T M 4 poštnina plačana v gotovini revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine • december 1983 • 22. letnik • cena 30,00 din drobne zanimivosti Najmanjši netopir na svetu Leta 1973 je zoologinja KittyThonglongya odkrila v kraških jamah na Tajskem nadvse drobne ne¬ topirje, ki živijo v skupinah po štiri ali pet živali, imajo maso komaj 1,6 grama, čez razpeta krila pa merijo do 120 milimetrov. Živalci so vzdeli ime Craseonycteris thonglong- ya, hrani se z drobnimi žuželkami in ima v čelju¬ stih 28 drobnejših zob. Da vzdržuje stalno tele¬ sno temperaturo, mora srce drobnega neto- pirčka opraviti vsako minuto do 1200 utripov. V Evropi imajo v muzejih le nekaj redkih primerkov živali, ki izumira in je kmalu ne bo več niti v pod¬ zemskih jamah Tajske, niti v okolici iz 2. svetovne vojne tako proslule reke Kwai, kjer sojo tudi opa¬ zili. Za prvenstvo v majhnosti pa se tajski netopir- ček meri z bambusovim netopirjem Tylonycteris pachypus meyeri, ki živi na Filipinih, tehta pičlih 1,5 grama in meri čez razprta krila okrog 150 mi¬ limetrov. Na sliki: tajski netopirček na prstu ter njegova lobanja ob glavici vžigalice. Znanstvenikom pomaga pri glasovanju elektronika Vajeni smo že, da si v dvoranah, kjer glasujejo in odločajo o pomembnih državnih in mednarodnih zadevah, na veliko pomagajo z elektroniko: za posredovanje informacij, za prevajanje, za gla¬ sovanje in še kaj. Precej muzanja in zlobnih komentarjev pa je zbudila vest, da so skupščinsko dvorano v osrednjem francoskem Centre National de Rec- herche Scientifique (CRNS) opremili z najso¬ dobnejšimi glasovalnimi napravami, ki omogo¬ čajo glasovanje z navadno večino, glasovanje z osebnim izjavljanjem, glasovanje po skupinah, glasovanje po postavkah, glasovanje za listo, glasovanje po tehtnih postavkah liste in še kaj. Predvsem pa se tipkovnica za glasovanje skriva pod okrovom, ki nepoklicanim očem sosedov skriva kretnje in odločitve glasujočega. Kreg za načrte, sredstva in usmeritve je bil med znanstveniki od nekdaj zagret in nepopustljiv: tudi pri nas ni nič drugače, kot pravijo poznaval¬ ci. Ampak glasovalna naprava? 186671 prva stran Veseli me, da lahko naznanim, da se je končno vaša ustvarjalna žilica prebudila iz (kako naj rečem) jesenskega spanja. Predali moje uredni¬ ške omare (kje so časi, ko smo poznali samo pro- sluli urednikov koš), se počasi polnijo z novimi prispevki izpod vaših peres. Večini bo treba se¬ veda nekoliko popraviti prečo, preden bodo za med ljudi, v tem primeru godni za objavo, pa ven¬ dar, pomembno je, da moj poziv k sodelovanju ni izzvenel v prazno. Razveseljiv je tudi odziv na rubriko Inovator v ru¬ briki Elektronika za mlade. Komentar našega so¬ delavca k vaši delovni vnemi si pač lahko prebe¬ rete sami v današnji številki, zato mi o tem ni treba podrobno govoriti. Upam, da si boste njegova na¬ vodila vzeli k srcu. Veliko bralcev me sprašuje za naslove tujih mo¬ delarskih in drugih ljubiteljskih revij, češ da bi se radi naročili nanje. S tujo literaturo je žal velik križ, TIM 4 December 1983 _ 22. letnik izdaja Tehniška založba Slovenije,'61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Andrej Jus, Dušan Kralj, Jan Lo¬ kovšek, Amand Papotnik, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni In tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat letno • Celoletna naročnina 300,00 din, po¬ samezna številka 30,00 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p. p. 541/X, tel. 213-749 • Tekoči rač.: 50101-603-50480 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice • Revijo sofinancirajo Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobra¬ ževalna skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slo¬ venije. SLIKA NA NASLOVNI STRANI Električna ročna orodja so postala nepogrešljiv pri¬ pomoček pri tehniškem pouku. Z njihovo pomočjo spoznavajo učenci možnosti strojne obdelave raz¬ ličnih materialov In se uvajajo v Individualno In ko¬ lektivno proizvodno delo. To je tudi ena od tekmo¬ valnih disciplin na Srečanjih mladih tehnikov. TIM 4 » 83/84 1 21 predvsem zaradi financ. Vendar kljub temu lahko vsaj malo pomagam vsem tistim, ki jih to zanima, ali bi jih utegnilo zanimati. Tujo literaturo pri nas razpečuje Cankarjeva založba, ki ima za to de¬ javnost poseben oddelek, tam pa tudi naslove in kataloge tujih revij, če boste ubrali to pot, pa vas moram opozoriti, da je za nakup tujih revij, vsaj vseh tistih, ki prihajajo z Zahoda, potrebno imeti 1 devizne dinarje. Novo leto je pred vrati, zato naj vam ob tej prilož¬ nosti zaželim veliko sreče in seveda obilo delov¬ nih uspehov. Urednik SREČNO 1984 vam želi uredništvo Tima KAZALO 122 TIM 4 «83/84 Mapa, blok, čestitke, obeski in broške MAPA Včasih zbiramo slike ali zanimiva nadaljevanja iz revij, pa jih nimamo kam dati! Ob koncu leta zamenjamo koledar. Ne zavržite ga! Zadnja stran je navadno kartonska opora, pa tudi kovinska spirala nam bo prav prišla. Če pa starih koledarjev nimamo, se dostikrat dobi škatla bomboniere ali škatla od škornjev (lahko tudi kaka druga velika škatla). Pa smo že pri materialu, ki ga potrebujemo za iz¬ delavo mape! Material: — polkarton ali karton, — poleg omenjenega kartona potrebujemo še spiralo koledarja (kovinsko). Če je nimamo, jo lahko naredimo iz žice 01 mm, dolžine 40 cm. Žica je lahko varilna, medeninasta ali bakre¬ na. Od orodja pa potrebujemo. 1. risalno orodje (svinčnik, ravnilo) 2. olfa nož 3. luknjač št. 2 ali 3 4. kladivo 5. palico, na katero navijemo žico za spiralo 6. dvoje kombinirke (za razteg žice) Sedaj pa še navodila za izdelavo, če imamo: a) zadnjo platnico starega koledarja — 1. stranico razpolovimo, 2. pazljivo izvlečemo spiralo (z vrtenjem), 3. spiralo razdelimo na poljubno število delov (spiralo ščipamo), 4. označimo luknje, ki jih bomo luknjali z luknja¬ čem. Za merilo razdalj naj služi že preluknjana polovica (original). Število lukenj pa določa število krogov v spirali, 5. obe polovici sestavimo tako, da damo na zgornjo stran tisto polovico, ki smo jo sami luk¬ njali. b) škatlo od bomboniere ali kako drugo kartonsko dovolj veliko škatlo — 1. obe polovici škatle razstavimo v ploskev, 2. po robovih odrežemo stranice od pokrova in dna. Tako smo dobili dve enaki platnici za mapo, 3. naredimo spiralo (navodila so napisana pri bloku), 4. na eni platnici označimo mesta za luknjanje, merimo po spirali, 5. sestavimo obe polovici tako, da sta z licem obrnjeni navznoter in ju luknamo hkrati, kar da enake razdalje, 6. obrnemo platnici in napeljemo kose spiral v lukne. Spiralo nastavimo na prvo zgornjo luk¬ njo in jo vrtimo — uvijamo, kot bi privijali vijak. Pri mapah lahko spirale napeljemo po celi strani ali pa gibljivo spnemo stranici samo na določenih mestih, kot je opisano. Izbira ostane vam! TIM 4 • 83/84 1 23 BLOK Za 40-listen blok potrebujemo 10 listov pisal¬ nega papirja A4 format, karton za platnice (škatla od čevljev, od piškotov..,), žica za spiralo (enako kot za mapo). Delo bo lažje in tudi izdelek bo lepše narejen, če si bomo naredili šablono iz lesa, ki nam bo rabila kot pripomoček pri vrtanju lukenj. Šablono izdelamo iz vezane plošče, lesonitne plošče ali iz 4 do 5 mm debele smrekove letvice. Najceneje pa material za šablono dobimo iz zabojčka-gajbice. Deščici naj bosta dve, velikosti 3 x 15cm. Orodje: — risalno orodje (svinčnik, ravnilo), — olfa nož ali vzvodne škarje (pisarniški vzvodni nož, nož, ki se rabi za obrezovanje fotografij), — točkalo, — kladivo, — električni vrtalni stroj (klip-klap), sveder št. 2, — dvoje kombinirk, — srednje fina pila, — dve sponi. IZDELAVA SPIRALE Na svinčnik navijemo žico (toliko navojev, kot bo lukenj v bloku), jo raztegnemo z dvema kleščama do razdalje enega centimetra med ovoji in od- ščipnemo oba konca. Po potrebi konca opilimo (ne smeta biti robata). Izdelava bloka: Na zgornjo leseno ploščico zatočkamo v ravni vrsti na razdalji enega centimetra točke, v katere bomo vrtali luknje s svedrom. BLOK 1 24 TIM 4 • 83/84 Pripravimo si liste. Vsak list pisalnega papirja prepognemo na polovico po daljši in krajši strani¬ ci, tako da dobimo štiri stranice (četrtine). Te četrtinke odrežemo in jih zložimo v štiridesetli- sten blokec. Odrežemo še enako veliki platnici iz kartona. Sestavimo po naslednjem vrstnem redu: 1. spodnja lesena ploščica, 2. nanjo položimo spodnjo kartonsko platnico, 3. na platnico položimo blok listov, 4. na liste položimo zgornjo kartonsko polovico, 5. na to platnico pa položimo zatočkano leseno ploščico, 6. z obema sponama spnemo na obeh koncih obe kartonski ploščici tako, da nas sponi ne bosta ovirali pri vrtanju lukenj. Spenjanje je skicirano. Po vrtanju razpnemo sponi in odstranimo leseni deščici. Napeljemo primerno raztegnjeno spiralo. Zelo enostavno jo napeljemo tako, da jo samo vr¬ timo, kot bi privijali vijak. Ko smo spiralo prepeljali skozi vse luknje, oba konca žice obrnemo k prejš¬ njemu ovoju, tako da ne bodeta. OBESKI IN BROŠKE Potrebujemo: Eno leseno kljukico za vsak izdelek, ki ga želimo izdelati. Poleg tega osnovnega materiala pa po¬ trebujemo še: za obesek za broško — ročni sveder št. 2 — škarje orodje — brusilni papir — brusilni papir — klešče z okroglimi čeljustmi — klešče s ploščatimi čeljustmi Izdelava: PLATNICE Za platnice lahko uporabimo pokrov bonboniere, lahko so to kake lepe platnice že popisanega zvezka ali pa z luknjači sekamo vzorec v polkar- ton omenjenih škatel. ČESTITKE Kljukici snamemo žico, obrnemo obe polovici na¬ vznoter in (prej zunanji) sedaj notranji stranici zlepimo. Ko se lepilo posuši, kljukico očistimo in zgladimo stranice z brusilnim papirjem. Odločiti se moramo, kateri izdelek bomo naredili. Na enak način kot platnice bloka z luknjači nare¬ dimo tudi čestitke, le da tu uporabimo šeleshamer namesto polkartona. Motiv si izberemo sami, naj¬ bolj do izraza pa pridejo cvetlični vzorci. Primerne pa so tudi snežinke. .• S ii K Slika 4. Obe maketi pripravljeni na »vzlet« Slika 5. »Prelet« J-6 z dobro vidnimi raketami zrak—zrak Barvna shema druge makete (skica B), J-6 iz neznane eskadrilje, je zahtevnejša in terja mirno roko z veliko potrpljenja. Potrebujete tudi čopič debeline 00 ali 000. Slika 1. Maketa J-6 je izdelana s pomočjo barvne ilustracije iz »The lllustrated Encyclopedia of Air- craft«, zvezek 55, založbe Orbis Publishing Ltd Slika 3. J-6 s trebušno zračno zavoro 148 TIM 4 • 83/84 TIM 4 • 83/84 1 49 Sestavljanje makete je popolnoma enako, le da sem opustil vrsto dodatkov. Letalo je lovec-izvid- nik in nosi dve raketi zrak—zrak Sidevvinder. Oboroženo je samo z dvema krilnima topoma. Gornje površine so svetlo olivno-zelene, spodnje pa rahlo sivo-plave. Konice kril so rdeče barve in smerno krilce na repu nosi svetlo plavo puščico na rahlo oranžno rumenem polju. Največ dela bo s »čeljustjo«. Zobovje je belo. Zgornja polovica »žrela« je črna, spodnja pa rdeča. Zobe obdaja tanka črna črta in debelejše rdeče »ustnice«. »Ustnice« pa so na zgornji strani obrobljene s tanko belo, spodaj pa rumeno črto. Črta debeline dveh milimetrov, ki je prekinjena z nacionalno oznako in serijsko številko, je rdeče barve. Dvočrtni prepas je temno rdeče barve. Pito cev na nosu letala je olivno zelene barve in ima srebrno konico. Najbolj natančni bodo dodali belo ali srebrno pozicijsko luč na smernem krmilu ter rdečo in zeleno luč na krilih. Opozorilni trikotnik je rdeč z belim robom. Bodi dovolj. Čeprav smo družino Mig spoznali s tretjerojen- cem v generaciji reakcijskih letal, vam bomo pri¬ hodnjič predstavili tri makete prvorojenca Mig-15. Praktični nasveti za maketarje Kako izdelati odprto pilotsko kabino? Zasteklene površine so največkrat iz debelejše plastike. Taka je neprimerna za tanek rez in hitro 1. Iz tanke vezane plošče izžagamo odprtino v obliki kabine, ki jo želimo vtisniti. Z risalnimi žebljički pritr¬ dimo prozorno PVC folijo. 2. Pilotsko kabino iz makete ovijemo v tanko aluminija¬ sto folijo, ki jo s svinčnikom tesno pritisnemo ob pla¬ stiko. Aluminijasta folija ohrani vse podrobnosti in varuje plastični odtisek pred toplotnimi poškodba¬ mi. Košček žvečilne gume in svinčnik rabita kot dr¬ žalo. Ploščo položimo na grelno ploščo štedilnika. Odprt plamen je premočan! poči. Problem lahko rešimo z izdelavo nove ka¬ bine iz prozorne PVC folije, ki jo dobimo v različ¬ nih embalažah. 3. Ko se PVC folija začne mehčati, odmaknemo ploščo in istočasno vtisnemo model, toda ne pregloboko. Preveč segreta folija se bo strgala in poškodovala model, premalo segreta pa se ne bo vdala. 4. Odtis obrežemo s škarjami. Drobni rezi na površini so verno preneseni. PVC folija je precej tanjša in primerna za obdelavo. 150 TIM 4 «83/84 mladi kmetijci Franc Vidic Kako se izognemo traktorskim nesrečam Gnojenje v nagibu a) Razsipanje mineralnih gnojil Za razsipanje gnojil največ uporabljamo pri¬ ključne (tritočkovne) centrifugalne razsipalnike gnojil. V nagibu je poleg stabilnosti problematično tudi enakomerno razsipanje gnojil. Razsipnik poviša težišče traktorja in ga pomakne nazaj. Negativen vpliv nagiba na enakomernost razsipanja se zmanjša z manjšo širino razsipava¬ nja, zato je v nagibu primerneje trositi v ožjih pa¬ sovih, čeprav bi neprehodnost terena včasih za¬ htevala prav nasprotno. Pri ocenjevanju stabilnosti agregata je treba upoštevati tudi vpliv vrtilnega momenta in vibracij v zvezi s pogonom razsipalnika. Slika 7. Centrifugalni razsipalnlk mineralnih gnojil poviša težišče traktorja In ga pomakne nazaj b) Trošenje gnoja Za trošenje gnoja uporabljajo na kmetijah eno¬ osne trosilnike, ki se gibljejo večina prečno na strmino, včasih tudi vzdolžno po nagibu. Pri giba¬ nju teh strojev nastaja problem vlečnega odpora in bočne stabilnosti. Vlečna razmerja se med trošenjem spreminjajo, ker se zmanjšuje tovor ter s tem na eni strani ko¬ talni upor, na drugi pa obremenitev vlečnih koles. Po nekaterih ugotovitvah spreminjajoča se vlečna razmerja pri vleki v smeri plastnic ne zmanjšajo vlečne zmogljivosti celotnega agrega¬ ta, če ima trosilnik svojo os nameščeno dovolj zadaj, da se pri postopnem premikanju nalože¬ nega tovora nazaj po platoju trosilnika čezmerno ne zmanjšajo obremenitve zadnje osi traktorja ali ta sila celo negativno deluje, tj. da se trosilnik »prevesi«. Dobro bočno stabilnost dosegajo posebne izvedbe trosilniko', k imajo široko kolotečino (~ 1600 mmi ter ni. '