarji na sedežu SHP Z, kjer bodo dobili nekaj novih knjig.
Pospeši naj se dopisovanje v «Delo» in njega raznašanje, kakor tudi vsega demokratičnega časopisja. Poživeti je treba tudi domače stenčaise.
Splošna zahteva v tem kritičnem trenutku je, da se moramo še intenzivneje okleniti svojih prosvetnih društev in osrednje organizacije SHPZ za pospeševanje slovenske napredne ljudske prosvete in za obrambo narodnih pravic!
—sto.
SOŽALJE — Sekcija KP STO Magdalene ,izraža iskreno sožalje tovariši-ci Bianchi Ani in vsem njenim* sorodnikom, ob izgubi dragega očeta Mihaela Santija.
ne, naj nam povedo, kako je bilo prejšnji večer na titovskem zborovanju. V «Primorskem dnevniku» smo namreč citali, da so se tega zborovanja udeležili skoro vsi vaščani. Toda vprašani vaščani niso niti vedeli, da je bilo pri njih kako zborovanje. To je torej najboljši dokaz, kako jim ljudstvo sledi in kako se navdušuje za vse to, kar oni oznanjajo, kako se veseli dneva, ko bi jih zasužnili titovski fašistični oblastneži.
Ta teden so posebno dosti pisali o zborovanju, ki so ga imeli v nedeljo na Opčinah. Kljub temu, da so mobilizirali vse sile in da so njihovi priganjači obiskali nešteto družin ter jih rotili, naj se udeleže zborovanja, je bila udeležba dokaj pičla. To tem bolj če vzamemo v poštev dejstvo, da je bilo med prisotnimi najmanj 80 njihovih plačanih nameščencev, od najvišjih glav pa do navadnih zemljanov.
Podobno se dogaja tudi z zastavami. Niti najbolj zagrizeni titovski aktivisti nočejo izobesiti slovenske zastave na svojo hišo. Te raje izobešajo na drevesa ob poteh. Čuden je ta oportunizem! Kako se oni igračkajo z zastavami, ki bi morale biti dragocen zaklad za slehernega poštenega Slovenca. Njihovo početje je dokaj podobno početju italijanskih šovinistov, ki se pri vsaki svinjski procesiji zavijajo v trobojnice.
V nečem pa se odlikujejo titovci, namreč v pošiljanju grozilnih pisem našim tovarišem, predvsem voditeljem. Vendar pa ta pisma niso in ne bodo nikoli napravila tistega vtisa, kot pa bi to želeli pošiljatelji. Naši ljudje so prekaljeni v neštetih borbah, zato se groženj ne ustrašijo. Z druge strani pa moramo reči. da prav ta način propagande ni nič kaj primeren in ne more obroditi zaželenega sadu. Mi vemo kakšne so razmere tam, kjer vladajo titovski trinogi. Vemo, da se te razmere v ničemer ne razlikujejo od razmer, ki smo jih doživeli za časa fašizma tudi na naši zemlji. In prav zato naše ljudstvo tako odločno na-(topa proti titovskim načrtom. Prav zato noče, da bi ga zasužnjili titovski osvajalci. Prav zato se nenehno bori za uveljavitev mirovne pogodbe z Italijo in za dejansko ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja.
						
	1	il	§g	1
V ponedeljek so se vrnili na delo delavci kamnoloma «Cava Romana»), ki so -teden dni stavkali zaradi nerednega izplačevanja mezd s strani ravnateljstva.
V* V tovarni ILVA so se v ponedeljek v.ršile volitve v tovarniški odbor; Zveza enotnih sindikatov st jei pridobila, med delavci 3601 glas in 4 zastopnike v odboru, Delavska zbornica pa 1946 glasov in 2 delavska ter 1 uradniškega zastopnika.
V zvezi z nameravanimi odpusti starih delavcev in delavk v GRDA je bil dosežen sporazum, po katerem bo 150 odpuščenih zaradi dosežene, starostne dobe prejelo razen redne odpravnine še dodatek v višini 100.000 do 200 tisoč lir, uživali bodo vso' zdravniško oskrbo nadaljnja tri leta, onim pa, ki nimajo pravice na pokojnino bodo izplačali še poseben dodatek. Vodstvo GRDA
Vojni zločinec Tebaldi obsojen na 30 let ječe
Proces proti vojnemu zločincu Tebaldiju v Bologni se zaključuje. Na razpravi so prišli na dan vsi grozni zločini ki jih je ta republikinski kvestor zakrivil proti osvobodilnemu gibanju v Bologni, proti aktivnim partizanskim borcem in tudi proti mirnim državljanom ter številnim židovskim družinam.
V ponedeljek sta ves dan govorila predstavnika Tebal-dijevih žrtev odv. Coppola in Gatti, ki sta zahtevala smrtno kazen. Spričo vseh naštetih groznih zločinov je odv. Gatti izjavil: «Tebaldi ni politični zločinec, temveč navaden zločinec. ki nima pravice ostati v skupnosti človeštva». Drugi dan je pa govoril javni tožilec in zahteval za zločinca dosmrtno ječo, ki se z ozirom na prejšnje splošne pomilostitve znižuje na 19 let, ker ga smatra za krivega vojaškega kolabo-racionizma, umorov, mučenj
in poneverb. V sredo je Te-baldijev zagovornik odv. Commi skušal pobijati vseh 18, točk obtožnice in je obenem predložil pismo, ki ga je zločinec Tebaldi poslal sodišču iz svojega skrivališča v Trstu in v katerem se toži za zlo, ki mu ga hočejo storiti in odpušča vsem.
Predrznost tega zakrknjenega zločinca pa res ne pozna meja! Človek, ki nima hrabrosti, da se pokaže pred sodiščem in pošteno odgovarja za svoje zločine, se skuša preleviti v nedolžno ovčico in velikodušno odpušča svojim neštetim žrtvam! In takšnega človeka imamo v svoji sredi, v Trstu, kjer verjetno upa, da bo mogel spričo nove negotove situacije morda obnoviti svoje podvige.
«Primorski» pa še vedno molči, čeprav smo ga že par-krat pozvali, naj pove svojo besedo o tem človeku, ki se
ima le titovcem zahvaliti, da je na svobodi in se sedaj norčuje iz svojih žrtev. Njihov molk je očitna sokriva in zagovarjanje zločinca. Morda pa upajo, da bo tudi njim še kdaj poslužil? Ce to upajo, potem so pa res zelo, zelo kratkovidni.
V četrtek zvečer je bil Tebaldi obsojen na 30 let zapora, dočim je javni tožilec zahteval dosmrtno ječo.
Žalostna vest
Po dolgi in mučni bolezni je prejšnji petek 9. t.m. umrl vzgieden mladinec, raznašalec našega tiska, 13-letni Marino Albi s Kontovela št. 215. Tovariši so mu pripravili lep pogreb, ki so se ga v velikem številu udeležili s cvetjem in venci. — Sekcija KP-STO Pro-sek-Kontovel izreka tem potom družini svoje globoko sožalje. Pridružuje se tudi Delo, ki je izgubilo svojega malega, vrlega sodelavca.
se je tudi obvezalo, da bo do zadnjega maja 1954 zaposlilo 100 vajencev In bo pri sprejemih dajalo prednost sorodnikom- odpuščenih delavcev.
V ul. Carducci je 28 letni Vladimir Škerla,vaj z Opčin v četrtek podrl s svojo vespo 62-letne-ga Francesca Focessina, katerega so morali odpeljati v bolnico, ker se je pri padcu precej potolkel in si verjetno zlomil rebro. Zdraviti se bo moral 20 dni.
*** V ul. Fornace si je pa vzela življenje z gorilnim plinom 51-letna Antonija Bogataj v-erjetno zaradi neozdravljive bolezni. Ko jo je njen mož našel, ležečo v postelji s plinsko cevjo v ustih, je bila nesrečna žena že mrtva.
*** V preteklem tednu so sprejeli na tržaški bolnici kair tri male otročiče, od katerih sta se dva opekla z vrelo vodo, eden pa celo z vrelim oljem. Prva dva sta enoletni Rajmondo Stebec iz ul. Fondaria 10, ki se je opekel po obrazu in drugih delih tol-esa, ker se je nanj prevrnil lonec vrela vode, drugi pa enoletni Sergej Slavec iiz ul. Orlandi ni, iki je padel v umivalnik poln vrele vode. Slednji se je opekel po bedrih in po hrbtu. Oba otročička se bosta morala zdraviti v bolnici 20 dni-. Tretji1, Metni Gianfranco Piuca iz ul. Giulia pa je nase iprevrnii ponev vrelega- olja, ki je stala na štedilniku. Ope kiel se je pa obrazu lin bo okreval v največ 30 dneh.
Za teden --- dni —
Sobota, 24. — Rafael Nedelja, 25. — Darija Ponedeljek, 26 — Marcel To-rek, 2,7. — Sabina Sreda, 28. — Simon in Juda . Četrtek, 29. — Narcis (zadnji
ikrajec)
Petek, 30. — Klavdij
ZGODOVINSKI DNEVI
25.	1864. se je rodil Aleksander T. Gračanin, ruski skladatelj.
26.	1850. se je rodil Janez Šubic, slovenski slikar.
17. 1835. se je rodil v Pod reči na Soškem polju pesnik Simon Jenko. Umrl je leta, 1869.
28.	1918. je bile proglašeno v Ljubljani in Zagrebu združenje avstrijskih Jugoslovanov v samostojno državo.
29.	1917. je sklenila Boljševiška partija, da se prične oborožena vstaja v Rusiji. Vstaja se j» zmagovito zaključila 1 zgodovinsko Oktobrsko revolucijo.
30.	1598. je bil izdan ukaz, da morajo vsi protestantski pastorji in šolniki še isti dan zapustiti Ljubljano. S tem je bil zadan težak udarec slovenski književnosti.
tl
Os
fns
tiii
n
teti
eb Ta ' ur i-L
fifilllllllllllliB
Pon
fič:
Pri;
TRST II.
SOBOTA: 13 Šramel kvintet >n pevski duet - 16 Oddaja za najmlajše - «Kekec» - 16.30 Slovenski motivi - 19 Pogovor z ženo
-	21 Malo za šalo - malo za res
-	22 Dvorakovi slovanski plesi. NEDELJA: 8.45 Kmetijska oddaja - 12 Od melodije do mieio~ di je - 13 Glasba po željah - 1" Malo za šalo - malo za res - 1' Koncert moškega zbora prosv-Matice - 18 Koncert pi a,n ista Gabrijela Devetaka - 20.05 Slovenski motivi - 2.1.45 Ponchielli: «La Gioconda», 1. in 2. dej.
PONEDELJEK: 14 Lahke melodije igra pianist Franco Russo -19 Mamica pripoveduje - 20.4“ Slovenski zbori - 21 Okno v svet
-	22 Fondelli:	«La Gioconda»'
3. in 4. dej.
TOREK: 13 Glasba po željah "
18.40	Koncert sopranistke Carmen V ilo vic - 21 Radijski oder
-	Fr. S. Finžgar: «Naša kri» -Sola in vzgoja - 23 Frančk: Simfonične variacije.
SREDA: 19 Zdravniški vedež
21.40	Koncert violinista Kari8 Sancina - 22.15 Glazunov: Simfonija št. 4.
ČETRTEK: 18.40 Koncert sopranistke Ondine Otte - 19 Mam1' čine povesti - 20.51 Gotovač: Simfonično kolo - 21 Dramatizirana povest - 22.30 Sibelius: Koncert v d molu.
PETEK: 13 Glasba po željah 20.05 Slovenski motivi - 21 Tržaški kulturni razgledi - 21.40 Koncert pianistke Mirce Sancinove ' 22.15 Iz angleških koncertnih dvoran.
Ljudska
prosveta
lovci
Kulturna prireditev v Medji vasi
V nedeljo je imela mladina “ Medje vasi uspelo kulturno Prr reditev. Uprizorila je zabavi1
* * *
V dneh od 15 do 21 oktobra, se je v tržaški občini rodilo 58 in 1 mrtev otrok, umrlo je 60 oseb, porok pa je bilo 48.
igri «Lažizdravnik» in «Trije
čki». Priznati moramo, da po'71*’
ni ta prireditev velik uspeh
kulturnem polju za malo vaS’ kakršna je Medja vas. Vendar T® zaradi vzdušja, ki so ga ustvatih titovci, posebno še zato, ker $e vas nahaja tik ob meji, priredi' lev ni dosegla zaželenega name na. Zato bi bilo primerno, da nadebudna Igralska družina P°' novità uprizoritev še kje drug)e‘ zlasti v kakem večjem središč11 naše cone
Iz oktobrske številke biltenjj statističnega urada ZVU, ki f izšla te dni, je razvidno, da rj bilo v vsej coni, A 30. avgust 1953 skupno 297.499 stalnih pred’ valcev. Številčna razdelitev občinah ie bila naslednja: fr 272.885 oseb. Milje 12.673, Dev'0 Nabrežina 5.195, Dolina 4.8/Jj
Zgonik
oseb.
1.345 in Repentabor
Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (BiagU Založništvo «DELA» ,1 Hsk» tip. riva, Torrebianc» TVyiroiIf*|i> AT*
DELAVCI, PRISTANISCNIKI, Za vaše nabave o b r n
URADNIKI ! ite se na
ZADRUGO
članov Zveze enotnih sindikatov
TRG PONTEROSSO št. 2 I. nadstr. tel. 6860 kjer dobite po zmernih cenah bogato zalogo DEŽNIH PLAŠČEV — PLAŠČEV — JOPIČEV DELOVNIH OBLEK — PERILA BLAGA ZA ZENSKE IN MOŠKE OBLEKE PLATNA ZA RJUHE — ČEVLJEV NAJBOLJŠIH ZNAMK
tile iti e sa
v
>2p
ierr
»Or
"'im igli «šil !Vs-p je 4i !ša fez i k Ždš tli »iei stil lad 'sl: Ra
'go
'aji
«šn
:Vu
:ižl
Vij
'žil
*kc
Divji in nedeljski v Podlonjerju
Jutri v nedeljo 25. t.m. Prl" redi PD «Zvezda» v svojem Prosvetnem domu v Podtoni6-rju lepo kulturno prireditev za člane in prijatelje. Ob tej pr’-Liki bo gostovalo PD «Slavec» iz Ricmanj z dramsko skup1" no, pevskim zborom in godb o-Dramska skupina bo uprizorila veseloigro v 4 dejanjih «D1-vji in nedeljski lovci», ki )e dosegla že pri prvi predstav' v Ricmanjih prav izreden u-speh. Ob pričetku bo zaP6* pevski zbor, pod vodstvom P6-vovodje Mirota.
Obeta se lep in zabaven kU*-turni večer ki bo razveseljeval mlajše in starejše. Začetek 06 17. uri.
Poziv prosvetnim društvom!
Slovensko hrvatska prosvetna zveza pripravlja za tekoč0 jesensko in zimsko sezono niz kulturno-političnih in gosp0-darskih predavanj. Pozivam0 vsa prosvetna društva, poseb-no tista, ki že dlje časa nis° imela v svojem okrilju Pr6-davanj, naj čimpreje javijo n8 SHPZ, kdaj in kakšno predavanje bi si želeli.
Vsi odbori prosvetnih društev naj se zavedajo, da tud' kjer ni pogojev za plodno delovanje zahtevnejših pan°8 kulturnega udejstvovanja, taid lahko delujejo društva vsaj 5 predavanji in knjižnico!
'e ■ 'ga 'to.
hjn ! i 'Sti
"hi
lju
?0’
‘ito
"bi
toi
'b
"st
‘eh
'če
'fic
Vq
!ed:
Ro
«Če
M
!ak
»i
'en
-če
"sl
t