Kako se dajo slabi travniki izboljšati. poklada govedom ovcam m kozam Gospodar kdor to ve J J m je le enkrat skusil, se ne bo bal malega truda in majh- Čez dve reči so gospodarji od nekdaj tožili, tožijo dan nih stroškov, da bi med germovjem na tacih spašnikih ne današnji in bojo tožili, dokler bo svet stal: da jim namreč napravil posamnih jam in v te jame ne zasadil jesena, kteri gnoja manjka in pa dnarja. varuje spašnik presilne suše, je živini zavetje poleti ob hudi Kdor hoče k dnarju priti, mora pred dosti gnoja imeti, opoldanski vročini, in verh vsega še daje obilo klaje za zimo. Da si pa gospodar dovelj gnoja napravi, potrebuje klaje in Iz jesena se da sicer dober plot napraviti, pa na spašnikih stelje; kdor zamore le malo klasti in pa malo nasteljati, bo pritlični jeseni konec jemljejo, zato, ker jih živina v eno imel tudi malo gnoja, tedaj tudi malo dnarja. mer objeda. Se ve, da na spašnikih se morajo tudi akacijni Klajo za živino dajejo pašniki, senožeti in pa njive, plotovi pervi 2 leti pred živino zavarovati. Kdor na spašnikih in senožetih dosti klaje za živino dobi, Kdor je v stanu , cestnega blata , blata iz grabnov in mu je ni treba na njivah pridelovati. bajerjev na pust spašnik navoziti, bo gotovo tudi zboljšal Pašniki so večidel suhe in slabe zemljišča, kjer se ne nerodovitno zemljišče, splača, da bi se kosilo ali kak sad sejal; pridela se na njih Če pa je zgornja perst spašnika zlo slaba, da skor nič celo malo, in tudi ni mogoče, da bi se dosti pridelalo, ker trave v nji ne raste, ali če kdo hoče v pusto in suho zem- se ne obdelujejo. Živina se klati od zora do mraka po njih, Ijo spašnika zasejati gosto travo, naj si izbere semena ar- voha rastlinje , ki na njih klaverno raste; tepta travine ci- mana (Schafgarbe), ovčje bilnice (Schafschwingel), mice , jih pokriva tam pa tam s svojim gnojem, da se za- male bele deteljce (vveisser Klee) in pa korninšice duše, ko so morebiti hotle ravno skozi perst predreti; silne ali p i m p i n e 1 e (Pimpinelle) in naj ga vseje z režjo vred; muhe in brenceljni jo pikajo, da z vzdignjenim repom okoli pervih treh seme se zamore, vsacega enaka mera, vkup bezla, čeravno je tako lačna, da seji še komaj hoditi ljubi, zmešati, pimpinela se mora zavolj njenega razširjenja Da bi taka živina za gospodarja kaj dosti prida bila snmaza-se sejati, in da bi od nje kaj tečnega gnoja pridelal, ni misliti, — in Če je pa spašnik občinska gmajna, je perva po- vendar se dajo taki slabi malopridni spašniki prav lahko na treba, da se razdeli med lastnike in da ti po tem takem bolje oberniti. zapušeno zemljo, ktera jim pred ni nič dobička dajala, pre- Naj gospodar tak pust spašnik razdeli na več kosov, delajo v rodovitno zemljišče, naj je že travnik ali njiva, vsaki kos ogradi s kakoršno koli ograjo , in živina naj se Ko si je gospodar spašnik na to vižo zboljšal, mora pase zaporedoma sedaj na enem, sedaj na drugem kosu, in skerbeti tudi za popravo senožet ali travnikov, tako dalje, in vidil bode, da s tem samim je že zboljšal Slabe senožeti so večidel trojne: ali so suhe in spašnik, ker sedaj ima trava saj toliko časa, da zamore puste, — ali so mokre in mer z le, — ali pa so šota- rasti. Mislimo si pa še gospodarja, kteri takrat, kadar konj ste, z mahom in pogostoma tudi z resico obrašene. ali vol nimata posebnega dela na polji, napelje kak koš Suhe in puste senožeti se dajo popraviti tako, kakor zemlje, in če je tudi mer t vi ca, na pašnik in to zemljo smo rekli, da naj se popravljajo enaki spašniki. spravlja v kakem kotu na kup, potem pa veleva pastirjem, Ker je zemlja na senožetih večidel bolja kakor na spa- ki tako lenobo pasejo celi dan, naj pobirajo gnoj, ki ga ži- šnikih in ker se na senožetih le v jeseni pase, se dajo na vina po pašniku trosi, in ga mešajo z navoženo zemljo, njih plotovi z jesenom narediti; le grabni morajo za je- ktera se potem, preden zima pride, po spašniku razmeče in sen enmalo globokeji in širokeji biti kakor za akacije , in z brano povleče, in vidil bode, ako živino prihodnjo spom- močnejše sadike, 3 do 5 let stare, naj se izbero za nasadbo, lad nekoliko pozneje na pašnik žene, da trava pre- ker jesen sploh in posebno perve leta ne raste tako hitra dreti zamore, da bo tako gleštan spašnik veliko bolji. Mi- kakor akacija. slimo si pa še dalje gospodarja, ki je v stanu, da na pu- Če so suhe senožeti še obrašene z mahom, povleci stem in suhem spašniku po 20 do 50 sežnjev saksebi grab- jih prav dobro z ojstro brano pozno v jeseni, posebno z nov vreze, po čevlji ali po 2 čevlja širokih in globokih; brabantsko , po dolgem in po širocem , da se mah iztrebi; če te grabne skozi zimo odperte pusti, potem pa jih z če moreš pepela premogovega (Steinkohlenasche) kje izkopano zemljo spet zasuje in eno ali 2 leti stare a k a- dobiti, potrosi ga po mahovitem travniku in vidil boš, da cijne sadike v to zrahljano perst posadi po 3 do 6 pavcov boš mah čisto odpravil. saksebi, šibo napravil tako živih plotov; to germovje pa Če je trava le redko zarašena, ker jo je obilen mah vleče mokroto na-se in stori, da je zrak bolj vlažen; ve- zaterl, je treba zgodaj na spomlad po senožeti raztrositi trovi ne morejo potem zemlje tako osušiti in ne zadušiti senenega drobu. Ker pa je v tem drobu večidel le malo tra,vic. Od koristnosti akacij smo že tolikrat govorili, da dobrega semena, naj se dobra senožet pozneje pokosi, nam ni treba tega priporočila več ponavljati. seme iz trave izsmuče in z drobom pomeša. , Še drugo drevo pa je, kterega na pustih spašnikih ne Kadar se je na senožeti gosta trava zarastla, je dobro, moremo dosti priporočati, in to drevo je jesen. Jesen je travnik včasih z gnojnico pognojiti; ako je pa gnojnica zares senožet gori v zraku (ljuftu), ktera se na človeška, je sama na sebi prehuda; tedaj je treba, da se z leto dvakrat kositi da. Kako nek to? bo vprašal mar- vodo zmeša in bolj redka naredi, ali pa takrat po senožeti sikter gospodar. Brez vse copernije je to takole: Listje razkropi, ko jo še enmalo snega pokriva; sicer požge travo, jesenovoseda dvakrat v letu sklestiti z drevesa, se zveze Za mokre senožeti je treba grabnov, po kterih se potem v butarce, spravi, in pozimi kot prav dobra klaja moča odteka, še bolj pa dr en a že. List 15.