Družtvo

pobožnih mladencov

pod

varstvom sv. Alojsa.

Prepisal

Fr. S. W.,

kaplan v Negovi.

V Gradci 1852,

Na prodaj per Jožefi sirolla, na velikem tergi
Nr. 231.

59631

I.

Povabno pozdravilo.

„Glej, ko dobro in blago je, ako bratje vku-
pej prebivajo! zakaj tja pošle Gospod svoj
blagoslov in živlenje na vekomaj. 14

Ps. 132, 1, 3.

Ker sanski mladenki!

Vam klicem te lepe besede sv. pes-
nikaDavida naproti, naj bivaš obudil pod
božjoj obramboj v družtvo stopiti, de bi
vi svoj naj dražeši zakiad s druženoj
inoejoj srečno ohraniti in rešiti za-
mogli. Vi imate en zaklad, keršanski
mladenči, kerega cena vse vrednosti ce¬
lega sveta visoko prokosi, kteri vas
pred božjim obličjem neizrečeno dopad-
live stori, in kfrer vam dopadenje vseh
pravičnih ino posebno čast celo naj hu¬
dobnežih ludi pripravi; ino leti zaklad
alj šac je — vaša nedolžnost.

Alj neštevilni so pak tudi sovra¬
žniki, ki na to grejo, vam to vašo dra-

1

2

go blago odzveti. Ih ako bi v resnici so¬
vražniki vaši obladali, vi pakpadli; o ka¬
ko veselje bi to za pekel bilo, kaka ža¬
lost za nebesa in kaka nedostavna zgu¬
ba za vas! — Ako bi ravno cele potoke
slojz vtrdni pokori pretočili, ci bi jezero
let naj ostrešo pokoro delali zamogli; od-
pušenje grehov sicer bi zadobili, alj le¬
pote, ki vara je v nedolžnosti dodeljena,
bi nikdar vec nazaj pridobiti nemogli;
kajti

Zgublen cas ino nedolžnost
Zgineta vsikdar na večnost.

Vas tedaj pred takoj nesrecoj za-
braniti, ter v posestvi naj žlalitneše le¬
pote poterditi je zrok, zakaj vas sskerb-
nojlubeznijo kpristopi v našo keršansko
družtvo vabimo.

Pa zakaj voljo le palj družtvo, bi
vtegnili barati ? Zamoremo saj vender
bres družtvapošteno in brumno živeti. —

Vsikdar, keršanski mladenči! za-
morete to tudi razvun družtva. Pa berite
le in premislite radi s pravičnim sercom,
zato ste prošeni, kaj se vam tukaj v krat¬
kem bo povedalo:

3

1. Sovražniki vašega zveličanja so vsi
vkup zedinjeni (er za boj proti vam
v zavezi. Zato bote, ako s p ra voj
serčnostjo in s druženoj močjoj vkup
stopite, nje ložej premagali, kakor
ei vsak posebej vojskuje. Kajti slo¬
žno je močno.

2. Ako lili vsak za se svojo nedolžnost
ohraniti zainore, tak se bo vendar
žela vsakega po premagi svojega
zraventovarša močno vnela; dober
izgled zravenbrata bo žalostnega
oveselil, boječega in slabega okre¬
pil, padajočemu pak gorpomogel Ko¬
likor tolažila beseda in prijazno opo¬
minjanje pripomore, je vsem znano.
„Tolažite se med soboj, ino vu-
čite eden drugega, kakor tudi vi sto¬
rite . . . 1’rosimo vas, bratje, posva¬
rite neporednega, tolažite boječega,
pristopite slabim na pomoč, imete ze
vsirni poterplenje!“ Tes 5. Kdor
svojega brata dušo reši, svojo last¬
no reši, veli sv. Jakop.

3. K dej sta dva alj trije v mojem imeni
zbrani, sem na sredi njih, pravi Je¬
zus, lubeznivi prijatel mladosti. Alj

1  *

4

se on nebo s svojimi milostmi tudi v
sredini zbranih mladencov znajšel,
ki so zato se zedimili ter k bratovski
lubeznistopili, de bi Ga sčistim ser-
com ložej lubiti zamogli?

4. Kak dopadlive in prijetne so take
družtva lubemu Jezusi, pokažejo
milosti polne dobre dela v vseli ta¬
kih občinskih srejnali (gmajnah), v
kerih se te družtva znajdejo. V mno¬
gih farah naše in drugih škofij so se
vposlednili časih družtva keršanskih
mladencov začele. Tam, kdejje pred
kratkim med možkoj mladostjo nedo-
stojnost vcirkvi, nered ino razvuj-
zdanost po poti in na cestah, nepo-
koršina in protivnost proti staršem
in naprejpostavlenim bila, tam zdaj
neštevilni združeni mladenči zkoz
pobožnost in strah božji v cirkvi,
zkoz ponižnost in pošteno zaderžanje
vse druge kristjane spodbudijo, keri
nje le viditi priložnost imajo. Zkoz
njihovo lepo pokoršino so oni zdaj
veselje staršov in naprejpostavlenih
ino prava lepota svojega spola v
srejnji postali.

5

Skušnja tedaj pričuje od resnice
Davidovih besed: Glej, ko dobro in
blago je, ako bratje vkup živijo! Zakaj
tjapošleGospodsvoj blagoslov inživleuje
na vekomaj.

Naj da Gospod Bog tudi našem
družtvi sv. blagoslov pošle, in naj po
tistem vam, keršanski fanlje! cisto,
nedolžno živleuje tu, in tam krono več¬
nega zveličanja podeli.

H.

Postave družtva.

1. Perva in naj svete.ša postava, na
kero se vsak združeni mladenc za-
stopit ima, je ogibanje plesa in ne¬
varno znanje alj pajdaštvo. Naj se
varuje zapelivega ter nepotrebnega
bujenja s drugim spolom, ponočuje
tepešije in poslanjanja po potih in
cestah, ino obiskavanja nesramnih
hramov.

2. Vsak združen fant se naj skerbno
ogible tovarštva s takimi osebami
Cper.šonami), ki imajo nesrainožne

6

poglede ino nepošteno govorjenje,
ki gerde pesmi pojejo in nesramne
šale kvantajo. Ravno tak se naj va¬
ruje vseh, ki se komu dopadlivo alj
čres svoj stan oblačijo, drago in vi¬
soko igrajo, preklinjajo, se prepi¬
rajo, tepejo, alj ci so pijanosti vdani.

3. Zraven tega pak naj bo vsak mla-
deue v svojem pogledi pohleven. Ja
premogočuo naj bo skerbliv, de no¬
bene hudobne misli v svojem serci ne-
zaredi. Veliko menj se pak naj s nje¬
govih vust dvojezične alj nesramne
besede ne zaslišijo.

4. V govorjenji s drugimi naj se uikolj
pravičen ne dela, zasramovanje,
pikanje drugih i. t. d. naj opusti; sploh
vse, od česa prepiranje pride. Ka¬
dar s drugimi hodi, naj bo perza-
nesliv ino pohleven.

5. Celo posebno naj se varuje vsakega
preklinjanja, zarotenja, sploh vsake
jeze in uevolje.

6. Mladene naj bo zderžliv v zavzitji
močnega pitja, naj opusti pijanost, v
keroj je nečistost skrita.

7

7. On naj ne obiskuje takih kerceni in
oštarij, vkerih se pijanci zderžavajo,
alj vkerih se sv. vera zaničava in
zasramuje. Tudi v pravični tovaršiji
naj le samo do mraka ostane.

d. Naj se mladene v tako ker črno nik¬
dar ne poda, kdej je ravno kaki kolj
ples.

9. Akoravno pak on včasi igrati name¬
ni, više krajcarja naj ne stavi, ino
igra cres tretjo vuro terpeti nesme.

10. Združen mladene naj pri vseh do-
pušenih in pravičnih rečeh svojim
staršom, mojstrom ter naprejpostav-
lenim hitro in volno pokoršino ska-
žuje. Naj bo prijazen in marljiv do
svojih bratov in sester, zraven-
tovaršov i. t. d. Daleč proč pak naj
bo vso svoj volno, terdokorno in
nespodobno zaderžanje.

11. Združeni mladenči imajo po vsake
štiri tjedne sv. zakramente pokore
in resnega Telesa prijeti. Na den
obhajila po poldne naj še cirkvo obi-
šejo ; in akoje primerno, naj po ua-
vižanji svojega vodnika vsi vkup sv,
roženkranc molijo.

8

12. Vsak de n se naj moli en Očenaš in

Cešena si Maria k časti sv. Alojzja,
s pristavkom: Prosi za nas, o sv.

Alojz, naj te v nedolžnosti in pokori
nasledujemo.“ Naj še bo tudi zra-
ventovarš sv. roženkrauca, po ne-
delali in praznikih naj pridigo paz-
Iivo in pobožno sliši iuo naj uekolj-
ko čaša na branje dobrih bukev
oberne.

13. Naj daruje konci od časa do časa
svoje vsakdajne opravila in terplenje,
svoje sv, obhajila in molitve? za svoje
zraventovarše.

14.  Ako keri tovarš zboli, se pričaka,
da ga tovarš za tovaršom pride
obiskovat, tolažit ino k tem, kak mu
je potrebno, pomagat; ino ako bi bil
reven siromak, debi mu tudi v
potrebi pomagali po besedi pisma:
Bratje pomagajo en drugem ob času
nedloge, pa bolj še vsmileuje reši. Zi-
rah. 40, 24.

15.  Vsak sprejet tovarš naj gleda dru¬
gih mladenčov za ljubezen divičke
čistosti in k pristopi v našo zavezo
pridobiti.

9

16. Vsak tovarš naj svojega pregreš¬
nega zravenpajdaša po bratovski lu-
bezni posvari, in le pri velikih pre-
greških naj vodniku oznani, pa ven-
der le vse s perzaneslivostjoj in lu-
beznjoj. Zraven tega pak ima vsak
mladenc opominjanje svojega zraven-
tovarša v ponižnosti sprejeti.

17. Nobeden mladenc se naj od druge¬
ga boljši ne derži, ki za keregakoli
zroka voljo se vdružtvine znajde. On
naj bo prijazen, lubezniv in pameten
proti vsem; potem takim naj pak bo
močen, vsako zanicuvanje volno pre¬
nesti.

18. Vsi združeni mladenci naj varno
skerbijo, de se skoz lubezen in edi¬
nost celo njihovo družtvo lepo ras-
širi. Naj se vsak varuje po svoji
tenki vesti, zavezo mira in slož¬
nosti le koljkajn razvezati ili ter-
gati.

19. Verh tega pak te postave pod
smertnim grehom nebenega ne ve¬
žejo , kako pri drugih bratovšinah.
Tovaršotn tudi ni zabranjeno v sv.
zakon stopiti, ako nje Bog v tistega

10

klice. Oni bodo pak le (akrat srečo
in blagoslov v njem najšli in v/, iv ali,
ako so svoj ledičen (osebni) stan v
božjem dopadenju doprinesli bili.

Hi¬

lla snovi to st družtva.

1. Obvarvanje nedolžnosti in obranjenie
čistosti na duši mladenča, povikšanje
pobožnega in keršauskega duha in
zaderžanja velja za naj imenitniši
poglaviten zaklad tega družtva, ki
mu je od Boga darovan.

2. Združeni mladenči se skoz svoj le¬
pi izgled en drugega k dobrem obu¬
jajo, ter darujejo za endrugega sve¬
te zasluge svojih pobožnost, brum-
nih vaj in sv. obhajila.

3. Na nedelo po prazniki sv. Alojzja
(ako nikar <i deu ravno na nedelo
ne spade) obhajajo mladenči svojo
poglavitno praznovanje. Na ti dcn '
je sv. obhajanje (obhajilo) za vse
vkup. Da sv, popolne odpust¬
ke dobijo, naj še tudi pobožnost

11

sv. Alojzjapo iiaprejpisani viži opra-
vijo.

4. Naj imenitneža zvuuej na lepota pošte¬
nega mladenea naj bo modro zader-
žanje, pohlevnost in božji strah, ker
ga Bogu in ludem dopadljivega stori.
Nošnja naj taka bo, po keroj se
mladeuc od drugih pozna.

Po praznickih dnevih se sdru-
žeui inladeuči okolj svoje bandere
zberejo, ino nosijo tudi, kakor na
poglavitnem svetki pri sv. obhajili,
svetinjo sv. Alojzja na belem vezali.

5. Pri pogrebi enega teh mladencov
pridejo zraventovarši vkup iz družtva
ter ga spremlajo podsvojoj banderoj
na pokopališe. Vodnik pobira za sv.
meso za pokojnega ino moli bri ti-
stoj žalostni del roženkranca na glas
drugim naprej.

ti. Vsak mladeue naj nosi stnertni kri¬
žec, kerega dobi, kadar ho v družtvo
vzet, in kerega naj vedno pri sebi
ima; naj sega kužne pobožno vsa¬
ko jutro in na večer pred spanjom,
kakor tudi ob času kake skušnjave.

12

7. Debi popolnoma odpustke zadobil,
naj po opravleni spovedi in sv. obhaji¬
lu pred božjoj mantroj vsakokrat kle¬
če nasledno molitev opravi:

„GIej, o moj vse hvale in lubezni
naj vredueši Jezus! pred Tvojim
naj svetešim obličjoin ležim na kol-
nah, in Te iz znotrejnega dua moje
duše prosim, debi mi v serce živo
vtisnil duha prave vere, vupanja in
lubezni, resnične grivinge čes moje
grehe in terdnega sklepa, Tebe nik¬
dar več razžaliti; kadar iz cele lu-
hezui in v globokem pomiluvauj u tvoje
sv. petere rane premišlavam, ter se
spomnim, de je prerok David od Te¬
be, o Jezus! govoril: Oni so moje
roke in noge preboli, šteli so vse
moje kosti! Ps. 21, 17, 18.“

.*)  Po pismi sv. Očeta Leo na XII. od 17. sept.
1825 zadobi popolnoma odpustke, ki se'
tudi vernim dušam obernejo, keri to mo¬
litev po opravlenem sv. obhajilu pred po-
doboj križanega Jezusa opravi.

Ravno tak naj mladenči tudi od¬
pustke zadobiti si prizadevajo, kadar
se s besedami pozdravlajo: „Hvalen
hodi Jezus Kristus!“

13

IV.

Pristop in o odstop.

1. Samo mladenci, ki še pred svetom
za take veljajo, keri ne so pod 12,
in ne cres 45 let stari, se znajo pri
vodniku k pristopu v družtvo oglasiti,
ino potem bodo od njega po spoz¬
nanju duhovnika in dvuj pomočnikov
gorvzeti. Na den pristopa se naj po¬
prej vsak inladenc spovej in obredi.
Takrat oni položijo duhovniku vpri¬
čo pomočnikov alj drugih zravento-
var.šov svojo oblubo v roke.

2. Iz drugih far, kdej je ne tega druž¬
iva, bodo le samo taki mladenci
gorvzeti, ki še se znajo pregledati
ino keri lepo slovijo; vender naj ta¬
ki ne opustijo, službe božje v svo¬
jih farah obiskovati.

Tudi se znajo meujše družtva
mladencov napraviti, k ere so pak v
varstvu pod bližnim velkšim druž-
tvom, ino keri v letu en alj dvakrat
pri občinski pobožnosti k spodbadanji

14

brumnosti tudi k preduem družtvn
pridejo.

3. Stopi kteri tovarš v sv. zakon alj
zapusti 45. leto svoje starosti, tak
je sicer ne vecpravi tovarš bo pak za
časti voljo pripisan ino zamore vse
družtveuepobožuostiobiskovati.Ako
on do smerti lepo slovi, znajo tudi k
njegovem pogrebu drugi na pobožno
vižo se zbrati.

4. Ci se keri mladene v družtvu zagre¬
ši, bo pervokrat samo od vodnika
posvarnjeu, drugokrat v pričo po¬
močnikov alj drugih zraventovaršov
ne samo enkrat še opominjen, am¬
pak njemu se s odstopom poproti, ino
tretjokrat bo s dopušeujom duhovni¬
ka in pomočnikov iz družtva izbri¬
san ino njegovo ime bo iz imenika
vseh ndadenčov izpisano. Taki za¬
more, palj, kadar je bi! eno celo leto
poboljšanje pokazal, drugoč vdruž-
tvo nazaj vzet biti.

5. Posebno hudobna pregreha pak nje¬
ga hitro iz zbirališa alj družtva sklene.

6. Kavno tak zamore mladenč, ki je
bil bres zroka svojvolno iz družtva

15

odišel, se le koinej po enem letu na-
7, a j v družtvo priti, kajti vsakemu
mladenču naj bo velika čast, či sme
tovarš druživa biti.

V.

Vodstvo družtva.

1. Zraven Marije, naše diviške matere
naj prevzeme naj pervejšo in višišo
vodstvo družtva ajngelski mladene
sv. Alojz, ker vedni izgled in vod¬
nik vseh združenihmladeučovostane.

2. Za Marijo in sv. Alojzjom ima našo
keršansko družtvo skerbno obvaro¬
vati in pravično voditi vsak zraven-
tovar.š, kerega vsako leto na praznik
Marije oznanenja po uavižanje vpri¬
čo duhovnika skoz svoje glase vsi
mladenči izvolijo. Izvoljeni dobi ča¬
stito ime „Vodnik“, keri si palj sam
dva pomočnika izbere, od korih pri¬
čakat sme, de mu bodo vsi združeni
mladenči popolnoma pokorni, njega
zvesto se deržali, in se mu zročili.

3. 6*ri volitvi vodnika je vsakega mla¬
denka ojstra dolžnost, le samo ta-

16

kemu mladenču svoj glas dati, ki
ima dobro ime in ker povsodi brum-
110  zaderžanje pokaže. Ravno tak
si tudi vodnik le samo pobožne, mo¬
dre in poštene pomočnike zbere.

4. Zraven tega pak zna vodnik in tudi
pomočnika večkrat za endrugomzvol-
jen biti.

5. Ako bi se žalost napetila, debi
vodnik sam hude pregrehe proti tem
postavam se kriv storil, tak bo od
duhovnika ino pomočnikov njegovo
pregrešenje obsojeno, on pak tako
obsojeni bo iz bukev tovaršov iz¬
brisan , ino hitro drugi na to mesto
izvoljen.

VI.

Zaveza oblube.

O naj čisteša Divica in Mati božja
Marija! Jas J. J. obečam in oblubiin
Tebi, kakor tudi ajngelskemu mladenču
sv. Alojzju od dnes iz cele moje moči
po ti Tebi tako dopadljivi čednosti pre-
žlahtne čistosti živeti ino vseh grehov

17

proti temu skerbuo se ogibati! Tudi Ti
obečain vse postave ker,sanskega druž-
tva na tenko spolnovati in nikdar nobene
vedama prelomiti! O mogočna nebeška
Kralica! naj da se Ti ta moja resnična
obluba dopade, in sprosi mi od Tvojega
božjega Sina Jezusa Kristusa milost, de
njo vedno zvesto spolnujem k Tvoji ča¬
sti in mojem zveličanju! Amen.

Priporočenje

mludenčov ker sanskega družina v
praznik sc. Alojzja.

V imeni Jezusa in Marije smo se
dnes v tem zalem posvečenem templu
pod milim tronom in pred podoboj presv.
mladenča Alojzja v kup zbrali, k opra¬
vilu, ki je za našo celo prihodno živ-
lenje močno imenitno. Zapustili ste, luble-
ni inladenči! krotki vas dom, in hitro
ste pridirjali s gorečim sercom sem v
cirkvo. O kaj lepega se dnes s vami ob¬
haja! Kaj ste si v sercu na tihem dolgo
že bili želeli, to se bo zdaj s vami skle¬
nilo.

18

Lubleni Jezus! Jas Tvoj nevoljen
služabnik in pastir tili meni sporočenih
fantov, usliši me, kadar Ti dnes te mla-
denče za keršansko družtvo izročim!

Premila lepa Marija! zvesti Ajn-
gel varil! v vajuo varstvo pripelam tu¬
kaj izbranih fantov prelepo število, de¬
bi njim bila za naprej milost lij v,a po¬
močnika v vseh nevarnostih tega na-
prejvzetega diviškega živlenja!

Sveti Alojz! mili sprevodnik, naš
vsikdaršni izgled in posebni patron ker-
šanskega društva! Stoj nam pomo¬
žen na strani, de vse, kaj tukaj ti zdru¬
ženi fantje kleče pred Jezusam in Mari-
joj oblubijo, tudi na tenko spolnijo! —
Tvoja sv. podoba o sv. Alojz! nas je
revne mlade grešne popotnike vkup zbra¬
la, debi si mi vsi tvojo sveto živlenje
za izgled vzeli, ter po tistem stanovit¬
no se ravnali! O ko nas vse v sercu
veseli, ker tako mladega, zalega in sve¬
tega mladenča pred seboj vidimo! O ka¬
ko skerb je on k temu obernil v ranih že
letali, debi svojo dušo zveličal! V  naj
žlahtneši mladosti že kak otrok on začne
brumno živeti, alj pri nas je pak mladost

19

skoro začetek vsega greha. Jiodi nam,
o sv. Alojz! zlati izgled pravo keršaus-
kegaživlenja, zato si tedaj hočemo dues
nektcre žlahtne navuke pri tebi izbrati,
po kterih se prihodnic popolnoma der-
žati želimo!

Ci tvojo lepo nedolžnost in žlahtno
olrocko čistost, ter božji strah premis-
lavamOjOlepse od cveteeih rož ti tvoje lice
kincajo, tvojo dusolepotijo in se cres tvojo
brezmadežno telo razlivajo! O hiba ne¬
dolžnost, o sv. čistost! kak mila je ta
beseda, keri se njo sme za svojo last¬
no imenovati, keri izmed nas se to leljo
vredni nosimo? — O moj iJog ino gos¬
pod! ko cisto dete sem bil rojen, ino
kako nesramno živlenje morde zdaj ne-
vedoma peljain! Kako globoko že jas
od mojih detečjih let do zdajne vure v
gerdili grehih težim ; in žalastno je, de
se dozdaj nesem prav spoznal, kak ve¬
lik skriven grešnik de sim! — velkokrat
mi je že zdaj zadosti žal, ter me griva,
kelko zdihavam in jokam, alj nikdo me
zadosti tolažit nemore; pravega mira
vesti ne najti! Eno veliko gnado ino
žlahtnost le vedno nad seboj zgrešim,

20

ino od tega nesrečnega hipa, ko sem
morde v greh zapadel, je mojo serce noč
ino den žalostno ino bolečo. —

O vi mo ji dragi otročiči, vi nedolžni
fantje! veselite se dnes s tim sv. Alojz-
jom; glejte, s dušečimi rožami nepre¬
cenljive nedolžnosti je vam on dolgi ne¬
varen pot proti veselim nebesom nast¬
lal, po kteri vi vsi popotvati zamorete!
Tudi on je se bil znajšel v velikih ne¬
varnostih , tudi njega so mnoge skušn-
ave napadale, pa ko močno je ti¬
ste s guado božjoj premagal ino kak le¬
pa, bliskeča krona zdaj v nebesah nje¬
govo glavo kinča, kakprežlahtno cvetečo
leljo je on k božjem trouu prinesel!

Ci jas Alojzja sv. pokoro premi.š-
lavam, o kak ojstra je ona bila za car-
tano mladost! Nobenega greha ne sto¬
riti, alj deno močno ojstro pokoro de¬
lati, to je čudovituo in terja stanovitno
serce. Ivelko noči on prebudi, kelko je¬
di si odreče, kak prosto za potrebo
samo se on oblači, kelko slojz pretoči,
kelko postov si naloži, debi skos to ved¬
no kak.šnokolj vablenje greha premagal
in ložej odvernil! Alj mi pak morde še

21

nikdar nesmo nobene prave pokore cres
grebe delali, kajti samo dobro in mehko
živlenje nam je le bolj v navadi! fires
števila veliki in mnogi so naši grebi,
alj nikdar smo njih še ne prav obžalova¬
li , nikdar ne ene slojzice še preto¬
čili, za poste in zatajenje malo smo ba¬
rab, malo si za nje prizadjali. Za gre¬
hi slepi lovimo, le za pokore zve-
davamo malo. Bog nas varij! de ne za¬
mudimo pokore, o sprosi nam milost pri
Jezusi, sv. Alojz!

In kadar na tvoje molitve, o ajn-
gelski mladenč! zmislim, kako veliko ino
pobožno si ujeti bil opravlal! Kamkolj
si se bil skril, debi na tihem s branim
sercom prav gorečo molil! Kolko noči
si v molenji bil doprinesel, kelkokrat v
cirkvo zlezel, se tamkaj pred Jezusa
na kolna vergel, ter ga častil vpresv.
Zakramentu celo zamaknjen. Ino kak
prelepo si tudi tvojo lubleno mater di-
vico Marijo častil! — Alj kak merzie,
mlačne in rastrošene so le nase molitve,
samo svustami ino s jezikom mi hvalimo
Boga, in velikokrati se celo sramujemo
naše molitve! Kadar sem mlajši še bil,

se mi zdi, de sem lepše vedil molili. O
sv. Alojz! vuči nas prav moliti, sprosi
nam gnado goreče molitve!

Čudovitim je tudi, kak lepo poniž¬
nost si ti ne samo v sercu, ampak še v
Celem tvojem zaderžanju pokazal! Ti
ne nosiš prevzetno in visoko tvoje gla¬
ve, v božno oblačilo se rajši ogerneš,
nikdo je od tebe ne zaveržen, akoravno
si knezovskega (i roda; vsakemu, naj si
bo mlad alj star, (i dolžno poštenje ska-
žeš, za poslednega hlapca hočeš veljati,
ter neslišiš rad, debi te k !o za tvoje
pridnosti voljo kda hvalil. Visoko čast
in knezovsko krono ti v stran položiš, ino
nikomu dosta znani hočeš rajši zadni
biti služebnik obrajtan. — Alj kako šti-
manjeino gizdost pak mi pokažemo, ka¬
ke prednosti ino hvale posvetne si iše-
mo mi! Cres vsakega se povzdignemo,
ter neverno, kak bi se nosili, debi pred
drugimi veliko veljali. O sv. Alojz!
sprosi nam pri Jezusi tvojemu, gnado
prave ponižnosti ino krotkosti, de oh-
ranemo pravo pokornost do naših star-
šov ino rednikov, in de zadobimo odpu-
šenje vseh tih grehov, kere smo skoz

našo prevzetnost storili, ter nam daj
duha stalne krotkosti!

Velika je tudi bila tvoja lubezen do
bližnega, o sv. Alojz! kajti vsakega
človeka si bres razločka za voljo Je¬
zusa bil Inbil, ne samo po besedi, am¬
pak s dobrimi delami. Kako rad si imel
tnale otroke, kak prijazno si s njimi rav¬
nal, kako modro si nje vueil; kakopost-
rež si bil siromakom, kako nevtrudliv
ino lubezniv tolažnik bolenikom, ja vsa¬
kemu, kdo te je prosil, s darom si lepo
postregel. Kak pametno ino modro si
sovraživa med ludmi odvernil, kako
vsmilenje si sirotam in vdovam skaza!!
— Alj kaka jeza in divjo sovraštvo, ka¬
ka nevošlivost pak s naših vustih kipi, de
nobenemu ne skažemo milosti radi, ter
rajši v sovražtvu živimo. Nemarno vsmi-
lenja do bolnikov in sirmakov, grešni¬
kom ne prizanašamo, s hudim sercom
celo vdov e in sirote krivično preganjamo.
O kako kamenitnoje našo serce! O moj
premili sv. Alojz! sprosi nam pri Jezu¬
si gnado, naj da postane našo serce mi—
lostivno in mehko, s keriin bomo zamo-
gli po tvojem izgledu našega bližnega

24

prav keršansko lubili, ter mu našo lu-
bezen tudi v djanju zkazati!

Ino na kako terdi skali je bila tvo¬
ja stanovitnost postavlena, o sv. nila-
denc! je iz tega viditi, ker je tebe no¬
bena reč ne od Boga, ne od božjih re¬
či in svetih opravil odverniti zamogla!
Kaj si kolj spoznal, de je k zveličanji
potrebno in dobro, in kajkolj si enkrat
Bogu oblubil, celo popolnoma si tvojim
oblubam zvesti ostal. — Alj kelkokrati
tudi mi pri svojih spovedih Bogu pobol-
šanje oblubimo, kelko dobrih opravil si
naprejjemlemo za opravit; pakaj, de le
samo pri obečanju ostanemo. Radi se
ogledavamo na druge ljudi in po njihovih
delah storimo radi, le Boga in njegovih
sv. zapoved se malo derzimo. O sra¬
mota za nas, ki pred (oboj klečimo, ker
si ti o nježni mladenč v tvojih otročjih
letali telko dobrega tako zvesto bil sto¬
ril! Mi pak odlagamo našo poboljšanje
od leta do leta, tudi se ogiblemo dobrih
del radi! — O kam bodo nam hitro le¬
ta pretekle, de bomo prazni od dobrih
del k sodbi poklicani ojstri! Kako lepe

25

čednosti, lubi moji otročiči! mi vidimo
nad tim ajngelskim mladenčom! —

S lepim izgledom nam on vsem ma¬
lim ino odrašenim v svojem pobožnem
zaderžanju sveti naprej. O debi si mi
vsi iz tega brnmnega živlenja naj lepši
navuk vzeli!

Zato, lublerii fantje! glejte še en¬
krat tja, kvašeni bratu in varhu, kerga
si zvolite dnes za posebnega pomočnika
za vašo keršansko družtvo! S serčnim
okom prave lubezni ga glejte tam v zali
podobi! Njegova cveteea ielja vam naj
bo za podobo ajngelske čistosti, — nje¬
gov križ v roki naj vas obudi k pre-
žlalitni lubezni do milega Jezusa, —
njegovo klečanje pred sv. oltarskitn Za¬
kramentom vam naj vlivažgečo poželenje
do sv. obhajila in pobožne molitve, — nje¬
gova gajžla (bič j v roki vam naj kaže nje¬
govo zvesto pokoro in ojstro živlenje, —
njegova merivečka glava vas naj opo¬
minja na sveta praznost in preminljivost
pozemljiskih reči; — njegova na stran
položena knezovska krona naj vašo za-
deržanje in živlenje k ponižnosti peljain v
pokoršini obderži; — njegov pertič v

9

26

roki vas naj gene k pravični žalosti čres
vse grehe, ter k zgrivanim jočotn čres
storujene vse hudobije!

0 nedaj Bog! debi se hudi duh en¬
krat hvalil na sodni den, dejo kterega
izmed vas v večno pogublenje pridobil.
Zato nosite praznično oblačilo svetega
divistva vedno na duši in telu, ter ne
zapravite nikdar preblage nedolžnosti;
de na den sodbe se prikažete čisti pred
Bogam ino pred sv. Alojzjom in nasitni
starsi! O kako žaluvanje bo čez vas ino
pa joč, ako bo kteri od nebes jemal
slovo!

Alj za neke izmed vas se močno
bojim, de mi stanovitni ne ostanete, Iu-
bleni mladenči! posebno keri se otročjo
nosite suknjo; bojim se v resnici, da
vas kdo ne vtegne zapelati! — Alj sv.
Alojz naj bo vsikdar vaš varit, ter v
nevarnostih povsodi mogočni pomočnik,
de vas vse združenih vkup enkrat sre¬
čno pripela do božjega trona, ter vas
postavi veselo vprelepo domovino večne¬
ga zveličanja. Amen.

Natis pri J. Hienreicliu.