LETO XIV. LJUBLJANA, JUNIJ 1973 ŠTEVILKA 6 KJE K PISANJU TEGA ČLANKA ME JE SPODBUDILO RAZMIŠLJA NJE O TEM, DA MORA VSAK ČLAN DELOVNEGA KOLEKTIVA TOČNO VEDETI, V KAKŠNEM POLOŽAJU SE NAHAJAMO. ZA RAZGOVOR SMO ZAPROSILI GLAVNEGA DIREKTORJA, DIPL. INŽ. KRŽIŠNIKA, KI JE ŽE V UVODU POUDARIL: GLEDE NA SEDANJI JUGOSLOVANSKI GOSPODARSKI POLO-ŽAJ IN Z OZIROM NA VSESPLOŠNO ZMANJŠEVANJE POVPRAŠEVANJA SE SPRAŠUJEMO, ALI SPLOH IMAMO ZA SEDAJ IN ZA BLIŽNJO PRIHODNOST DOVOLJ DELA IN ALI BODO VSI IZDELKI NAŠLI TOLIKO KUPCEV, DA NAM IZDELKI NE BODO OSTAJALI PO SKLADIŠČIH. KAKO JE V LITOSTROJU Z NAROČILI? Generalni direktor meni, da je ZP TZ Litostroj eno od redkih podjetij investicijskega blaga, ki ima popolnoma dovolj naročil. Zato se ne bojimo pomanjkanja naročil niti v letošnjem, niti v prihodnjem letu. Naročila izvoznih poslov so popolnoma nadomestila zmanjšanje naročil domačega trga. Poudaril je, da nismo v zgodovini obstoja Litostroja do sedaj imeli nikoli toliko izvoznih naročil, kot jih imamo prav danes. Res je, da nam polna založenost z naročili daje dovolj dela, toda vseeno si želimo, da bi delavci delali čimveč, da bi dosegali in presegali norme ter dobivali dobre osebne dohodke, ter da bi v podjetju tako organizirali delo, da bi kar se da uspešno •"eševali probleme, ki se večkrat Pojavljajo med nami. žELIMO DOSEČI ZASTAVLJENI CILJ! V letošnjem letu in seveda tudi ^ prihodnje moramo pospešiti Pfopagandne akcije za vključe-•anje novih strokovnih delavcev v neposredno proizvodnjo. Prav i*?daj moramo doseči cilj, ki smo ga zastavili že prej; gre za to, ;ja bi v neposredni proizvodnji ?.®lali v dveh izmenah. Kar se 'Ce težav našega podjetja, naj Poudarim, da so naše težave Predvsem v tem, da zamujamo Pogodbene roke. Prezasedenost J^oJnih kapacitet in pomanjka-J0 delavcev nam onemogočata, , ^ bi vsa naročila pravočasno ončali. Seveda zaradi tega leti k ecej kritike na zamujanje ro-°v- Ob vsem tem se moramo seveda potruditi, da slovesa, ki ga uživamo v tujini, ne bomo zapravili, a obenem ne smemo zanemariti kvalitete dela, saj bi bili tako ob vse kupce. ŠTEVILO ZAPOSLENIH NE UPADA V obratu mehanske obdelave je zaposlenih za 1,3 % izmene, seveda če k temu dodamo še nadurno delo. V letošnjem prvem polletju nismo opazili, da bi se število zaposlenih zmanjševalo in zato pričakujemo, da se bo položaj bistveno popravil, posebej še takrat, ko se bodo v proizvodnjo vključili tudi učenci III. letnika IC Litostroj ter tečajniki. Upam, tako je dejal inž. Kržišnik, da se bo v TOZD FI vključilo v delo v juliju in avgustu 65 KV delavcev. Tako bi lahko imeli v septembru dovolj delavcev o.a 1|7 zasedeno izmeno. Potruditi se moramo, da bomo do srede 1974 popolnoma zasedli tudi drugo izmeno v obratu mehanske obdelave. Zaradi ozkih grl, ki se redno pojavljajo v vseh proizvodnih obratih, pa je nujno uvesti delo v treh izmenah. 50 NOVIH STROJEV Do konca 1974. leta bomo dobavili 50 novih obdelovalnih strojev, kar pomeni modernizacijo strojnega parka in povišanje produktivnosti. Ti stroji bodo dobavljeni iz tujine ter od domačih proizvajalcev. Ker ne bomo izločili vseh starih strojev, bodo samo novi stroji pomenili zaposlitev za sto ali več novih KV delavcev. Poleg tega bi želeli dopolniti našo proizvodnjo za viličarje in rezervne dele izven Litostroja. Za tako proizvodnjo smo si ustvarili možnosti v Zagorju. Ob zapiranju jame Kisovec smo zasavskim premogovnikom predlagali serijsko izdelavo viličarjev in rezervnih delov. Naj poudarim, da smo to le predlagali in da programa ne bi investirali mi, temveč bi za to poskrbeli premogovniki. ORIENTIRATI SE MORAMO NA IZDELAVO KOMPLICIRANIH DEL V razgovoru o proizvodnih obratih je generalni direktor še poudaril, da se moramo pri izdelavi zvarjencev za našo proizvodnjo predvsem orientirati na izdelavo kompliciranih izdelkov. Za enostavna dela imamo v Sloveniji dovolj proizvajalcev, zahtevnejših del pa žal ne morejo opraviti. Prizadevali se bomo tudi za to, da bodo v PK izdelovali zvarjence visoke kvalitete. Za tovrstno proizvodnjo moramo biti tudi ustrezno opremljeni, za kar je potrebno izdelati ustrezen program. Pri večjem investicijskem vlaganju bo potrebno sodelovanje vsega podjetja in ne le posameznih TOZD (pripis pisca). Litostroj pravzaprav nima tako zastarele opreme, kot večkrat govorimo. Predstavniki renomiranih tujih tovarn, s katerimi se večkrat pogovarjam, so mnenja, da je Litostroj sposoben doseči visoko raven kvalitete tudi z opremo, kakršno ima sedaj. POSTOPNO IZBOLJŠEVANJE REZULTATOV V našem časopisju smo pogostokrat prebirali članke o nelikvidnosti in sanacijah posameznih gospodarskih organizacij; za Litostroj pa vem, da smo dobro gospodarili. Naši rezultati slonijo na ekonomskem gospodarjenju in lahko trdim, da so bile vse naše bilance pozitivno zaključene. Res je, je v nadaljevanju poudaril generalni direktor dipl. inž. Marko Kržišnik, da smo iz naših pozitivnih rezultatov krili vse dajatve. Iz amortizacijskih sredstev črpamo denar za obnavljanje zastarelih strojev in naprav. Naj povem še to, da smo iz materialnih sredstev odcepili eno milijardo dinarjev za razvoj. Če bi sešteli vse skupaj, dohodek, investicijsko vzdrževanje, amortizacijo in razvoj, znašajo letno ta sredstva okrog 6 milijard dinarjev. PONOS LASTNE KONSTRUKCIJE Pri nas je razvoj podjetja neločljivo povezan tako s projektivnim oddelkom kot z neposredno proizvodnjo. Pri tem ne smemo pozabiti vloge, ki jo ima razvojni oddelek. Ponosni smo na to, da naš razvoj sloni na temelju lastnih konstrukcij. Ves Litostroj izdeluje le en sam proizvod po tuji licenci, in to so dieselski motorji po licenci belgijske tovarne BW. Proizvodi, ki smo jih seveda tudi izpopolnjevali, so dosegli na tržišču veliko pohvalo. Zadnji dve veji, to je proizvodnja viličarjev in stiskalnic, nam nudita izredne možnosti za prodor na domači trg in izvoz. LITOSTROJSKO IME POZNAJO NA VSEH KONTINENTIH Že dolga leta uspešno trgujemo s tujimi državami. Danes na- := Ah, dopust... ši proizvodi obratujejo v desetih državah v razvoju, z naslednjimi desetimi pa smo v poslovnih stikih. Gospodarsko bi se radi uveljavili v Argentini, Venezueli, Egiptu, Libiji, Keniji, Pakistanu itd. Poudarim naj, da bomo za Kitajsko dobavljali dieselske motorje. V zadnjih dveh letih smo zelo uspešno začeli prodirati v socialistične države Romunijo, Vzhodno Nemčijo, SSSR in druge. Večje poslovne uspehe dosegamo tudi v zahodnih državah kot so npr. Italija, ZR Nemčija itd. Ne smemo pozabiti, da smo s podjetjem WOTAN-WERKE GMBH iz Diisseldorfa v ZRN sklenili 10-letno pogodbo za izdelavo brizgalnih strojev. Ta pogodba predvideva najmanjšo garantirano dobavo več kot dva milijona kosov, kar pomeni 3,200.000 DM letno. Naše ime je danes dejansko poznano na vseh kontinentih. S ponosom ugotavljamo, da se nam nikjer ni potrebno na novo predstav- ljati, saj smo s kvaliteto svojih izdelkov vsepovsod deležni samo priznanj. VEČ DRUŽBENE ODGOVORNOSTI O družbeno političnem delu vodilnega in vodstvenega kadra je glavni direktor menil, da leti niso odgovorni samo za strokovno delo, temveč tudi za pravilno delovno vzdušje in razpoloženje. Mnogi se tega ne zavedajo in le-tem moramo vedno znova dopovedovati, kakšne so njihove naloge. V naši družbi zahtevamo širši profil vodilnih delavcev, saj morajo le-ti sodelovati z vsakim lltostrojčanom. Vodilni delavci bi se morali bolj zavedati svoje družbenopolitične odgovornosti v svojem okolju, je končal svoja razmišljanja generalni direktor dipl. inž. Marko Kržišnik. Pogovor zapisal Ivo Sabol Spoštovani bralci! ZA NAMI JE ŠEST ŠTEVILK LETOŠNJEGA GLASILA IN ZADOVOLJNI ODHAJAMO NA DOPUST. TODA, ALI SMO ZARES LAHKO ZADOVOLJNI? NE, NE BOMO SE USPAVALI. DOPUSTNIŠKI CAS JE POLN NOVIH DOŽIVETIJ, MNOGI BODO SPOZNALI NOVE KRAJE, NEKATERI PA BODO OSTALI TUDI DOMA (BERI: V TOVARNI). JESENI BODO PRISPEVKI DEŽEVALI NA UREDNIŠTVO, DA BO VESELJE. TAKO SI PREDSTAVLJAMO NA UREDNIŠTVU. ŽAL DO SEDAJ ŠE NIKOLI NI BILO GRADIVA NA PRETEK. DOVOLITE, DA VAM ZATO ZAUPAMO NAŠE ZELJE. NAŠ Časopis je glasilo Litostroja, V KATEREM JE ZAPOSLENIH BLIZU TRI TISOČ PETSTO ČLANOV KOLEKTIVA. PREK GLASILA NENEHNO SPOZNAVAMO USPEHE IN TEŽAVE TOVARNE, SPOZNAVAMO PA TUDI DRUG DRUGEGA, SAJ SE MNOGI ZARADI RAZSEŽNOSTI PODJETJA CELO V DVAJSETIH LETIH NIKOLI NE SREČAJO. ZAVEDATI SE MORAMO, DA O UTRIPU TOVARNE BEREJO poleg Članov kolektiva TUDI SVOJCI NAŠIH DELAVK IN DELAVCEV. PRAV ZATO SE NA UREDNIŠTVU TRUDIMO, DA BI V GLASILU OB- JAVILI KAR NAJVEČ VESTI O ŽIVLJENJU IN DELU TOVARNE. PRI TEM NAM VESTNO POMAGAJO ČLANI KOLEKTIVA, A TAKIH, SODELUJOČIH, JE ZAL VSE PREMALO. ZADOVOLJNI BI BILI, CE BI IZ SLEHERNEGA KOTIČKA TOVARNE PRIŠLA DO NAS VEST, KAJ TAM DELAJO, KAJ JIH TEŽI, S CIM SO ZADOVOLJNI IN KAJ BI HOTELI SPREMENITI. MENIMO, DA LAHKO ZAPIŠEMO TOLE: SODELUJTE Z NAMI, SPOROČITE NAM ZANIMIVO VEST ITD. TO SMO SICER MED VRSTICAMI BRALI ŽE V PREJŠNJI ŠTEVILKI NAŠEGA GLASILA, TODA ZAVEDAMO SE, DA S TEM ŠE NISMO STORILI VSEGA, KAR BI LAHKO, ZA TO DA BI POVEČALI KROG SODELUJOČIH. TOKRAT VAM KLIČEMO — POSTANITE NAŠ SOUSTVARJALEC. KAR VESTE VI, NAJ ZVE VES KOLEKTIV. ZA ZAČETEK NAM LAHKO PIŠETE ALI SPOROČITE DOPUSTNIŠKO PRIGODO ALI ZANIMIVOST, A TUDI V TOVARNI SE KLJUB DOPUSTOM ZGODI MARSIKAJ TAKEGA, KAR JE VREDNO OBJAVITI. Z UPANJEM IN ZAUPANJEM PRIČAKUJEMO VAŠE PRISPEVKE IN VAM ŽELIMO PRIJETEN DOPUST. UREDNIŠTVO Visoka produktivnost z električnim žlebilnikom Mnogi litostrojčani so že slišali za izraz »žlebljenje«. V naslednjem članku bomo skušali pojasniti, kaj ta izraz pomeni v metalur- giji. Naj kar v uvodu poudarim, pomena gospodarnost in hitrost KAJ JE ŽLEBILNIK? Je sodobna naprava, s pomočjo katere je mogoče uspešno zamenjati mnogo ročnega dela, sekanje s pnevmatskimi kladivi, odstranjevanje odvečnega materiala z brušenjem, prav tako je koristen pri popravilih in oblikovanju ulitkov. V primerjavi z ročnim brušenjem ali sekanjem s pnevmatskimi kladivi' opravimo delo z električnim žlebljenjem hitreje, ceneje in predvsem z mnogo manj ropota pa še truditi se nam ni treba toliko. S pomočjo električnega obloka in komprimiranega zraka omogoča žlebilnik izkopavanje in rezanje kovin tako, da jo tali in talino sproti odpihava. Z žlebilnikom lahko delamo v vseh položajih, a curek zraka mora biti vselej usmerjen na električni oblok. Po tako opravljenem delu je obdelovalna površina vedno čista, to se pravi, brez žlindre in oksidov. Zaradi hladilnega učinka zračnega curka se zmanjša vpliv razvijajoče se toplote, kar je seveda ugodno tako za obdelovalno kovino kot za delavca. Te prednosti so predvsem pomembne pri legiranih jeklih, kjer je spremenjena cona zelo majhnega obsega. Za delo z žlebilnikom uporabljamo posebni koaksialni kabel, prek katerega v držalo klešč istočasno dovajamo istosmerni tok ter kom-primiran zrak, ki ima pritisk 6—7 atmosfer. KAJ SI ŽELIMO? Glede na zelo ugodne rezultate, žlebilnik uporabljamo že 18 mesecev, smo ugotovili, da moramo naročiti še dva agregata, za katera pa so priključki že pripravljeni na prostorih plamenskih rezalcev. Upamo, da nam bodo ta agregata dobavili še v letošnjem letu. Prav da sta pri žlebljenju zelo velikega opravljenega dela. gotovo bosta dva nova žlebilnika spremenila organizacijo dela v čistilnici jeklene litine. REZULTATI PRESKUSOV ZELO UGODNI V čistilnici jeklene litine smo z nabavo žlebilnika pridobili vse to, česar ne moremo nadomestiti z zaposlovanjem novih delavcev. Toda ne gre samo za to. Ob tej priložnosti naj poudarimo, da sta za podjetje njegov izkoristek in ekonomska upravičenost zelo pomembna. Ugotovili smo, da so rezultati raziskav za nas zelo ugodni in da bomo lahko s pridom uporabili žlebljenje predvsem na hidravličnih oblikah za turbinsko proizvodnjo. Z žlebljenjem bomo prihranili prav gotovo mnogo časa, kar je zelo bistvenega pomena za rokovne in planske naloge. Na podlagi raziskav bomo ta postopek uvedli pri novih naročilih za HE Varaždin, He Kidatu in druga. Pri žlebljenju bodo uporabili skoraj polovico časa manj, pa tudi finančen prihranek bo za 40 do 50 odstotkov večji, kot je bil pri dosedanjem ročnem delu. KJE SO TEŽAVE? Obenem s 1200 A žlebilnikom znamke LINCOLN ARCMAKER smo prejeli tri vrste klešč ter koaksialni kabel in manjšo količino ogljenih elektrod. Za delo z Žlebnikom nismo imeli izučenih delavcev in hočeš nočeš, smo morali pričeti s samostojnim priuče-vanjem. In kdo so ljudje, ki naj bi bili tu zaposleni? To so delavci, ki smo jih vzeli iz skupin čistilcev ulitkov. Le-te bomo morali vzgojiti za oblikovanje hidravličnih oblik. S svojim strokovnim znanjem bomo morali prej ko slej doseči raven visoko kvalificiranih delavcev. Zaradi nepravočasne dobave klešč, rezervnih delov in oglenih elektrod so se pojavile težave, prav tako pa smo čakali na dobavo dveh žlebilnikov. Zato je prišlo do zastoja pri uveljavljanju nove organizacije dela. Sedanji način dela zahteva ponavljanje termične obdelave in tako povzroča težave pri mehanski obdelavi. V želji, da v mehanski obdelavi ne bi več prihajalo do problemov, smo uvedli pri tem delu nov tehnološki postopek. Naj omenim, da so rezervni deli izredno dragi. Zal jih ne izdeluje- mo pri nas, moramo pa jih imeti na zalogi stalno, in to v zadostnih količinah. Menim, da bi v podjetju morali imeti vsi tisti, ki kakorkoli sodelujejo pri dobavi rezervnih delov in oglenih elektrod več posluha za pravočasno dobavo le-teh. S tem bi prav gotovo omogočili nemoten potek proizvodnih nalog. Žlebilnik bi lahko s pridom uporabljali še v nekaterih drugih oddelkih našega podjetja, saj so njegova produktivnost, ekonomičnost in kvaliteta opravljenega dela jamstvo za uspeh. Sil V Odstranjevanje napak električnem žlebilnika PLAN TOZD FI TOZD FI Informacija o izpolnjevanju količinskega plana Vrsta proizvoda Turbine Talni transport Diesel - motorji Preoblikovalni stroji Črpalke Žerjavi Strojni deli Cementarne Orodje Skupno TOZD FI Stanj«: 31. 5.1973 V prvem stolpcu je naveden proizvodni program po vrstah proizvodov, v drugem pa za leto 1973 načrtovane količine v tonah. Količine smo navedli po padajočih vrednostih, s čimer smo hoteli poudariti načrtovano tonažo posameznih vrst proizvodov. Zelo pomembno je tudi dejstvo, da so vse načrtovane količine pokrite z naročili. Kontrolo izpolnjevanja planov najlaže opravimo z odstotki. Tako predstavlja dolžina tabelinega polja celotne planirane količine, izražene s 100 odstotki, vsaki vrsti POMEMBEN OBISK Ob priliki podelitve visokega odlikovanja, ki ga je prejel sindikat industrije in rudarstva Ljubljana, so nas obiskali 6. junija 1973 predsednik sindikata industrije in rudarstva Jugoslavije Rade Galeb, Predstavniki sindikata so si z zanimanjem ogledovali obrate našega podjetja svetovalec pri zveznem odboru sindikata industrije in rudarstva Danilo Bergant, predsednik ljubljanskega mestnega odbora sindikata inž. Janez Zaplatnik in tajnik republiškega odbora tov. Lin-tič. Po uvodnem govoru predsednika litostrojskega sindikata Franca Kranjca, ki je opisal delovanje našega sindikata, je predsednik UOP inž. Zvone Volfand pojasnil delegaciji, kako naš kolektiv uresničuje ustavna dopolnila. Po širši razpravi se je predsednik sindikata industrije in rudarstva zahvalil za plodni razgovor ter za strokovno vodstvo po podjetju. Pripomnil je še, da mu je razgovor z Litostrojčani samo koristil. Iz njegovih besed smo lahko razbrali, da naš kolektiv s svojim delom dokazuje pravilnost in življenjsko uporabnost ustavnih dopolnil. Tov. predsednik se je med drugim tudi zanimal za probleme in težave našega podjetja ter predlagal, da o njih obvestimo našega delegata za konferenco odbora sindikata industrije in rudarstva v Beogradu. Na tej konferenci naj bi naš kandidat o tem poročal. Skupno TOZD FI % Gornja tabela je skromen poizkus sprotnega informiranja o izpolnjevanju količinskega plana TOZD FI. Biti informiran, je pravica slehernega v združenem delu. Toda informacije ne smejo biti same sebi namen, temveč jih moramo koristno uporabiti za istočasno ukrepanje, predvsem v primerih, ko so informacije nezadovoljive. Zato si najprej oglejmo, kakšne podatke nam tabela sploh nudi. proizvoda pa pripada svoja vrsta. In kot nas informira legenda v tabeli, predstavlja šrafirana dolžina vrste kumulativni dinamični plan, počrnjena vrsta pa kumulativno realizacijo dinamičnega plana ob koncu opazovanega meseca — vse v odsotkih. Po domače pa bi prednje povedali takole: kar bi do opazovanega trenutka morali proizvesti, smo označili s poševnimi črticami, tisto pa, kar smo do sedaj že naredili, smo označili črno. Tabelino polje smo prav tako razdelili na 12 enakih pokončnih delov. Vsak od njih predstavlja »enak« mesec, kar je vidno tudi iz tabeline glave. Taka razdelitev nam omogoča kontrolo tako imenovanega statičnega plana, torej plana, ko so posamezni meseci obremenjeni točno z eno dvanajstino celotnega plana. Po tako obrazloženi tabeli bo ocenitev rezultatov izpolnjevanja količinskega plana mnogo lažja. Napravili bomo dvojni pregled: petmesečno izpolnitev letnega plana ter izpolnitev petmesečnega dinamičnega plana. Petmesečna izpolnitev letnega plana je naslednja: % cementarne 69,0 žerjavi 60,9 črpalke 40,8 preoblikovalni stroji 38,6 orodje 37,6 turbine 25,6 talni transport 22,9 strojni deli 19,9 Diesel motorji 19,2 30,5 Dobri rezultati so tisti, ki so večji od 41,4 odstotka. To so le cementarne in žerjavi, po nekoliko omiljenem kriteriju pa še črpalke, preoblikovalni stroji in orodje. Izpolnitev petmesečnega dinamičnega plana pa je naslednja: cementarne 121,8 črpalke 98,4 žerjavi 94,9 orodje 88,9 preoblikovalni stroji 78,0 talni transport 74,3 turbine 68,9 strojni deli 51,9 Diesel motorji 45,9 Skupno TOZD FI 74,5 Dobri rezultati so tisti, ki so večji od 100,0 odstotkov. V pregledu so to le cementarne. Toda bolj pomembna sta naslednja dva rezultata, in sicer izpolnitev plana črpalk in žerjavov, pa čeprav sta nekaj odstotkov izpod 100 odstotkov. In splošna ocena: tudi po petih mesecih se še nismo odlepili od mesečnega povprečja 6 odstotkov (ca. 580 ton) in se povzpeli na potrebnih 8,3 odstotka (ca. 800 ton) mesečne realizacije. V obeh gornjih pregledih so Diesel motorji še vedno na zadnjem mestu. Vsekakor pa smo prepričani, da se bodo že naslednji mesec premaknili navzgor, kar je tudi naš cilj. In če preskočimo strojne dele, ki predstavljajo le našo dopolnilno proizvodnjo, moramo poleg Diesel motorjev prav tako pogledati, kaj je s turbinami. V. N. MIKROKLIMA Ko govorimo o pogojih dela, mislimo predvsem na mikrokli-matske faktorje ali fizikalno stanje zraka, ki je odvisno od temperature zraka, vlažnosti in gibanja zraka. K temu ponavadi dodamo še sevanje, od katerega so tudi odvisni pogoji dela. Človek ima dokaj stalno telesno temperaturo, čeprav pride med delom do velikih sprememb delovne temperature. To stalno temperaturo obdržimo s tako imenovano termoregulacijo v našem organizmu, kljub temu da so zaradi procesa oksidacije v telesu kopi' či toplota. Lahko trdimo, da človeško telo oddaja toploto okolici, čeprav smo primorani, da uravnavamo to oddajanje, zato j® normalno, da mora telo v hladnejšem času proizvajati več toplote. Ce se temperatura okolice zviša, oziroma telo zaradi težkega fizičnega dela proizvaja več toplote, se proti temu, da se telo ne pregreje, branimo s tem, da oddajamo čim več toplote. V pogojih proizvodnje je naš organizem izpostavljen nevarnosti, da pride do višje temperature okolice, kakor je temperatura našega telesa. Te povišane temperature nastanejo pri kovanju, žarje-nju, vlivanju, taljenju in povečanem fizičnem delu. Povečana toplota se odraža tudi pri zmanjšani sposobnosti pri delu, obenem s tem se povečujejo možnosti za poškodbe. Poudariti moramo, da tudi zmanjšana temperatura ali topim ta na delovnem mestu pospešuje obolelost delavcev, prav tako Pa vpliva povečana ali zmanjšana temperatura tudi na produktivnost dela. Ivan Šavor Otroška pesem in ples v tovarni Svoboda je ena največjih besed, kar jih človeštvo sploh pozna, žal, marsikje na svetu ne vedo za to besedo ne odrasli ne otroci. Prav v zadnjih letih je blesk te besede posebno še na Indokitajskem in v Vietnamu močno zbledel, da ne rečemo, da je popolnoma izginil. Ker pa je svoboda nedeljiva, le ena, izgubo njihove svobode boleče občutimo tudi mi, ki smo od tragične vojne in dogodkov na Indokitajskem dokaj oddaljeni. Da bi prispevali svoj delež v tednu solidarnosti z vietnamskim narodom,, je klub OZN na osnovni šoli »Zvonko Runko« v Ljubljani, v sodelovanju z republiško konferenco OZN, republiškim koordinacijskim odborom za pomoč žrtvam hnperialistične agresije ter sindikalno organizacijo Litostroja, 8. junija 1973 organiziral v prostorih Litostroja prireditev »Pomlad v svobodi«, ki je bila posvečena vietnamskim in indokitajskim otrokom. Prireditev, katere premiera je bila 18. V. 1973 v dvorani Tivoli, je režiral France Kosmač, na- stopali pa so: plesni skupini osnovne šole Vič, pevski zbor glasbene šole Franceta Šturma ter skupina recitatorjev osnovne šole Zvonka Runka iz Ljubljane. Ena najbolj uspelih točk v tem programu, kjer je sodelovalo okoli 90 otrok, je bil prav gotovo nastop pevskega zbora glasbene šole Franceta Šturma, ki je nastopal, sicer resda precej okrnjeno, v vietnamskih narodnih nošah. Da bi nam dočarali občutek resničnega Vietnama, so otroci poslušalce presenetili z originalnim besedilom vietnamske pesmi. Prav tako kot pevski zbor je navdušil nastop malih folkloristov z Viča, ki je kar mojstrsko zaplesal zahtevni ruski narodni ples kazačok. Seveda ne smemo mimo prisrčnega nastopa štirih pionirjev, ki so nam povedali Župančičeve »Pastirce«, ter prizadevnih recitatorjev, ki so se kar lepo odrezali. Ob koncu prisrčne prireditve je Borut Mencinger, ki je povezoval posamezne točke programa, poudaril pomen borbe proti kolonialistični agresiji, ki jo iz- vajajo predvsem veliki narodi nad narodi Afrike in Azije. Umetniški nastop otrok iz raznih ljubljanskih šol v velikih prostorih litostrojske obdelovalnice je bil kol lep pisan utrip pomladi, ki je za trenutek zdramila večkrat togo in enolično vzdušje tovarniških prostorov, kjer sicer poslušamo le ropot in hrumenje strojev. Člani delovnega kolektiva Litostroj si lakih in podobnih prireditev v okviru tovarniških prostorov v prihodnje še želimo in prav s tem dokazujemo, da gresta, seveda če je obilo dobre volje na obeh straneh, tudi industrija in kultura lahko z roko v roki. Čeprav je daleč, se Vietnama spominjamo s pesmijo Poslovnik ZK Litostroja Mladi umetniki Prav te dni je v obravnavi predlog osnutka poslovnika o delu ZK TZL. Poslovnik je izdelan v skladu z 9. členom statuta ZKS in v zvezi s sklepi 27. seje CK ZKS in 5. seje občinske konference ZKS Ljubija-na-šiška. Kaj ureja poslovnik? Oblike organiziranosti ZK OZD TZL. Notranja razmerja in delovanje ZK. Postopke za sklicevanje, pripravljanje in vodenje seje in sestanka OZK in njenih organov. Oblike opredeljevanja vprašanj, ki so na dnevnem redu za predlagana mnenja, stališča, izhodišča, priporočila, navodila in predloge. Način sprejemanja, objavljanja, izvajanja, spremljanja, izvajanja priporočil, smernic, navodil in predlogov. Poslovnik točno določa vse pravice in dolžnosti članov ZK Litostroja, programe dela ter sodelovanje z višjimi vodstvi ZK. Novost, ki jo predvideva poslovnik, je v tem, da je sedanji tovarniški komite ukinjen, formiran pa je svet zveze komunistov Litostroja. Bistvo razlike med TK in bo- Poslovnik sindikalne podružnice Konec meseca maja je izvršni odbor sindikalne organizacije dal ri ,razPravo predlog poslovnika o oslu sindikalne organizacije Lito-stroja, ki ga je izdelala komisija -10. v razpravi bo mesec dni po O potrebi izdelave poslovnika je govoril že 10, glede na nujnost dela tako 10 kot odborov DOS pa naj bi poslovnik koristil •'fi1?. voljenim funkcionarjem v delo atU kot naPotil° za njihovo 1, ^-er Pdslovnik zajema vso pro-riii11!3^0, s katero se ukvarja sin-oiKat Litostroja, naj bi bil z njim f)iL,nanlen sleherni član našega sin-hhk • Prav tako naj bi se vsi „ . 1 DOS z njim seznanjali na dinarjih, ki jih vsako leto prireja izvršni odbor. pa■) zajema poslovnik? kat-0 • aheme organizacije sindi-api Litostroj zajema vse delo, od /uprav na občni zbor, naloge po .enem zboru, naloge komisij pri dr h' odboi'ih DOS, tu so tudi pori,. n° obdelane naloge v zvezi s ‘dogrami DOS in 10, delo 10 in OOS, javnost dela sindikata, financiranje 10 in OOS ter delo vseh komisij pri sindikalni organizaciji. Posebna pozornost je v poslovniku posvečena vlogi sindikata, delavskemu samoupravljanju, kadrovski politiki in izobraževanju. Največjo skrb je poslovnik posvetil delu, ki je sindikatu naj bližje, to je socialnim vprašanjem in družbenemu standardu. Upajmo, da so vsi ti problemi, o katerih je bilo v zadnjem času mnogo govora. sedaj lepo in ustrezno rešeni. S čim se ukvarja družbeni stam dard? Naštejmo nekaj njegovih nalog: Preventivno letovanje zdravstveno in socialno ogroženih delavcev. Socialna pomoč zaposlenim. Obiski bolnikov, invalidov in v podjetju ponesrečenih delavcev. Kolektivna solidarnost. Krvodajalska akcija. Kontrola prehrane v DR in v bifejih Vzajemna pomoč. Materialna sredstva komisije. Organizacijska struktura komisije ter njene naloge. Poslovnik obravnava tudi delo rekreacijske in kulturne dejavno sti v sindikatu. V obravnavi bo do 30. junija 1973, nato bo glede na pripombe dopolnjen in sprejet. dočim svetom je v sestavi novega sveta ter drugačna vloga sveta glede odločanja. Svet ZK Litostroja je predviden kot skupen delovni organ vseh organizacij ZK za: Zaznavanje vprašanj, pomemb nih za vse komuniste OZD TZL, ki jih predlaga v razpravo in sklepanje organizacije ZK in aktiva mladih komunistov. — Usklajevanje interesov in idej no-politične dejavnosti. — Povezovanje akcij komunistov in OZK, predvsem tistih, ki so pomembne za organizacijo združenega dela kot celoto. Svet zveze komunistov lahko skliče posvetovanje, sestanke sekretarjev OZK v TOZD, aktiv mladih komunistov in konferenco vseh komunistov OZD TZL. Z novim poslovnikom odpadejo redne letne volilne konference, ki bodo le v OZK TOZD. Svet ZK ne bo imel pravice odločanja, lahko pa bo oblikoval smernice, navodila in predloge prek razprave in usklajevanja ter jih bo posredoval vsem organizacijam ZK in aktivu mladih komunistov. Svet ZK ima po predlogu poslovnika pravico zahtevati od vseh OZK in aktiva MK, da o posameznih vprašanjih razpravljajo in odločajo ter o tem obveščajo svet ZK. Svet ZK bo izvoljen po delegatskem načelu iz vsake OZK in aktiva MK, kjer pa naj bi prevladovali neposredni proizvajalci. Poleg tega so člani tega sveta še vsi sekretarji OZK in sekretar aktiva MK. člani sveta so za svoje delo odgovorni OZK v TOZD. Poslovnik predvideva, da bodo na sejo sveta vabili tudi predstavnike DS, UO, sindikata, konference ZM in generalnega direktorja, f/oslov-nik predvideva tudi dejavnost aktiva MK. Po širši razpravi v OZK bo poslovnik sprejet in bo pričel veljati z dnem, za katerega sc bomo kasneje dogovorili. ANEKDOTA O samoupravni kontroli smo v našem glasilu že pisali. Čeprav le-ta formalno še ni zaživela, o njeni morebitni navzočnosti in nuji priča naslednji resnični dogodek: Vodstveni delavec V. K. je pogosto prihajal v službo mimo vratarja nekaj minut po šesti uri. Nekega jutra, ko je zopet zamudil, ga je poklical M. V. iz tajništva samoupravnih organov. »Tovariš, danes si zopet zamudil!« »Hudiča, kdo me je pa videl?« »Samoupravna delavska kontrola je na delu.« »!!!« Po tistem je opozorjeni vodstveni delavec nekaj časa prihajal točno v službo. Samoupravna delavska kontrola se je izkazala. NOVINARJEV OBISK Dne 6. junija 1973 je naše podjetje obiskal eden vodilnih sovjetskih novinarjev Jurij Aleksandrovič Žukov, politični komentator Pravde in sovjetske televizije. Ugledni sovjetski gost nas je obiskal že leta 1955 v spremstvu sovjetske vladne delegacije, ki je bila tega leta v Litostroju. Novinar Zukov je takoj ob pričetku razgovorov s predstavniki samoupravnih organov ter uprave podjetja poudaril, da je že na svojem ob- isku v Jugoslaviji in Sloveniji opazil, da je naše gospodarstvo v tem času doživelo prav neverjeten razvoj. Predstavniki našega podjetja so sovjetskega gosta seznanili predvsem z medsebojnim sodelovanjem Litostroja in sovjetskih podjetij ZDRAVO OKO — VARNA VOŽNJA niP ,''v llrno3t v prometu in oster vid spadala skupaj. Varnost voznika in (>j ^ovih potnikov je vsekakor odvisna od sposobnosti vida, oziroma 'lit;cg_a zaznavanja predmeta, ki je na cesti. V varnost spada tudi ten'' . za domače potrebe. Največji uspeh smo dosegli s prodajo strojev v Zahodno Nemčijo (ZRN) in to ne v količini, tem-(Nadaljevanje na 6. strani) Montaža preoblikovalnih strojev za SZ Transport preoblikovalnikov S*?**®' ■ . . Raztovarjanje vlečnega stroja Guaira Montaža preoblikovalne linije Mehanski preoblikovalnikl Zavarovalna doba, ki se šteje s povečanjem Že nekajkrat smo v našem časopisu pisali o delovnih mestih, na ' aterih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, o delu komisije,] 1 i je po veljavnih predpisih odločala o takih delovnih mestih in' o prizadevanjih, da bi se seznam takih delovnih mest razširil. Ker so z novimi predpisi, ki veljajo od 1. I. 1973, predvidene bistvene spremembe tudi na področju zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem, o katerih pa bomo podrobneje lahko pisali po sprejemu družbenega dogovora, vas želimo tokrat v grobem seznaniti z osnovnimi značilnostmi in spremembami s tega področja. 2e republiški zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa, da Republiški svet zveze sindikatov SR Slovenije, Gospodarska zbornica SR Slovenije, Izvršni svet SR Slovenije in Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije sklenejo družbeni dogovor, s katerim se dogovorijo o ukrepih in dejavnostih v zvezi z delovnimi mesti, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem. Družbeni dogovor mora biti sprejet čim prej, najkasneje pa do konca letošnjega leta. Tudi Statut skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji vsebuje določila o zavarovalni dobi, ki se šteje s povečanjem. Določeno je, da se zavarovalna doba, prebita na delovnih mestih, na katerih je delo posebno težko in zdravju škodljivo ali na katerih zavarovanci ne morejo več uspešno opravljati svoje poklicne dejavnosti, šteje s povečanjem. Povečanje zavarovalne dobe je odvisno od teže in škodljivosti oziroma od narave dela in sme znašati največ 50 odstotkov. V primeru, ko se zavarovancu zavarovalna doba šteje s povečanjem, se starostna meja za pravico do pokojnine zniža, odvisno od povečanja zavarovalne dobe. Med delovna mesta, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem zato, ker je delo na takem delovnem mestu posebno težko in za zdravje škodljivo, se uvrstijo le tista delovna mesta, na katerih se stekajo naslednji pogoji: 1. da pri opravljanju dela na delovnem mestu znatneje delujejo na (Nadaljevanje s 5. strani) več v tem, da smo plasirali konvencionalne stroje in to po cenah njihovih podobnih strojev. Te so seveda nekoliko nižje od naših. Prav tako je pomembno, da smo prvič prodali v industrijsko najbolj razvito državo našo izvedbo stroja, ki ni izdelan po licenci ali kooperaciji, temveč po naših zamislih. Ekonomsko in tehnično je pomembno naročilo za Sovjetsko zvezo (SSSR.) Velika količina tehnično zahtevnih namensko tehnoloških enot je laskavo priznanje naši preoblikovalni tehniki, čeprav nas je razvojna preokupirala. Plasiranje strojev v Romunijo, Vzhodno Nemčijo (DDR) in Poljsko je prav tako priznanje naši prodajni aktivnosti. Težave s prodajo so v cenah. Cene tovrstne opreme so v teh deželah zelo nizke, zato je naša primerjava s posameznimi izvedbami skoraj nemogoča. Plasiramo lahko samo specialne izvedbe, ki pa predstavljajo razvojno tveganje in preobloženost z delom razvojnih kadrov. Pomembno je plasiranje strojev in opreme v Venezuelo pri firmi Fanametal v Caracasu, kjer že nekaj let uspešno obratuje linija za izdelavo nerjavečih pomivalnikov. Pred kratkim smo dobili novo naročilo (četrto po vrsti) za dobavo linije za n.irez pločevine iz kolaborjev. To bo prva tovrstna izvedba, ki pa je zelo perspektivna za mehanizacijo preoblikovanja v kovinsko predelovalni industriji. Libiji dobavljamo posebno izvedbo paketirk za odpadno pločevino. Pri deželah v razvoju smo se slabo plasirali, razen y Egiptu. Potrebno je obdelati ta velika per-sprektivna tržišča in nastopiti s know-how. Seveda pa zato potrebujemo veliko,1 močnejšo razvojno, projektivno in piodajno zasedbo. Slovenska strojegradnja ima še veliko razpoložljivih kapacitet, zato je nadaljnji prodor na tržišče odvisen samo od prodajno razvoj- zdravstveno stanje in delovno zmožnost delavca škodljivi vplivi, kljub temu, da so bili na zadevnih delovnih mestih uporabljeni vsi splošni in posebni varstveni ukrepi, s katerimi jih je mogoče odpraviti ali zmanjšati, 2. da opravljajo delavci delo na delovnem mestu, na težkih in za zdravje škodljivih razmerah neposredno ob viru škodljivih vplivov v nepretrganem delovnem procesu, 3. da dela isti delavec na delovnem mestu v okoliščinah iz 1. in 2. točke poln delovni čas, ki je za to delo določen. Pri tem velja za poln delovni čas tudi čas, ki ne traja 42 ur na teden, če je za posamezna delovna mesta določen krajši delovni čas zaradi posebnih delovnih pogojev. Neodvisno od pogojev dela in delovnega mesta pa se zavarovalna doba šteje s povečanjem zavarovancem, ki so v Jugoslaviji prebili skupaj najmanj 5 let na delu, na podlagi katerega so bili zavarovani in so delali poln delovni čas. To so zavarovanci s telesno okvaro najmanj 70 odstotkov, vojaški invalidi I. do VI. skupine, slepi, osebe bolne za distrofijo ter sorodnimi mišičnimi in nevromišič-nimi obolenji, ali kot civilne žrtve vojne s telesno okvaro najmanj 70 odstotkov. Delovna mesta, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, in povečanje zavarovalne dobe na teh delovnih mestih, določa Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja s posebnim splošnim aktom. Odločitev Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne politike v okviru samoupravnih dogovorov. Občutno se je povečala delovna vnema za izdobavo naročil. V mesecu maju je bilo naročnikom odpremljeno preko 20 preoblikovalnih enot. Do konca poslovnega leta pa jih bo treba dobaviti še okoli 180. Sklepna beseda: Naši uspehi na področju preoblikovalne tehnike niso zgolj naključje, temveč so rezultat sistematskih analiz ter delovne vneme. Natančno določen cilj, zaupanje v lastne sile in fizične sposobnosti — vse to je bilo jamstvo uspehov. (Skupnost), na katerih delovnih mestih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, pa je vezana na predpisani postopek. Najprej si mora skupnost preskrbeti strokovno mnenje ustreznih strokovnih zavodov in organizacij o težavnosti in škodljivosti dela na teh delovnih mestih, o možnosti uvedbe varstvenih ukrepov za zmanjšanje škodljivosti in rokih, v katerih je možno te ukrepe izvesti ter omejiti ali odpraviti posebno težavne in škodljive vplive na delovnem mestu. Kot je že omenjeno, pa bodo zaradi pomembnosti in različnih interesov pri reševanju tega vprašanja sklenili republiški svet zveze sindikatov, gospodarska zbornica, izvršni svet skupščine in skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja družbeni dogovor. S tem dogovorom bodo opredeljeni kriteriji in postopek za določanje takih delovnih mest, osnove za sklenitev dogovorov o načinu in rokih za odpravljanje posebne težavnosti in škodljivosti dela za zdravje ter o kriterijih, s katerimi se ugotovi, katere organizacije v celoti plačujejo večje stroške in katere prispevajo le del stroškov, Snov, obravnavano v tem sestavku, ureja zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (ZMRD) v členih 26—29 in nekatere določbe temeljnega zakona o delovnih razmerjih (TZDR), ki so začasno še v veljavi. TEHNIKA Če vemo, da na tem področju deluje mnogo podjetij, lahko trdimo, da naši uspehi v absolutnem pomenu te besede ne pomenijo mnogo, seveda pa je relativno vzeto naš prodor na tržišče v ožjem in širšem nacionalnem pomenu prav velik. Ker je za širši razmah te dejavnosti mnogo možnosti, nas pri našem delu ne smejo ovirati preveliki uspehi ali neuspehi, ki pa so v takih okoliščinah pri nas skoraj neizbežni. Gradivo pripravil projektivni oddelek za preoblikovalne stroje. Vse fotografije; Betka Kocjančič. nastalih zaradi povečanja zavarovalne dobo in zaradi znižanja starostne meje. Organi, ki bodo sklenili družbeni dogovor, se bodo tudi dogovorili o nalogah glede strokovnega usposabljanja delavcev na takih delovnih mestih za drugi poklic, o načinu občasnega premeščanja delavcev s takih delovnih mest, s prepovedjo dela preko polnega delovnega časa, z dolžino delovnega časa, z dnevno, tedensko in letno rekreacijo delavcev ter s stalno ali občasno revizijo delovnih mest, nn katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem. Iz naštetega, kar naj bi vseboval družbeni dogovor, jasno izhaja, da je težišče prizadevanj v naši republiki usmerjeno v povečanje zavarovalne dobe le na tistih delovnih mestih, kjer kljub vsem ukrepom (da bi se odstranili škodljivi vplivi, zboljšali delovni pogoji, skrajšal delovni čas, podaljšali dopusti, premeščali delavci na lažja delovna mesta, itd.) ni mogoče zagotoviti ustreznih delovnih pogojev. Tako stališče izhaja iz tega, ker takšna delovna mesta vplivajo na zdravstveno stanje delavcev, povzročajo pogoste nesreče pri delu, vplivajo na in- ZMDR ohranja vse dosedanje možnosti in oblike odmorov in počitkov, in sicer: — delavec ima med dnevnim delom z enkratnim delovnim časom pravico do najmanj tridesetminutnega odmora, ki ne sme biti določen na začetku in ne na koncu delovnega časa. Določilo ZMRD, da trnja odmor najmanj trideset minut, pomeni, da je treba njegovo trajanje določiti v samoupravnem sporazumu in da niso izključene možnosti, določiti tudi več kot trideset minut. Vendar naj bi delavci v TOZD podaljševali odmor le v izjemnih primerih, kjer lahko ta odmor odločilno pripomore k obvladovanju posebnih vplivov dela na človeka na težavnejših, zahtevnejših delovnih mestih, kjer prihaja stalno do večjega izčrpavanja delavčevih delovnih sposobnosti. — med dvema zaporednima delovnima dnevoma ima delavec pravico do nepretrganega dnevnega počitka, ki mora trajati najmanj 12 ur, izjemoma pa lahko 10 ur vendar samo pri delavcih, ki so stari več kot 18 let in opravljajo sezonska dela. — tedenski počitek mora trajati nepretrgano najmanj štiriindvajset ur. Če je nujno, da delavec dela na svoj dan tedenskega počitka, mu mora biti zagotovljen za tak počitek en dan v delovnem tednu; dela na dan tedenskega počitka ni mogoče šteti za nadurno delo. — pravico do počitka ima delavec ob praznikih SFRJ in ob praznikih republike (avtonomne pokrajine), ki so z zakonom izrecno določeni kot dnevi počitka. — tudi odslej ima delavec pravico biti odsoten z dela v določenih primerih in ob določenih pogojih; za odsotnost s pravico do nadomestila osebnega dohodka določa primere in pogoje TOZD v skladu z zakonom; primere in pogoje za odsotnost brez nadomestila pa določa povsem samostojno TOZD sama. — najpomembnejše novosti prinaša ZMRD pri pravici do letnega dopusta. Pri tem so nekatere takšne spremembe v samem besedilu, deloma pa celo neskladja med novim besedilom 27. člena ZMRD in v veljavi še preostalimi določbami TZDR, da je težko najti argumentirane odgovore na vsa možna vprašanja, saj si še naši Montaža univerzalnega hidravličnega preoblikovalnika — kovačnica Litostroj PREOBLIKOVALNA ODMOR - POČITEK Zvezna skupščina je aprila letos sprejela Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, katerega glavna značilnost je, da ureja temeljne pravice delovnih ljudi v združenem delu in s čimer je zagotovljen njihov v ustavi SFRJ določen položaj v samoupravnih in družbeno-ekonomskih odnosih. validnost, poklicne bolezni, telesne okvare in druge škodljive posledice. Z družbenim dogovorom bodo torej dogovorjeni preventivni ukrepi, da bo težkih in zdravju škodljivih delovnih mest čimmanj. Delovna mesta, na katerih se bo zavarovalna doba štela s povečanjem in bodo določena s splošnim aktom skupnosti, bodo v posamezni organizaciji združenega dela ugotavljale komisije. Komisijo bodo sestavljali predstavniki delovne organizacije, predstavnik skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja in predstavnik občinskega upravnega organa, ki je pristojen za inšpekcijo dela. Komisija bo najprej ugotovila, če so za vsako posamezno delovno mesto izpolnjeni predpisani pogoji (navedeni v 1., 2. in 3. točki). Če so ti izpolnjeni, bodo komisije ugotavljale: — naziv delovnega mesta po splošnem aktu skupnosti in po internem aktu delovne organizacije; koledarsko leto, od katerega se v organizaciji brez presledka opravlja delo na tem delovnem mestu. V primeru, da so bili med opravljanjem dela presledki, ugotovi komisija časovno obdobje za vsak presledek posebej; — število delovnih mest iste vrste, predvideno v aktu organizacije o sistematizaciji delovnih mest, ter število dejansko zasedenih delovnih mest v času dela komisije; (Nadaljevanje na 7. strani) - DOPUST vodilni strokovnjaki s tega področja niso edini in zastopajo različna stališča. Nesporna novost, ki jo prinaša ZMRD, je, da ima delavec v posameznem koledarskem letu pravico do letnega dopusta, trajajočega najmanj osemnajst, največ pa trideset delovnih dni. Vprašanje, kdaj si pridobi delavec pravico do letnega dopusta in pravico do izrabe letnega dopusta, pa je še sporno in dokaj nejasno, zato se ne bi spuščala v utemeljevanje enega ali drugega stališča, temveč bi to odločitev prepustila času oziroma tozadevnemu republiškemu zakonu in samoupravnemu sporazumu, ki pa ga morajo delavci v TOZD sprejeti do konca leta 1973. V praksi se vprašujemo, od kdaj naj bi uporabljali zakonsko določilo, da traja ta dopust najmanj 18 delovnih dni. Upoštevajoč okoliščino, da so planirane delovne ure v organizacijah združenega dela eden pomembnih elementov za planiran obseg proizvodnje, storilnosti, poslovne uspešnosti, lahko utemeljeno trdimo, da zakonodajalec ni imel namena poseči v to organiziranost in da je treba odgovor na to vprašanje povezati z določilom ZMRD, da morajo delavci v organizacijah združenega dela svoja medsebojna razmerja v združenem delu — »urediti v skladu z določbami tega zakona do konca leta 1973.« Iz navedenega je dopustno sklepati, da je za realizacijo ZMRD potrebno najprej skleniti samoupravne sporazume v združenem delu in urediti vsa druga vprašanja, ki so predmet ali posebnih sporazumov ali sporazumov o združevanju v delovno organizacijo; torej je potrebno tudi za ureditev in izrabo dopusta najprej ustvariti konkretno samoupravno podlago, poleg tega ZMRD ne razveljavlja sedanjih splošnih aktov, s katerimi so urejena delovna razmerja, ne nalaga »uskladitve« z zakonom, temveč uveljavlja načelo, da je treba medsebojna razmerja urediti v skladu z ZMRD — s samoupravnimi sporazumi o medsebojnih razmerjih v združenem delu. Določanje meril in izrabe letnega dopusta je urejeno tako kot doslej; dopusten jo tim. »kolektivni dopust«, dopust je treba praviloma izrabiti v nepretrganem trajanju ali kvečjemu v dveh delih, prenašanje dopusta iz enega v drugo koledarsko leto ni dopustno, čeprav ZMRD posebej predvideva, da bi zakon določil primere, ko bi smel delavec svoj letni dopust izrabiti v naslednjem letu. K. L Človek, delo in zdravje Ko zjutraj prihajam na delo ali ko popoldne odhajam iz tovarne, večkrat opazim pri izhodu iz tovarne težke tovornjake, naložene z ogromnimi jeklenimi masivi, katerim največkrat ne vem niti imena, kaj šele, da bi vedela, čemu služijo. Na sivi kovinski podlagi se rumeni napis LITOSTROJ. Ob tem pogledu me vsakokrat navda ponos, saj so se ti izdelki rodili v naši tovarni, na njih je vtisnjen pečat tritisočih rok naših delavcev. Železo pa je trdo in prav tako trdo je tudi delo in življenje ljudi, ki ga obdelujejo v prahu in vročini livarne, v ropotu pločeviname, za strojem v obdelovalnici. Trdo železo pa pušča sledi na človeku. Zdravje počasi peša in vse pogostejši so obiski v ambulanti. Zdravnik ugotavlja: kronični bronhitis, okvara hrbtenice, rana na želodcu. Diagnoze in dnevi in tedni zdravljenja. Zdravljenje pa ni vedno uspešno. Sledi invalidska komisija, upokojitev. Saj je tudi človek kot stroj. Če ga ne neguješ, se obrabi. Zaradi težkih delovnih pogojev in njih vpliva na zdravje delavcev je ze leta in leta ena glavnih skrbi sindikalne organizacije v podjetju, kako izboljšati zdravstveno stanje v kolektivu. Podatki nam kažejo, Leto Povprečno št. Možen fond zaposlenih delovnih ur da je odstotek bolniškega staleža v našem podjetju izredno visok ter kljub različnim ukrepom še vedno narašča. Stanje v zadnjih petih letih je naslednje: Štev. bol. ur Št. bol. ur na 1 zapos. 0/o bol. izos. 3128 7376005 473328 151,3 6,4 Vo 2984 6949755 368017 123,3 5,3 °/o 3135 7256280 359196 114,5 4,9 °/o 3066 7171322 371546 121,1 5,2 °/o 3192 7564905 422799 132,4 5,6 o/o 1968 1969 1970 1971 1972 Kako vplivati na izboljšanje u ^ays,tvenega stanja delavcev v olektivu, kako pomagati človeku, a ohrani svojo največjo dragocenost —- zdravje? Skrb za zdravo ekreacijo, izboljšanje prehrane v Podjetju, organiziranje letovanj, vsi ti ukrepi imajo pred seboj zgolj ta cilj. Tako je tudi sindikal-na organizacija v podjetju že pred Zavarovalna doba... (Nadaljevanje s 6. strani) znnn«/on's,enS,t' seznam delavcev v na, m delovne*n mestu v času, ko komisija dela-, in delovni čas, ki se po splošnem aktu organizacije šteje v skla-u z zakonom za po/n delovni čas a