LETO XXI. — številka 50 Ustanovitelji: občinske Konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. 2« redakcijo odgovoren Albin Učakar GLASILO SOCIALISTI KRANJ, sreda, 26. 6. 1961 Cena 40 par ali 40 starih dinarje« .ist vhaia od oktobra 1947 kot tednik. )d .. jannarjp 1958 kot poltednik. Jd 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah CNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Šušmarji - kdo so to? V občini Škofja Loka so ugotovili, da je 387 posameznikom obrtna dejavnost postranski poklic Ena od manj pomembnih, a zelo nevšečnih težav v našem gospodarstvu je nedvomno akutno pomanjkanje obrtnih storitev. Spomnimo se samo, koliko časa je treba čakati na Instalaterja, pečarja, pleskarja ali zidarja, če je v stanovanju kaj narobe. Preden avtoličar zakrpa in uredi poškodovani avtomobil, vedno preteče precej vode. Od dne, ko vam krojač V^ame mere za novo obleko, do takrat, ko si jo prvič nade-nete, mine najmanj mesec dni. Skratka, redna obrtna dejavnost še zdaleč ne more zadovoljiti potreb po tovrstnih storitvah. Vse to so imeli pred očmi pristojni organi, ki so leta 1964 Izdali republiški /.ikon o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov. Le-ta daje občanom široke možnosti, da z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo obrt in si tako pridobivajo dohodek. Ker pa samo s tem problem še ne bi bil rešen, omenjeni zakon dovoljuje ukvarjati se z obrtjo tudi Osebam v rednem delovnem razmerju, upokojencem, vojnim P delovnim invalidom, gospodinjam ter drugim. To imenujejo opravljanje obrtnih storitev kot postranski poklic. Za •lednje niti ni potrebno predložiti dokazila o strokovnosti, razen tedaj seveda, če je značaj dela tak, da zahteva poznavanje tehničnih in varnostnih predpisov. Iz vsega naštetega sledi, da skoraj ni ovir, ki bi preprečevale občanu v prostem času še kaj zaslužiti. Medtem ko samostojni obrtnik za svojo dejavnost potrebuje dovoljenje pristojnega organa občine, pa za opravljanje postranskega polica posamezniku ni treba drugega kot priglasiti se temu 0r«anu, ki nato izda potrdilo. Toliko na splošno o zakonu. A poglejmo, kaj se dogaja v Praksi. Kakor še marsikje, se tudi na območju občine škofja ~°ka mnogo ljudi ukvarja z obrtno dejavnostjo kot postran-**im poklicem. Občinski odlok o prispevkih in davkih obča-£°v zanje določa minimalno dajatev — do 1000 N din na leto. Pri odmeri višine zneska, ki torej v nobenem primeru ne ore biti večji od stotih tisočakov, se upošteva vrsta dejav-«2*Jh obseg poslovanja in način opravljanja obrtnih storitev. 'no pa se je mnogim »popoldanskim zaslužkarjem« tudi 1967 ev'llta zdela prevelika, saj je tržna inšpekcija jeseni leta j?7 ugotovila kar 387 nepriglašenih posameznikov, ki se ^varjajo z obrtno dejavnostjo kot postranskim poklicem. To Enj.alto imenovani šušmarji. Glede na pomanjkanje obrt.dh ^oritev v občini jih takrat niso prijavili sodišču, ampak sa-1° 0P°zorill, da se morajo priglasiti. Letos, ob ponovni kon-u "« Je občinska tržna inšpekcija odkrila še 60 šušmarjev. Te •eveda izročila sodniku za prekrške. V pogovoru z osebami, zadolženimi za odkrivanje nave-£ev nepravilnosti, smo zvedeli, da Je omenjeni odlok o pla- anJu pavšalnega zneska od 0 do 1000 N din pravzaprav že Po sebi nepravilen. Nekateri posamezniki si namreč z 1^^'iaoJem obrti kot postranskega poklica kopičijo kapital m °°gatiJo na račun nizkih dajatev. To je krivično tudi do **U * k' S* S P°P0,danskim delom skušajo le nekoliko izbolj-*» lor!ft^en^Ske p°K°Je- Kako smešno majhna utegne biti vso-kllc na 'Ct° Za č'ovc'ta z donosnim postranskim po- rin C,M' pove Podatek, da vsak redno zaposleni posameznik odobri družb' kar 57 "0 od neto osebnih dohodkov. Samostojni j^niki sllkopleskarjl plačajo letno do 4000 N dm, zidarji do din, ljudje s postranskim poklicem — nekateri od njih lOOjj^'netu celo presegajo samostojne obrtnike — pa največ ••m - t"n* ^r2na inšpekcija ugotavlja, da so storitve teh po-Uej.ez,1'kov kljub naštetim prednostim le malenkostno ce-SJJJ °d storitev rednih obrtnih delavnic, po kvaliteti pa celo tudi ti za- Uai i! poP°ldanskc zaslužkarjc bi se morale bolj zanimati Postn°|VC gospodarske organizacije, pri katerih so le-t mo •" ^-'ovek na svojem delovnem mestu nedvomno ne zlvre D'tJ naJbolj produktiven, če se v prostem času inten-«ku\° ukvarJa s postransko dejavnostjo. Navadno dopoldan sa hraniti svoje moči, seveda na račun delodajalca, to je (Nadaljevanje na 3. strani) O šoli Duplje -anketa V ponedeljek zvečer so se v Dupljah zbrali predstavniki kranjske občinske skupščine, organizacij in predstavniki Dupelj. Pogovarjali so se o nadaljnji usodi osemletke v Dupljah. Po št triurnem pogovoru, ki so se ga ude težili tudi nekateri republiški poslanci, so se sporazumeli, da bodo o nadaljnjem obstoju osemletne šole odločili prebivalci tega šolskega okoliša. Tako bodo v Dupljah, Naklem, Podbrezjah, Strahinju itd., pripravili anketo. Ce se bo večina staršev odločila, da bo vpisala otroke v šolo v Duplje, potem bodo prihodnje šolsko leto na tej šoli ostali tudi višji razredi. V tem primeru si bo tudi občinska skupščina prizadevala, da bo zagotovila čim kvalitetnejši pouk. 2. Mercator bo do 1970 zgradil nov tr ovski čemer v iržiču V Tržiču so že nekaj lel Ugotavljali in poudarjali potrebo po večji, moderni in dobro založeni trgovmi. Ta prizadevanja pa so rodila sad, saj se je tržiška občinska skupščina sporazumela I veletrgovino Mercator iz Ljubljane, da bo do konca prihodnjega leta v Tržiču ob Cankarjevi cesti to ljubljansko podjetje zgradilo nov trgovski center. Kakšen trgovski center se torej obeta Tržičanom? Po načrtih, pripravlja jih Projektivno podjetje iz Kranja, bo nova blagovnica, tako se bo namreč trgovski center imenoval, imela skupaj s prodajnim prostorom, skladišči in pomožnimi prostori 1500 kvadratnih metrov površine, medlem ko bo na sam prodajni prostor odpadio 750 kvadrainih metrov. V blagovnici bodo poleg živil — samopostrežni način izbire — prodajali še galanterijske izdelke, konfekcijo in gospodinjsko opremo ter manufakturo. Kot so nam povedali v Mercator j ovi upravi, bodo pripra\ljalna dela za nov trgovski center v Tržiču končana do konca letošnjega leta, medtem ko naj bi prihodnjo pomlad začeli z intenzivno gradnjo same blagovnice, ki mora bi>ti po sporazumu med Mercatorjem in tržiško občinsko skupščino zgrajena najkasneje do konca prihodnjega leta. V. < - ni ek Posebno obvestilo kupcem! OBVEŠČAMO VAS, da smo začeli začasno prodajati galanterijsko blago in glasbila po NAJNIŽJIH CENAH v prostorih bivše pro dajalne Radio-center v Kranju, Koroška c. 9 (zraven prodajalne Prehrana). ZA OBISK IN IZREDNO UGODEN NAKUP SE PRIPOROČA KRANJ »•••••••••••••••••••••••o«o>*--- ««« iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiMiiiiitiHiitiitiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiMMiaitHiiHiitiiiiiiituiiiiiMitijnr utrt« E Občinski odbor RK Kranj s krajevnimi organizaci- \ E jami RK, KS in drugimi družbenopolitičnimi organi- \ p zacijami mesta Kranja organizira zbiralno akcijo obla- ^ H čil, perila, obutve, posteljnine in odeje V PETEK, = E 28. JUNIJA 1968, OD 17. DO 19. URE. = Za mestno območje v naslednjih KO RK: Kranj— ji = center, Gorenja Sava, Huje—Planina—Cirče, Orehek, E E Primskovo—Klane, Vodovodni stolp, Stražišče, Stru- E E ževo in Zlato polje. E Na pode el j o pa v naslednjih krajevnih organizaci- E I jah RK: Cerklje, Golnik, Gorice, Kokrica, Preddvor | E In v Šenčurju prav tako v petek 28. junija 1968 od 17. S E do 19. ure. E Na mestnem območju naj prebivalci pripravijo | ■ blago po navodilih oz. obvestilih, ki so jih žc prejeli. E E Občane prosimo, da v petek, 28. junija 1968, med I E 17. in 19. uro, ko vas bodo obiskali aktivisti in sode- E E lavci RK, pripravljeno blago čisto, zlikano in urejeno = E ter zavito v zavoju daste članom RK. E Prebivalci iz omenjenih podeželjskih KO RK pa I E naj sand prinesejo podarjeno blago v zbirni center, E E ki je naveden v lepaku. H Sodelujmo in pomagajmo po svojih močeh v tej E = solidarnostni akciji, saj je namenjena za takojšnjo E E pomoč prebivalcem ob elementarnih in drugih hudih E E nesrečah kakor tudi za stalno pomoč ljudem, ki si = E sami ne morejo pomagati. i. Pokažimo humanost in solidarnost do tistih, ki so E = vaše pomoči potrebni! E Občinski odbor RKS I I KRANJ Tittiitttttiiftiitiiittttiiiittiiictttiiitrittiiuictttiiiiiiitittiittuitsiititiitttiiitiitittttiitittttiiiiittiiiiittilt Bolgarski veleposlanik v Škof ji Loki Na protokolarnem obisku v naši republiki se te dni mudi bolgarski veleposlanik Georgi Petkov. V petek, 21. 1 mešanicaka^l junija, je bolgarski veleposlanik obiskal tudi Skofjo Loko in si med svojim obiskom ogledal LTH, kjer se Je pogovarjal o proizvodnji in o možnostih sodelovanja te škofjeloške tovarne z boU garsko industrijo. vg Očiščene in zmrznjene morske ribe v prodajalnah Kranj V Kamniku so obravnavali vlogo in naloge komunistov v socialistični zvezi Pred nedavnim sta izvršni odbor občinske konference SZDL in komitt občinske • konference ZKS v Kamniku na skupni seji obravnavala vlogo in aktualne naloge komunistov v organizacijah SZDL. Na seji sta izvršni odbor in komite najprej ocenila aktivnost organizacij SZDL v kamniški obči,ni. Na koncu pa sta sklenila sklepe, ki vam jih posredujemo v skrajšani obliki, poslati vsem krajevnim organizacijam SZDL in ZKS. V želji, da bi se samoupravni odnosi hitreje razvijali in da bi oblike socialistične demokracije zajele čimširši krog ljudi, bi morali posvetiti skrb in pozornost krepitvi SZDL. Dn tega pa bi lahko prišli z zagotovitvijo večjih možnosti aktivnega delovanja vseh ljudi, ki se bore za napredek, za izražanje in primerjanje različnih mnenj in stališč, s tem pa bi tudi pomagali k učinkovitejšemu reševanju družbenih problemov. Nadalje izvršni odbor občinske konference SZDL in fco-mite občinske konference ZKS v Kamniku ugotavljata, da ppt morala biti ZK kot vodilna idejna in politična sila nor vzoča zlasti v SZDL kot najširši osnovi samoupravljanja. Ze večkrat je bilo poudarjeno, da bodo javne politične tribune v okviru SZDL le takrat učinkovite, če bodo komunisti 'sprejeli SZDL kot pomembno silo samoupravijavske družbe in kot politični organizem, ki predstavlja pomembno področ-\ie njihovega delovanja med delovnimi ljudmi. Po mnenju \udeležencev skupne se'je je treba v organizacijah SZDL odločimo prekiniti z dosedanjo prakso delovanja in zavzemanja [stališč le v ozkih krogih in forumih in v bodoče morajo bolj priti do izraza stališča, mnenja in predlogi članstva in občanov. Na tem področju imajo važno mesto krajevne organizacije SZDL, ki lahko s svojimi sekcijami članstvu v SZDL zagotove da na podlagi svojih interesov razpravlja o posameznih perečih družbenih vprašanjih. V bodoče se je treba navaditi na dejstvo da bo v razpravah prišlo tudi do povsem nasprotujočih si stališč, pri tem pa ne bi smeli dopustiti da bi takšne razprave potekale zunaj družbenopolitičnih in samoupravnih oblik. Ko so se udeleženci skupne seje dotaknili vprašanja delitve delovnih področij med političnimi organizacijami, so poudarili, da pri krepitvi samoupravljanja ne moremo govoriti o neki delitvi dela ali področij, temveč o usklajeni politični, aktivnosti vseh družbenopolitičnih činiteljev. Pri tem ne bi smeli dopustiti, da bi neka organizacija vzela nekatera delovna področja v zakup, kar zlasti velja za ZK, temveč se mora za uveljavljanje svojih stališč boriti z idejno aktivnostjo svojega članstva v SZDL in v drugih samoupravnih institucijah. Na koncu svojega skupnega zasedanja sta izvršni odbor občinske konference SZDL in komite občinske konference ZKS poudarila, da je treba pri krepitvi idejne vloge ZK v SZDL nameniti več skrbi problemom na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, socialistične morale, religije in pojavom klerikalizma. V bodoče bi morali tudi bolj skrbeti za ustrezno vodstvo krajevnih organizacij SZDL in spremeniti odnos nekaterih komunistov do dela v SZDL. Vili G. Pismo podjetjem in ustanovam jeseniške občine Občinski odbor ZZB NOV Jesenice je naslovil na vsa podjetja in ustanove na področju občine pismo, v katerem pravi: »Zakonodaja v Jugoslaviji obsega vrsto socialnih in humanih predpisov, na osnovi katerih se izvaja skrb za tiste, ki so nosili najtežje breme med NOV. Ti borci so dali tudi v povojni graditvi naši skupnosti ogromen delež. Tudi posamezna podjetja in ustanove so s« že delno oddolžila nekaterim borcem za njihov trud in napore. Kljub temu je občinski odbor ZZB NOV Jesenice mnenja, naj se ta skrb ne izraža samo v urejanju materialnih strani, ampak da se borcev spomnimo tad t ob praznovanju raznih obletnic. Nadvse prijetno bi balo za borce, da se Jih enkrat letno •pomnimo — tako organi upravljanja v podjetjih, kakor tudi v kolektivih. Tu ni mišljeno široko obdarovanje. Borci, skromni h.it vedno, bodo hvaležni z« vsake, tudi najmanjše pozornost«. Upajmo, da pismo ne bo obležalo na dnu pisarniškega predala, ta da bo vsaj prebrano na sestanku samoupravnih organov in sindikalne organizacije. J. Vidic Sekcije — kvalitetna delovna oblika? Pred približno letom dni — po reorganizaciji organizacije socialistične zveze — so občinske konference SZDL začele ustanavljati za posamezna delovna področja razne sekcije. Čeprav ta izraz pri nas ni nov, pa z ustanavljanjem sekcij ni šlo za novo terminologijo, ampak dejansko za novo obliko in vsebino delovanja socialistične zveze. Sekcija namreč ni organ, ki bi lahko sprejemal dokončne sklepe, ampak je njen namen, da strokovno razišče določen problem, da v razpravo vključi čimširši krog strokovno sposobnih ljudi in da potem predlaga občinski konferenci SZDL ali pa izvršnemu odboru občinske konference najboljšo rešitev. Takoj po reorganizaciji socialistične zveze se je pokazalo, da v nekaterih občinah niso prav razumeli namena sekcij. Ustanovili so namreč tudi po deset ali pa še več sekcij. Vendar pa so v teh občinah kaj kmalu ugotovili, da so le-te ostale te na papirju. V tistih občinah oziro mo-' občinskih konferencah Seja kranjske in radovljiške občinske skupščine Referendum o samoprispevku za pokopališče Oba zbora kranjske občinske skupščine bosta v četrtek na seji med drugim razpravljala in sklepala tudi o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za izgradnjo pokopališča Stražiščc. O tem odloku sta oba zbora razpravljala že na skupni seji 1. februarja letos in sklenila, da i >>-,(.■ o tem sklepala, ko bo skupščini predložen glavni projekt s predračunom predvidenih stroškov. Glavni projekt je sedaj narejen (izdelal ga je Tehnik škofja Loka), prav tako pa je izdelan tudi predračun stroškov. Krajevna skupnost Stražišče pa je tudi že predlagala, da bi se referendum razpisal za 13. september letos. Za petek popoldne pa je sklicana tudi seja obeh zborov radovljiške občinske skupščine. V dokaj obširnem in pestrem dnevnem redu je predvidena tudi razprava in sklepanje o obveznem fluo-rografiranju prebivalcev v radovljiški občini. Ce bosta oba zbora skupščine sprejela predvideni odlok, bo letos od 9. do 21. septembra že tretjič v zadnjih letih obvezno fluorografiranje vseh prebivalcev radovljiške občine (s stalnim prebivališčem v občini Radovljica) starih nad 24 let. A. 2. SZDL, kjer so jih ustanavljali po potrebi oziroma jih prilagajali delovnemu programu, pa že ugotavljajo, da je ta nova oblika dela socialistične zveze zelo uspešna. Čeprav so mnenja o potrebnosti oziroma uspešnosti v nekaterih občinah še vedno deljena, ali pa do sedaj še niso zaznali prednosti dela v sekcijah, pa v radovljiški občini ugotavljajo, da je delo le-teh lahko zelo uspešno in veliko prispeva k reševanju posameznih vprašanj v občini. Trenutno dela pri občinski konferenci SZDL v Radovljici pet stalnih sekcij. To so: sekcija za zdravstvo in socialna vprašanja, sekcija za otroško varstvo, sekcija za pospeševanje kmetijstva v občini, sekcija za kultumo-prosvetna vprašanja in sekcija za zasebno delo. Vse te sekcije so v enem letu uresničile dobršen del delovnega programa občinske konference SZDL, razen tega pa so obravnavale tudi vrsto drugih strokovnih vprašanj. Tako v radovljiški občini ugotavljajo, da so z delom teh organov strokovno in predvsem tudi demokratično rešili ali pa načeli precejšen del še do predkratkim nerešenih vprašanj. Predvidevajo tudi, da bodo jeseni ustanovili posebno sekcijo, ki bo raziskovala delo krajevnih skupnosti v občini. Nočemo delati sklepov O enoletnem delu teh organov na radovljiškem primeru. Posebno še, ker tudi v nekaterih drugih občinah i° ugotavljajo, da se sekcije vse bolj uveljavljajo kot ena uspešnih oblik delovanja socialistične zveze v občini. Na takšne rezultate opozarjamo le tiste, ki do sedaj Še niso prepričani o prednosti to kvaliteti dela te oblike. A. žalar 1 i i 1 i i i i i i i GORENJSKA ! KREDITNA BANKA KRANJ s poslovnimi enotami KRANJ, JESENICE, RADOVLJICA, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ RAZPISUJE ZA SVOJE VARČEVALCE dve veliki nagradni žrebanji SKUPNO 200 NAGRAD v vrednosti NAD 82.000.- N DIN dne 14. 8.1968 in 14. 2.1969 i Prvi nagradi sta: DVA OSEBNA AVTOMOBILA ZNAMKE SKODA Za vlagatelje, ki bodo od 1. 1. 1968 do 31.1.1969 vezali dinarske ali devizne prihranke v višini 2.000.— N din za dobo nad 1 leto ali 1.000.— N din za dobo nad 2 leti Vsakomesečno žrebanje od 1. junija 1968 dalje Dva srečna dobitnika bosta pri vsaki poslovni enoti vsak mesec nagrajena z lepo nagrado za varčevalce navadnih vlog, ki bodo povečali vlogo v mesecu vsaj za 100.— N din NAGRADE: 7t ročnih ur Darvvil v vrednosti nad 14.000.— Žrebanje stanovanjskih varčevalcev Pripravljenih je 10 denarnih nagrad v vrednosti J 5.100.— N din, ki se koristijo za nabavo gradbenega # materiala ali opreme po izbiri. # Za osebe, ki varčujejo za dobo 2 leti aH več. % Kamniški direktorji o železnici in negospodarskih investicijah V petek dopoldne so direktorji kamniških gospodarskih organizacij na svoji seji razpravljali o gospodarjenju na kamniški železnic: v letošnjem letu ter sklepali o nadaljnjem obratovanju železnice. Poleg tega pa so pregledali, kako poteka združevanje sredstev za negospodarske investicije v kamniški občini. Direktorji kamniških gospodarskih organizacij so najprej poslušali ugotovitve komisije, imenovali sta jo kamniška in domžalska občinska skupščina, o poslovanju železniške proge Ljubljana—Kamnik. Znano je, da sta omenjeni občinski skupščini januarja letos sklenili z ljubljanskim železniškim transportnim podjetjem pogodbo o odvozu in dovozu blaga po omenjeni prog'. Takrat so se kamniška in domžalska podjetja obvezala, da bodo zagotovila določeno količino tovora, pri tem pa so tudi predvideli stimuliranje tistih podjetij, ki bodo prevoz po železnici povečala. Ker pa bo konec tega meseca potekla veljavnost pogodbe med 2TP Ljubljana in občinskimi skupščinami Kamnik in Domžale, so zato direktorji sklepali o nadaljnji usodi kamniške proge. Posebna komisija je ugotovila, da so kamniška podjetja od februarja do maja za 30 odstotk..-katov pri hitrejšem reševanju stanovanjskih vprašanj. 2e sedaj lahko vidimo, da je v kranjski občini dobršen odstotek ljudi, ki n.koli ne bodo mogli priti do svojega stanovanja (upokojenci in drugi socialno ogrožen; občani), če zato ne bomo pod vzeli ustreznih ukrepov oziroma rešitev. Upoštevati moramo namreč, da si občani z nizkimi osebnimi dohodki ne morejo kup.ti stanovanja, ki stane danes V bloku 5 do 10 milijonov starih dinarjev ali pa še več. Prav tako je precej takšnih, ki si tudi s prihranki in individualnim delom ne bodo mogli kar tako graditi zasebnega stanovanja oziroma hiše. Za te ljudi bo torej v prihodnje treba graditi najemniška stanovanja. Zato pa bi morale delovne organ zaci je že sedaj odvajati sredstva. Vendar pa vidimo, da delovne organi za-cije odvajajo sredstva za sia-novanja, da tako rešujejo kadrovske ne pa socialnih problemov. Slednje namreč večinoma prepušča jo neznanemu reševalcu. Zato lahko ugotovimo, da gradnja na-jemniških stanovanj ni le potrebna, ampak je treba tudi zagotoviti, da bodo taksna stanovanja dobili res ljudje z nizkimi osebnimi dohodki. Hkrati pa moramo pripomniti, da bo tudi viš.no najem nin treba urediti oziroma prilagoditi denarnim zmogljivostim prebivalcev. Konec koncev z najemniškimi stanova nji tudi ne bomo rešili sta novanjskih oziroma socialnih problemov, če bodo najemnine posebno v nekaterih stanovanjih previsoke. Čeprav jc stanovanjska problematika za zdat še z-.do pestra in še v-« — kako bo po 1970. letu < 4-odstoinim prispevkom za stanovanjsko gradnjo, pa so na volilni konferenci sprejed nekatere pomembne sm.'nu< ce, katerih izvajanje nedvomno zagotavlja hitrejše reše-va-nje stanovanjskega problema oziroma uresničitev predvidevanj urbanisti čnsga programa mesta na tem pouroc-ju. Sklenili so, da je treba povečati izbor najeinniskih in etažnih lastniških stanovanj (po kvaliteti m s.an:v vanjsk; površini — pr. čemer je pri kvaliteti m:št> na različna opremljenost stanovan;a>. Razen tega predlagali, naj delovne o:ga-n:zac:je izdelajo sredn \ jene programe, v katenn >i morale predvideti več denarja za gradnjo in nakup s:a-novanj, prav tako bi v pi* gramih morale biti ugot w-liene potrebe in želje delavcev po stanovanjih Ud. Menili so, da bi banka moram kreditirati predvsem organizirano stanovanjsko gradnjo in spodbujati varčevanje la daljši čas. Posebej pa bi morali pri tem upoštevati, da jc stanovanje potrošna dobrina, ki zaradi kreditov, ki oi jih dobili varčevalci, ne ii smela preveč obremenjevati us«b"v£*a oziroma družin«ke-*. "'dar Avto-moto društvo Kranj vabi vse člane in druere vo7nlke motornih vozil, da sodelujejo v zbiralni akciji rdečega kri/a, ki bo v petek dne 28. junija 1968. od 17.—19. ure. Pomoč voznikov motornih vozil bodo prevozi zbranega materiala na določena mesta na območju mesta Kranja Prijave sprejema AMD Kranj v pisarni na Koroški cesti št. 17 vsak dan do dneva akcije. Vozniki motornih vozil, ki bodo sodelovali v akciji, naj se javijo s svojim vozilom (osebni avtomobili in kombiji) dne 28. junija ob 16. uri na parkirnem prostoru HUJE — prek mostu pri hotelu Evropa. DOLŽNOST VOZNIKOV MOTORNIH VOZIL IN NAS VSEH JE SODELOVATI V TEJ HUMANI AKCIJI ZATO POZIVAMO VSE, DA S CIM VEČJO UDELEŽBO DOKAŽEMO SOLIDARNOST! AVTO-MOTO DRUŠTVO KRANJ • LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE BLED VAM NUDI NA SVOJEM OBRATU V PODNARTU UGODNO IZPOSOJANJE GRADBENIH PLOŠČ ZA OPAŽENJE BETONSKIH DEL NA VAŠIH GRADNJAH. CENA JE ZELO UGODNA, IN SICER 8 S DIN ZA m2 NA DAN. INDIVIDUALNI GRADUELJI — j^t0"yOST! VSA NADALJNJA NAVODILA DOBITE NA OBRATU PODNART, TELEFON STEV. 72-127. LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE BLED Uredništvu »Letos sem končala srednjo šolo. štiri leta sem se trudila in sem vse razrede izdelala z odličnim uspehom, prav tako tudi diplomski izpit. Zdaj sem razočarana. Kje in kako naj se zaposlim? Nikjer ni mesta zame. Rada bi delala, da ne bi bila več tako odvisna od staršev da bi jim pomagala. Tov. urednik, ali mi lahko kako pomagate oziroma svetujete?« Takih pisem bo zdaj ob koncu šolskega leta še več. Toda, kako naj pomagamo? Rad bi vas opogumil. Šolskih let nikakor niste zapravili, zlasti še, ker ste bili vseskoz odlična dijakinja. Vedno bolj pa bodo iskani šolani ljudje. Ne obupavajte! Tako som ji hotel odgovoriti. Kaj bi ji s tem pomagal? Tolažba? — Jc to dovolj, če bi dekle, ki bi želelo svoje učenje, svoj trud dokazati na delovnem mestu? Na delovnem mestu, kjer zdaj dela nekdo, ki niina ustrezne izobrazbe, nekdo, ki ima že dovolj delovne dobe in b' se moral upokojiti, ali pa celo nekdo v nadurah, honorarno in podobno. Hotel sem dopovedati, da je delovnih mest za mlade šolane ljudi dovoli. Marsikatera delovna organizacija se je že odločno zavzela za to, da ima na delovnih mestih res ljudi z ustrezno izobrazbo. Zakaj zaveda se, da je sicer začetek z mladimi težak, toda misli na bodočnost. Nameraval sen. pismo poslati našim odgovornim družbenopolitičnim delavcem. No, pismo je tu, in prepričan sem, da bodo tudi oni povedali svoja mnenja. A. Učakar Tuji sindikati o smernicah ■ S A V okviru razprav in akej, ki bodo sledile le-tem v posameznih občinah, delovnih organizacijah itd., je o nedavno izdanih smernicah predsedstva in izvršnega komiteja centralnega komiteja rveze komunistov Jugoslavije minuli petek razpravljalo tudi predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Kranju. Ugotovili so, da se morajo tudi sindikati zavzeti za ures- ničevanje sprejetih stal še. Posebej so poudarili, da morajo sindikati vplivati na rešitev nekaterih sistemskih vprašanj. Dogovorili so se, da bodo kranjski sindikati začeli s konkretnimi akcijami v okviru programa po VI. kongresu zveze sindikatov Jugoslavije, na katerem bodo sprejeli tudi več resolucij. A. 2. »••04 Za šolarje med počitnicami Vsakdo se veseli počitnic. Zlasti šolarji. Toda za mnoge starše so počitnice večja obremenitev domačih izdatkov in nova skrb, kam z otrokom ob počitnicah. To zlasti velja za zaposlene starše, za starše, ki stanujejo v mestu, ki nimajo niti vrta in ob tem nobene možnosti, da bi otroka zaposlili. Sproščeno potepanje po dvoriščih in cestah pa na otroka slabo vpliva, da ne omenjamo vrsto nesreč in drugih nevšečnosti. Ob takih ugotovitvah se je Zveza prijateljev mladine občine Kranj letos zavzela za novo obliko pomoči staršem in šolarjem med počitnicami. Na Trsteniku pri Kranju pripravljajo posebno vrsto rednega celodnevnega letovanja za šolske otroke. S posebnim avtobusom bodo otroci odhajali iz Kranja zjutraj in se vračali proti večeru. Ob skrbnem vodstvu je otrokom zagotovljeno na Trsteniku oziroma po okoliških jasah in hribih ustrezno razvedrilo, izleti, igre, nabiranje gozd-n'h sadežev in podobno. Vse bo prilagojeno starosti in želji otroka, vremenu itd. Ob slabem vremenu bodo otroci imeli možnost primernih zaposlitev in iger v udobnih prostorih nove trsteniške šole. Tam Jim bod« tudi kuhali kosila In pripravljali popoldanske malice. Za vse prevoze, hrano in vodstvo bodo starši prispevali samo 3 N dinarje dnevno. Prav toliko še, kot je predvideno, pa bodo organizatorji krili iz drugih virov in prispevkov. Kot se je pokazalo na prvih posvetovanjih je med slarši veliko zanimanje za tako obliko celodnevnega letovanja otrok. V organizacij! sodelujejo vsa društva prijateljev mladine in druge organizacije po terenih mesta, ki v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi tudi zbirajo prijave. Letovanje se bo začelo v ponedeljek, 8. julija. — K. M. Uresničevanje družbenega plana v kranjski občini Investicije in zaposlovanje — osnovno vprašanje Bo kranjsko gospodarstvo zmoglo do 1970. leta 40 milijard S din investicij? — Poseben problem: zaloge gotovih izdelkov V prvih dveh letih uresničevanja družbenega plana v kranjski občini je bil dosežen pričakovani razvoj celotnega gospodarstva na področju ustvarjanja dohodka, ponekod pa je bil ta razvoj še hitrejši. Vendar pa podatki tudi že kažejo, da zaposlovanje in investicijska potrošnja močno zaostaja za predvidenim razvojem. V industriji, kjer so nekateri podaiki prav tako ugodnejši od predvidenih, pa se kopičijo precej velike zaloge in so lani predstavljale v celotnem gospodarstvu 30 odstotkov dohodka, v industriji pa celo 46 odstotkov. Družbeni proizvod je v minulih dveh letih naraščal po 13,2 odstotka, podoben pa je bil tudi razvoj narodnega dohodka. Tako je lani znašal narodni dohodek na prebivalca v kranjski občini 800 dolarjev. Ta podatek pa je ugoden tudi, če ga primerjamo z naraščanjem prebivalstva. Vsako leto se namreč število prebivalcev kranjske občine poveča za približno dva ods.lotka.Ce primerjamo naraščanje števila prebivalcev in naraščanje družbenega proizvoda, potem smo s predvidenim naraščanjem narodnega dohodka na prebivalca lahko zadovoljni. Dokaj drugačno sliko pa dobimo, če pogledamo podatke o osebnih dohodkih, zaposlovanju, skladih, investicijah in kreditih. Naraščanje osebnih dohodkov je bilo v zadnjih dveh letih naravnost strmo. Delno je to povzročila sicer razdelitev narodnega dohodka na račun osebnega dohodka, predvsem ' pa moramo ugotoviti, da osebni dohodki niso naraščali skladno z naraščanjem proizvodnje. Po drugi strani pa takoj lahko ugotovimo, da zaposlenost ne narašča tako, kot jc predvideno v družbenem planu. Tako že sedaj lahko trdimo, da ob takšnem naraščanju ne bomo dosegli leta 1970 predvidene zaposlenosti. Vendar pa je ta nena-sadnje precej odvisna tudi od uresničevanja predvidenih investicij, Da bi imeli boljšo predstavo o uresničevanju družbenega plana, poglejmo še sklade gospodarskih organizacij. TI so do 1966 močno naraščali in so to leto imele gospodarske organizacije 8 milijard skladov, lani pa je to število padlo že na sedem milijard. Razlika je sicer morda na prvi pogled majhna, vendar pa podatek močno vznemirja, če upoštevamo, da se bo kranjsko gospodarstvo oziroma investicijska potrošnja morala zanašati predvsem na lastna sredstva. Zamišljene investicije do 1970. leta pa so ogromne. Te znašaj'o v gospodarstvu 40 milijard starih dinarjev. Ta program investicij pa je do sedaj uresničen z 32,2 odstotka. In sicer jc v industriji program dosežen s 35,6 odstotka, v prometu in zvezah 29,3, v trgovini 18, v gostinstvu 1,3, v obrti 2,6, v komunali pa 95,3 odstotka, vendar pri slednjem ne gre za investicije v siiinovanjsko gradnjo itd., ampak za investicije v delovne priprave. Razen te-I ga pa moramo pri investici-1 jah povedati še to, da so te ! do 1965. leta naraščale in ta-! krat znašale 8 milijard, po-j tem pa so začele padati in so lani znašale 6 milijard starih dinarjev. Prav ta podatek pa močno vznemirja, kako bo moč uresničiti družbeni plan do 1970. leta. Nazadnje pa poglejmo še gibanje kreditov v kranjski občini. Tudi ti v gospodarstvu močno padajo. Vrh so dosegli 1965. leta, ko so znašali okrog pet milijard dvesto milijonov, potem pa so lani padli na milijardo petsto milijonov. Nočemo biti pesimisti pri ocenjevanju uresn i če van j a družbenega plana kranjske občine, vendar če pogledamo vse te podatke, lahko sicer ugotovimo, da je kranjsko gospodarstvo dovolj močno in živahno, da bi lahko uresničilo planska predvidevanja, vendar moramo takoj poudariti, da močno zaskrbljujejo nekatera odstopanja. Zato najbrž lahko zagotovo na- povemo, da bo treba družbeni plan spremeniti, če ne bo dosežena predvidena investicijska potrošnja. Spremeniti pa ga bo treba navzdol, čeprav so rezultati gospodar-jenja od 1965. do 1967. leta nekaj časa celo napovedovali, da bo plan treba spremeniti navzgor. A. žalar Proslave ob krajevnem prazniku V spomin na 25-letnico množičnega odhoda prebival s>tva iz Goric, Trsteni-ka, Golnika i-Uobuiiu poitvoaai.« A. L. priključile pekarne Bled, Jew senice, Radovljica in Kropa/ Vse po vrsti so bile zastare* le, v nemogočem stanju, brej potrebnih strojev in naprav.; Ker je jeseni istega leta v, Lescah pričela obratovati nova, velika in moderna pekarna za proizvodnjo kruha ter, peciva (kapacitete 4500 ton), so vse prej omenjene zastarele obrate ukinili, saj so. le-ti postali odveč. »Menimo, da je pekarstvo znanost in ne obrt. Edina dognana masovna proizvodi nja lahko uvaja novo dosežke, edino veliki kombinati si lahko omislijo posebne službe, ki skrbe za neprestano izboljšavo proizvodov. Nekdaj so pekli dve, tri, največ štiri vrste kruha, pn nas pai danes izdelujemo nad 40 različnih vrst. Krivda trgovini je, če potrošnik nima tolikš«. ne izbire, saj kruha ne na«! ročajo,« je povedal direktori kombinata 2ITO Franc Pui terle. Izvedeli smo še, da se podjetje prav sedaj pripravlja' na proizvodnjo najrazličnejših vrst peciva. Razen legaj jc ljubljanski živilski kombi* nat prvi te vrste v Jugos.arf vi j i, ki namerava ukiniti noe«f no delo. To bi pomenilo moći no izboljšanje delovnih pogojev vseh zaposlenih, hkrati pa pravo malo revolucijo na trgu. Doslej je kupec namreč lahko dobil svež kruh samo Zgodaj zjutraj, po novem pa bi ga bilo mogoče kupu. ob vsaki uri, tudi zvečer. Kombinat bo skušal prodreti še na nova tržišča. Trudi se biti konkurenče.i povsod. V podjetju so nasprotniki, razdeljevanja interesnih sfer, teritorijev. To ni \ sil i-du z načeli reforme. Ne a-stijo si izključne pravica nad ljubljansk m trgom. C*0 je kdo boljši, mu P^-'t L* odprta. In boljši naj zma a. Dosedanji uspehi komb t a Zli O kažejo, da je ta' a po». s'.ovunje eui.io pravi'" j. 1. Guz^ij Roženica za človeka Iz Južne Afrike iz Ca-petovvna je prišla vest, da so prvič v zgodovini medicine uspešno presadili roženico pavijana na človeško oko. Za sedaj še ni mogoče reči, če je operacija uspela dokončno. Zdravniki bodo tO lahko potrdili šele čez pet mesecev. Vendar pa bolnik že lahko bere velike črke. Prej je bil deset let slep zaradi obolele roženice. Dosedanja presajanja roženice ovac in svinj na človeško oko niso uspela. BOGOMIL DEBELJAK Žabji rekord Žaba z imenitnim imenom Corrosion je dosegla na svetovnem prvenstvu v skokih, ki je bilo v Los Angelesu, nov svetovni rekord. Skočila je namreč kar pet metrov in 956 milimetrov daleč. Prejšnji žabji rekord v skokih je bil »le* pet metrov in 871 milimetrov. Naši cariniki niso najhujši Znnno britansko popovka-rico Sandie Shavv in njenega moža so ob vrrutvi iz Arne-nk<' pričakali no-londonskem " letališču cariniki. Prtljago so pregledovali nič manj kot 75 minut. Sandie Shavv je morala plačati za štiri neprijavljene bombažne srajce štiri funte. Rešitev križanke št. 41 1. ME2AKLA, 7. KVART, 12. ORATAR, 13. KRAKAR, 14. DOMEN, 15. FRA, 16. INS, 17. ASEN, 18. SLOKA, 20. CI, 21. TERMOPILE, 24. RE, 26. JURTA, 27. PRHA, 30. OME, 32. IDA, 33. ČIŽEK, 34. SILONE, 36. CI NEMA, 37. SLAVA. 38. LIBANON. s »« 0 TOOq /V/7 SI/07E TELUE A// pozna/L... 7£Ot$f Do sedaj je utihnilo že 21 presajenih src. Tako so ugo-tovili tisti, ki neprestano spremljajo dosežke medicine na tem področju. Pred dnevi je v Londonu umrl Fre-deric VVest zaradi infekcije pljuč Ln ledvic. Pacient je bil že pokonci, pokadil je po tri cigarete na dan in zdravniki so upali na najboljše. Po seriji neuspešnih pre- ...........■■■.■■■■|la||||||^|II4ltlllllllMIIIIIIIIIIII1tlfiaRlfll1ia»l*IIMtll«IIIIIIIIIIN»lllltlllllHIIMIIIIIItlflllimtl Spet za in proti presajanju Poldrugi milijon Smithov Najpogostejši priimek v ZDA je Smilh. Menda se tako piše kar milijon in pol Američanov. saditev se spet slišijo glasovi, naj bi za nekaj časa prenehali s presajanjem src. Dy sedaj še niso našli načina uspešnega pr lagajanja telesa novemu srcu. Doslej so to dosegli sicer z manjšo odpornostjo organizma, po drugi j strani pa je ostal organizem j brez naravne odpornosti pred Infekcijo. Tudi če bo operacija uspešna, bo življenje človeka s presajenim srcem praktično vse življenje na nitki. Tako kot se sedaj dogaja z dr. Blaibergom v Južni Afriki. Dr. Blaiberg je ž; vozil avtomobil, nedavno tega pa jc zbolel za zlatenico. Zdravniki, ki se lotevajo teh operacij, menijo, da je za vsak uspeh znanosti potrebnih več žrtev, brez njih ni napredka. Nedopustno bi sedaj bilo prenehati s poskusi. Morda imajo prav. ČASOPISNI PAPIR LAHKO DOBITE PO UGODNI CENI VSAK DAN DO 1?.. URE G LAS 0£M STAVBA. 110 AMD ŠENČUR PRIREJA TEČAJ za voznike motornih vozil A, B in F kategorije. Pri četek v petek, 28.6.68, ob 18. uri v domu AMD Šenčur. Miha Klinar: Mesta, Dom<^ III. DEL Rekord kranjskih »Kurirjev« Klub golobov pismonoš Kurir iz Kranja jc v nedeljo, 23. junija, pripravil tako imenovano trening tekmo v zveznem merilu kot pripravo za olimpiado golobov pismonoš, ki bo januarja 1969 v Varšavi. Krilati tekmovalci so dosegli nov jugoslovanski rekord. Razdaljo med Beogradom in Kranjem v dolžini 570 km so preleteli v 7 urah in 15 minutah, kar pomeni poprečno 77 km na uro. To je dosegel najboljši tekmovalec, ki pa -mu je takoj sledila skupina drugih golobov. Zadnji rekord na tej progi je bil samo 8 minut manj kot 8 ur. Menijo, da so golobi zaradi tega dosegli tak uspeh, ker so jim omogočili ustrezen počitek pred startom, ker je bilo vreme ugodno in so glavno pot preleteli pred vročino, saj so iz Beograda vzleteli ob 4. uri. Ob tem jc zanimiva primerjava z železnico. Z brzim vlakom so se golobi do Beograda vozili 9 ur im pol, nazaj pa so to razdaljo preleteli v 7 urah in 15 minutah. K. M. »Vsi branijo Avstrijo. Vsi bi J jflj štefankin časopis o jugoslovanske $ leti neki članek, ki je, kakor P^e.', g|A ki ga je pred tremi dnevi objav ^ pjj kratski časnik »Arbeiter-Zcitung«-lahko Rozika to pisanje do kraja žaju Avstrije v»vojni, v kateri bi ^JOT razkosala, da »bodo njeni narodi slanega ogrožanja svojega miru«- .j ^ vsilili notranji red«, ki bi za8ot(^/«Fi Tako piše In potem piše °.um0gl''$ jugoslovanskem vprašanju. Ko bi ^ časnik, ko bi mogli vsaj jugosldvftpj j j in enoto v okviru države za v/g -I^a za demokratično preureditev, ki * trajnega miru, toda to vprašanje >>j sanje med Dunajem in BudiniPcs 1 j( i* ki bi zadovoljila jugoslovanski n^Cf<. ji čalo »moč te ali one državne P0'0^ti^fi — Jugoslovanski narod zahtej%^#| Srbov v demokratično državo 1*1' .3*J tovo še nemogoča, zakaj taka Q*r. S" Jr Ogrsko popolnoma od morja i'1 monarhije Združenje treh članov jfl enoto bi bilo mogoče le ob P(),1l',iP rodi . .. Takšne rešitve pa ne Tako je natisnjeno v člankU-/| obžaluje in kakor da si ustanovite ^ niči pa brani ohranitev sedanjega(£lli, 1 — Računati moramo tedaj 5 po njihovi združitvi s svojimi hrv KRAT NEIZVEDLJIVA. Vendar popolnoma godno za rešitev, uaS^\. ^! toliko, kolikor je rešljivo že sed Ktffii, vsaj srbsko-hrvatskega ozemlja ^jhV Tudi združitev teh srbsko-hrvats Banata, Hrvatske in Slavonije '^j ftfjl vladajočo enoto v okviru države jjf^i jugoslovanskega vprašanja; venda S1 rila vsaj strpljive življenjske P°2 Pšata nekdaj in danes (Nadaljevanje) VELESOVSKI VINOGRAD Zraven cerkve je bil vrt v 4 terasah, ki se še danes vidijo. Imenoval se je Devca (Delca). Včasih je bil to vinograd, last mengeškega župnika Verijanda. Kako, da je on bil lastnik ni znano, da pa je bil, je resnično. Ko so leta 1238 v Velesovem ustanovili samostan, mu je župnik podaril svoj vinograd na R*ati. Devea so bila prodana in štirje Pšačani so kupili vsak po en dol. Danes so last enega. I Tudi v pšaškem hribu, danes pravijo na Vazah, je rasla vinska trta. kraj pa se i« imenoval na Vin'cah. Najbrž so bile Vin'ce povezane z Devcami. HRIB SE JE PODRL Pftata ima danes 24 hiš. od teh so nekoliko oddaljene od vasi in se imonu-lpJo Kurja vas. Med temi štirimi hišami in vasjo je hrib, za katerega pravijo, da te nastal pred približno 400 5*^1 ko se, je dol pšaškoga nriba podrl, Zasud je štiri hiše z ljudmi vred. To utemeljujejo tudi s tem. da se je včasih od mesta, kjer je danes cerkev, videlo v Kurjo vas. Danes hrib zastira pogled. JEZERO POD PSASKIM HRIBOM Ce sc bodo vse ljudsko go vorice uresničile ali VCftJ ta, da se pšaški hrib ugreza, potem preti Pšačanom potop. Menijo, da je pod pšaškim hribom in delno tudi pod vasjo jezero. Potok Pšata izvira ob vznožju hriba. Ker voda nikoli ne usahne, niti v največji suši, pravijo, da voda priteka iz jezera. V hrib je globoka luknja z malo manjšim premerom 1 m, na dnu pa je voda. Domnevajo, da tu jezero dobiva zrak. da voda lahko odteka. Takoj pri izviru je voda velika, včasih je gnala dva mlina v vasi. V Mostah pa v velikem deževju poplavlja. Anton Zorman iz Rodice nam je v zvezi z vaškimi patroni poslal nekaj vrstic. Takole piše: Zgornji Brnik ima backa, tj. mlado jagnje; Sp. Brnik, Vereja in Lahovče imajo drevo Cimbaro; na Klancu imajo bic tj. neke vrste poljska cvetlica; na Bregu pri Komendi so žgan-ci, v Zalogu in Vodicah imajo žabe, v Mostah maslo in na Križu pri Mostah špago (po špago na vago). V Na-sovčah pri Komendi pa imajo tropine — to je zabela za žgance, narejena iz kisle smetane. Danes spet nadaljujemo s sestavkom Pšata nekdaj in danes, ki ga je napisala Milka, Mušič s Pšate. Potok Pšata je bil včasih velikega pomena, saj vas ni imela vodovoda. Ženske so vodo v vedrih nosile v kuhinje. V »grabnu« so splako vale perilo, kmetje pa so tja - gonili napajat živino. Samo tri hiše so imele vodovod zajetje je bilo v potoku Pšati. Scle pred petim; leti je vas dobila vodovod. Sprva so se nekateri zelo upirali temu, in je za vodovod glasovalo le pet vašča-nov. Ko pa je voda pritekla po pipah, so se za vodovod navdušili tudi drugi. Napisali smo že, da potok nikoli ne usahne. Vendar pa se je to nekoč že zgodilo. Leta 1885 vode ni bilo za nekaj trenutkov. O tem pripo veduje prijetna zgodbica. Tedaj je v enem izmed mlinov mlel Rehclnov stari ata. Bil je v hiši, ko jc nenadoma zaslišal, da se je v mlinu vse ustavilo. Sel je pogledat. Vode ni bilo, a je že čez hip spet pritekla. Ljudje so pravili, da je takrat iz jezera prišla v izvir tako velika riba, da je vodi zaprla izhod. V Pšati so zares velike in zelo dobre postrvi. Pravijo, da so včasih, mogoče takrat, ko je ž.ve! ResLhov ata, ob povodnjih dobili tudi do kilo gram težko ribo. Med prvo svetovno vojno je Jurjovčev Janez predlagal, naj bi pod hrib skopali luknje in se v votlini pri jezeru skrili. Tam bi bili varni pred vsem hudim. Brezno — globoko luknjo v hribu pa bi imeli za dimnik. Število hiš na Pšati je ved no enako. Ce so kakšno podrli, so napravili, kje kako drugo. Sedanja Golobova je stala pod cerkvijo, Urhova pa baje za Muščovim (Kropiv-nik) podom (senikom). Ljudem se jc zdelo, da so ''hiše preveč na kupu, pa so napravil; novi hiši zunaj vasi v smeri proti gradu. Stari dve so seveda podrli. Tudi na Goščovem vrtu je včasih stala hiša. Pri Goscu (pravilno: Godec, Godcu) sta bda dva brala. Takrat — pred približno 250 leti — tistemu, ki je imel nekaj zemlje ni bilo treba k vojakom. Lden od bratov jc postal gospodar Goščevc kmetijo, drugemu pa so na vrtu sezidali hišico in mu dali nekaj zera-lje. Ta jc kasneje tudi kupil sedanjo Jurjovčovo hišo. Zato so tudi vse Goščeve in Jurjovčeve parcelo — njive, travniki in g'.vćdov i — skupaj. Pri Šuštarju so imeli zemlje za dva grunta. Zraven hiše je stala kašca za žilo. Gospodarji so leta llXV> g-.uit zapravili. Vse je bilo prodano. Tudi kašca je bila prodana in preurejena v h.šo. Danes je to Kašarjeva h ša. Ime Izvira prav gotovo z kašec. Milka Mušie. H kta i (Nadaljevanje) Gorenjski kraji in ljudje ,a1ili t > RoS* «anes piše % vnovič pre- • ;k* o t^Lv,lovlc pre- striJski Qm. vPrašanju, Ž ni"' S^'alno-dcn1(> - je nekaj o polo-_ inieno oaeadjc bodisi Na pa rešena nepre-£ l'1 »z oboroženo sdo 111 narodom svobodo. ,?°lWkem, češkem slednjega, svetuje C 'agotoviti prostost ^o-Ogrska sposobna " **tt za--J P svet , SrK«obna S> J* Predpogoj , da biPrePorno vpra. io's.ka,i rešitev, i, • *aj bi poveden RJ**, Hrvatov in >° Avsfnk,a' *<>-i **&j0 kakor * tvi £oda v državno drža, tc razmere ,^vi;riave želi, v res, IS^^VENCEV 5 bratj ZAEN- 'Ni h anje še ni V rn0;,r 8a rešimo CNaS druženje 'Novi' dcIa Istre, ■Su n°lna re^tev ' »oka?roi>u ustva-kaza]a, da hoče 1 Avstrija vsaj deloma pustiti svojim narodom svobodo . . . Zaradi tega | j mora Avstrija dovršiti to delo, če hoče prepričati svet o svoji zmožnosti demokratične preustrojitve in s tem neznansko učinkoviteje služiti miru kakor le s samim govoričenjem o miru... To je čudno pisanje, razmišlja Rozi. Prav nič ne ustreza štefan-kinim pričakovanjem. Bi jo vprašala, kaj misli o tem. Toda, ali bi ji Šteli sploh lahko odgovorila? Vso skupaj jc velika zmeda. In v tej /medi vidi Rozika samo eno: vsi,"ki pišejo o politiki in se gredo politiko v slovenskih in d-ugih avstrijskih deželah, bi radi ohranili Avstro-Ogrsko kot celoto. To pa se ne sme zgoditi.' »In se tudi ne bo!' veruje Rozika in še marsikdo, ki mu je vojna tako kakor njej zapletla usodo, da samo v razpadu in propadu cesarstva še lahko upa na svojo srečo na domačih tleh. »Zato mora cesarstvo izginiti v ruševinah vojne! In tudi bo!« V to Rozika veruje, trdno veruje. Trdna vera pa premika gore! In taka trdna vera, ki premika gore, sc v Roziki čedalje bolj utrjuje Naposled ni zgrajena na majavih tleh njenih želja in hrepenenja, marveč na vedno bolj verjetnih in uresničljivih možnostih. Centralne sile že od junija doživljajo poraze na Balkanu. Solunska fronta jc prebita in morda bo cesarstvo doživelo odločilni udarec prav na Balkanu, kjer jc pred dobrimi štirimi leti začelo vojno proti Srbiji in Crni gori. O tem pa ni treba vpraševati štefi, ki jc zadnje čase do vsega brezbrižna, kakor da ji ni ničesar mar. Tako misli Rozika. V resnici je Stefi že ves mesec potrta, a brezbrižna ni, vsaj do Slavku no. čeprav jc tudi do njega Še pred i nekaj dnevi bila, dokler ji ni pisal oče, da je zdaj že prav gotovo j čas, da se pobriga za Slav kovo šolanje. Kako naj se pobriga, jo jc pred dnevi vrglo iz otopelosti očetovo pismo. 2e davno davno nekoč (bilo jc v Trstu, ko je Slavko začel hoditi v prvi razred) jc mislila na Slavkovo šolanje in na njegovo prihodnost. Stiskala je, zbirala krono za kronico, nalagala na hranilno knjižico, nalagala skrivaj, da Franc ni vedel za »Slavkovo« j knjižico, ker se je bala, da bi se nc ponovil Francov »beg« kakor že dvakrat poprej in z »bogom« nova Francova »tatvina« prihranjenega denarja. A kaj ko je bilo že leto devet na jstotrinajsto, zadnje leto pred vojno. V tistem letu pa ni mogla veliko prihraniti. Potem je prišla selitev na Bavarsko in s selitvijo veliki nepredvideni stroški. Prihranki so skoro skopneli in v Penzbergu je morala začeti hraniti skoro brez nič. Potem je moral Franc v vojsko, vojaška podpora, ki jo je prejemala, pa jc bila komaj za pol meseca življenja, mimo tega je našla tista nesrečna pisma, ki so ji razkrila Francovo prevaro in utvaio njene ljubezni, spoznanje tc utvare pa jo je udarilo tako hudo, da je postala brezbrižna do denarja. Ni zapravljala tjavendan, vendar je nehala misliti, da bi še nalagala denar v hranilnico in je zato marsikatera marka, ki bi jo lahko prihranila, ko se je bila zaposlila, izginila po nepotrebnom. Sele po vrnitvi domov se jc začela zavedati, da bi kljub vsemu lahko nekaj prihranila. »Da, seveda,« jo grize ta misel že nekaj dni," od dne, ko jo jc i::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::;?.::-:;:::;;:::::::: oče opozoril s pismom iz Kneze, kjer šc vedno zida, naj misli na Slavkovo šolanje, kakor da bi ji hotel obzirno (-O, oče j-: bil vsc'.ej obziren«!) očitati, da je dovolj njene -•/...•.,'. Ulj■..'(>■• i Ln nj i »žalovanja« za človekom, ki ga več ni in ki bi n ijbr> ne bil i njen, tudi ko bi šc žive«, sa- bi jo prej ali sloi pozabil- v:(J mimogrede jo je srečal, všeč mu je bila, mogoče je bu tudi r v nično zaljubljen, toda vojna je in ko bo minila, bo (udi lakn, >■/.-nih »resničnih-« ljubezni konec. Misliti jc treba na to. k:.- l . 'ic v resnici ima In ona ima sedaj samo sina, ?a katerega bodo s t skrbeli vsi, dokler bodo le mogli, njena skrb v tej skupni skrbi ,>a naj bo, da stopi k učitelju Grjupu in ga vpraša, kako jc s Slavko-vim vpisom v gimnazijo, kam naj ga vpiše in sc pomeni tuci: o .vi* ških, ki bodo s Slavkovim šolanjem. Pri »stroških«, ki lih omenja v pismu oče, se ji je branje zataknila*. In pn teh »stroških« se ji misli /e vse (e dni ustavljajo, či a* ji je oče pisal, da bo stroške za Slavkovo šolanje prevzel nase, več o tem pa se bodo pomenili v soboto, ko pride domov zaradi Marije in Mateja, ki mu je pisal, da^bi rad njegov »blagoslov in dovoljenje za Marijino roko« kakor je Solkanec pisal. Oče še piše o Mariji in Mateju, vendar se štefankinc misli mudej samo pri »stroških za Slavkovo šolanje«, ob katerih nenehno ini vedno znova zardeva, kakor da jo je sram, ker si mora oče zopet] nadevati skrb zanjo na svoja pleča, kakor si jo je naložil že več-j krat. Videti jc, da oče v svoji nesebični očetovski ljubezni ne vidii v njej žene, ki gre že v trideseto leto (»Da, čez tri mesece jih bom že trideset!« Stefi sramežljivo poveša oči) in ki bi breme svojega življenja morala nositi sama, marveč vidi v njej še vedno samo svojega otroka, za katerega mora skrbeti. »O, nikoli ne bom mogla očetu povrniti dobrot, ki mi i i h je storil!« se Stefi zaveda. Odkar je doma, ji Še ni rekel žal besede, a še manj. da bi jo opozoril, naj si poišče kako zaposlitev, da bo lahko preživljala sebe in sina. Nasprotno, vselej ji jo v teh motečih, odkar se je februarja vrnila z Bavarskega, govoril, da ie njenega romanja po svetu že dovolj in da je ne bo vec pustil od doma, če se mož ne bo vrnil iz ujetništva. Ali ji ni svetoval, da bi odprla, čim sc razmere uredijo, v vasi trgovinico? Ljudje ji bodo hvaležni. Sam ji bo pomagal, saj ima dela in tudi zaslužka v blagu in denarju več kakor dovolj. Seveda, nekaj bo morala začeti. Trgovinico bodo ljudje bolj potrebovali kakor šiviljo. Ko bi v teh mesecih nc bilo toliko ncslut.nih dogodkov in doživetij, ki jih je doživela, ko bi nc spoznala Lchman-na in sc ne zaljubila vanj, bi ne samo ne trpela zaradi njegove nesrečne usode (»O, prav gotovo je mrtev, ker bi drugače žc sporočil, da je ostal živ,« se hoče zopet vkrasti v Šteli bolečina), marveč bi mislila samo na to, da mora zaradi Slavkove prihodnosti poprijeti za kakršnokoli delo, če noče biti s sinom v breme domačim, predvsem očetu, saj je življenje, ki ga že celih sedem mesecev živi, nadvse »parazitsko« življenje na račun dera očetovih rok. Poglejmo v Beneško Sloveni'o! i?" i ■ ■ (Nadaljevanje) Slovo iz pravljično lepe Rezije — ki jo pa sicer tudi tarejo vsakdanje skrbi — je bilo pravzaprav le obljuba, da sc spet vidimo ob »šmarni miši« (15. avgusta), ko se domačini od vsepovsod snidejo in zapojo svoje zamolkle pesmi o Kaninu (2585 m). Da hora ta Caninova, na duha ano široka ... Režij ani poj o dvo ali troglasno, basi drže melodijo, ostali golčijo »od zadaj«; na koncu vsake pesmi pa zavri-skajo... Kot da bi s tem vriskom hoteli ubiti otožne tone svojega petja. Edir i ljudski ples, ki ga poznajo v dolini, je »rez i Janka«. Plešejo ga ob zvokih »citire« (violine), takt pa ji ojačava muzikamtovo udarjanje 7. nogo ob tla. Melodija gre včasih »na tousto« (nizko), potem spet »na tenko« (visoko). Ko se zdaj poslavljamo od Rezije, imamo občutek, da smo v tej odmaknjeni starinski slovenski deželici doživeli poslednje odseve pradavne pastirske kulture. Od tod tudi njen neupogljiv ponos: »My ny somo Laške, my so-md Rozojanuvc!« Tako smo se ob spominih na lepo Rezijo spet zaklepetali. Cas pa tako hiti in nas priganja na pot, naprej po slovenski Benečiji. Pušja vas Iz Rezije nas je pot pripeljala spet k Beli. še en pogled na ono stran reke, na mestece Možnico (Moggio), ki mu Rezija upravno pripada že od nekdaj. V Možnici je stala nekoč tudi mogočna benediktinska opatija, njen ustanovitelj je bil koroški grof Kocelj (Chazclo). Se preden pa pripotujemo v furlansko ravan, dobimo za spremljevalca široki, prodnati Tilment. Vanj st malo pred Pušjo vasjo (Venzone) izliva Bela, ki smo jo imeli za sopotnico že iz Kanalske doline, torej celih 46 kiiome-trov! Tiiment! Zdaj le še Taglia-mento . . . Do tod je torej P• jda (Faedis) in Tarčentu ali Centi (Tarcento). Po značaju so Tarčentski Slovenci bolj trdi in zaprti kot ostali beneški rojaki. Radi vzkpe. Mrzovoljno zro I v bogato furlansko ravan s | svojih s-!aborodoviinih bregov, ki da„'o le nekaj sadja, kostanja in vina — kruha pa j ISBBBBBBBBBBBBBCBBBB1M nc. Zato se Tarčentski Slovenci tako radi poslove od svoje skope zemlje, izselitve-ni proces je tu hitrejši kot drugod. Vse kaže* da bo ta del slovenske Benečije narodnostno najpreje izgubljen. Zanj gotovo tudi najbolj velja žalostna beneško-slo-venska pesem: O j boži me, oj božime tele dolince Kuo vas težkno zapustim. Oj božime, oj božime tata in mama, oj božime, oj božime sestre in brali, kuo vas težkno zapustim. Oj zbogom, Tarčentski Slovenci, kako vas težko zapustimo . . . Mimogrede pa le še omenimo neko njihovo jezikovno posebnost: slično kot v srbohrvaščini, se tudi v beneški slovenščini, posebno ob Teru, nekatera moška imena končujejo na — ac. N. pr. Mu-žac, Cedermac, Mečanac in podobno. — Tudi nekatere kraje Tarčentski Slovenci prav po svoje imenujejo. Namesto imena vasi Javor pravijo »Ta^na-javore« ali namesto Bela govore »Ta-na-ta-bje-lem«. Vražji most Pot od Tarćenta nas zdaj vodi preko rečice Maline v starodavno langobardsko mestece Čedad (Cividale), ki so mu Slovenci včasih rekli le Staro mesto. Tu jc nekoč sto-loval langobardski voj voda Gisulf in branil mejo Furla-nije pred vpadi nemirnih Slovencev. Bil pa je premagan 1. 610 in Avari, ki so skupno s Slovenci pridrli v te kraje, so Številne Lango-barde odvedli v sužnost na Ogrsko. Pozneje so langobardski vojvode živeli v prijaznosti s Slovenci, saj je bil še v 12. stoletju slovenski jezik splošen po vsej Furlaniji. Smatrali so ga kot »-običajni ljudski jezik«. Slovensko so govorili tudi na dvoru lan-gobardskih vojvod v Čedadu. Sicer pa sta v Čedadu živeli tudi dve plemiški rodbini, Cuk in Bojan. Celo v Benetkah najdemo med plemiči naša imena Zagorjan, Močnik (Močen igo) in Gradnik (Gra-cienigo). Čedad je še dandanašnji nekako osrednje mesto Beneških Slovencev, čeravno žive ti le bolj v bližnji in daljni okolici. Vendar jih opravki in kupčija tako vežejo na to sicer furlansko mestece, da se more slovenščina slišati na vsakem koraku. Za slovensko zgodovino je Čedad važen tudi zato, ker sc je prav tu okrog 1. 725 rodil zgodovinar Pavel Dija-kon, ki je prvi opisal naselitev S!ovc-ncev v teh krajih in njih boje z Lang-obardi. Čedad hrani mnogo slarih dragocenih listin in zgodovinsko pomembnih rokopisov. Nas bo gotovo najbolj zanimala knjiga »Evangelje sv. Marka«. To knjigo je evangelist baje sam spisal in jo potem izročil sv. Mohorju. Hranili so jo potem v božje-potni cerkvi sv. Ivana pri Devinu. Tu so dali premožnejši romarji vpisati svoja imena na rob evangelija. In tako so se nam ohranila naj-pristnejša slovenska imena izpred tisoč let: Beda, Nepo-kor( Stregomil, Drašček, Milena, Hat i mir, Kocelj, Zclt-slava, Trudopolk, Slovenka, Sebidrag, Sventopolk, Pribi-slava, Trpimir, Držimir, Ra-doslav, Braslav, Olomir, Mi-rigoj i. dr. V Čedadu bo slehernega popotnika zanimala tudi mala cerkvica iz langobardskih časov. Stoji tik nad slrrnim bregom hudourniške Nadiže. Pravijo, da je bilo na mestu te cerkvice nekoč pogansko svetišče, posvečeno rimski boginji ljubezni — Veneri. To dokazujejo z ohranjenim marmornim ognjiščem za sveti ogenj. Se imen i t ne j ša čedadska znamenitost pa je »vražji most«, ki se v loku pne čez penečo se Nadižo. Benečani so ga dali zgraditi že v 16. stoletju. Le od kod pa mostu to čudno ime? Staro ljudsko izročilo pripoveduje, da je ta most stal nekoč mi stebrih, ki pa jih je ob vsakokratni večji vodi razbesnela Nadiža podrla in odnesla. Mislili so že opustiti misel na graditev novega mostu, saj bi se končno mogli zadovoljiti z brodom, ki bi vozil čez reko, pač po potrebi. Takrat pa se je pojavil v mestu tujec; rekel je zase, da je sloveč inženir in da bo meščanom zgradili tak most, ki se ne bo nikoli podrl m bo varen prod se tako deročo Nadižo. Inženir se je ponudil, da bo most zgradil zastonj — le prvo živo bitje, ki bo šlo čez novi most, zahteva zase. Cedadski možje so se muzali čudnemu tujcu, mislili so si svoje — in udarili tujcu v roke, češ, kupčija velja. Ko pa so uvideli, kako hitro se pne obok novega mostu, ki ni imel nobenih stebrov, čez reko, jih je začeld skrbeti, kaj če niso sklenili kupčije z vragom, ki bo kmalu terjal ono izmed njihovih duš. Pa so jo brumni Cedadci uganili. Razglasili so ponud- bo: kdor bo šel prvi most, dobi mošnjo čeki*10*' In res je kmalu na ŽU$jl sivo prišel pastir z okolij hribov in povedal, da bi r* zaslužil cekine. Zbrali so se prestrašeni ^ ščani in gledali, kako vrag odnesel pastirja: Pa . je vse zasukalo: bistri P?ST, j je prišel do mostu, * ' mo je imel torbo s hleb<^j j sira, ob strani pa je v<# , psa. Odprl je torbo, vzel a I in ga polotil kot kolo ^ most. Za sirom pa je P1'^ : pes, in prvo živo bitje Je I sedaj čez most! . ^. Tedaj se je opeharjen1 .g jec razgrdil, kot blisk se ' zasukal in zbežal. Le du£J<0 žveplu je ostal za njim. 1 jc vrag zgradil Če^aA^-most, ki šc dandanašnji bro drži — Vražji most. Čedad res da ni slove"^ mesto — toda na sever vzhod sc širi toliko vanj Beneških Slovencev.^ jim je to mesto tudi potrebno središče že ^ ' opravkov po uradih- aq Nas bo gotovo tudi dejstvo, da je vP1"3^ dad sedež edinega Pr(*!£J«| , ga društva Beneških ^ cev. Imenuje se Slove j^, prosvetno društvo »Ivan s ko«. Predseduje mu clo"1^ Mario Kont. Imajo PagV<,j« rojaki v Benečiji to^1 ( # glasilo, tednik »Matajt*'^jj izhaja v Vidmu, uredn1* je Vojmir Tedoldi. . kj 1 . Vtise s srečanj z roj»>> Čedadu in drugod P° ^ čiji, bomo posredoval1 CLJ hodnjič. ^ posrc ČRTOMIR Z Povabilo: V avtobus* ^ bo popeljal Kranjca1* ($ izlet v Beneško SlovenU (0. in 29. t. m.) je še nekaJsPr? stih mest. — Prijave »e jema turistična P08'*?,.« # Creina, Kranj, Kor*** 4 (telefon 21022). HappeniflS v Kranju •t i" * Happening je zvr^ trf prelacije čustvovanj3 ^ r nutnega razpoloženja- #1*' izrazi z različnimi od beat glasbe VxC\$^'., protesta, plesa, i£re'lflgr1' pa do eksotičnih vm gibanju in kako dru**: taki vrsti predstave e f stvo samo po sebi ^ ' nehote sodeluje t ^ telesom in prav ta* ^ " igralci lahko izrazi atica trenutno doživlja. b vrsto -duševne m ^^f^. kreacije, ki se ob njii 9 medseboj nem sode^ terpretatorjev in Pl*\V^ t' ča v nekem skupne**, j« Tako vrsto i«re' svetu čedalje boUPj f$ bomo imeli pnlo.' ^:\a ti in poslušati V junija ob 19.30, v ,,"s|op^. domu v Kranju- . bo 300 starih đlri*% »'5' di pridite in sodelOL ^ tu današnje nn-lt' " A. V Tržiču dražji le beli kruh Lani prodali 352.733 kg belega in 588.616 kg črnega kruha i čilska občinska skupščina J "»a svoji zadnji seji, bila l preJšnji petek, obravnava-■ Judi prošnjo obrtnega pod-J» Pekarija iz Tržiča, da ^Povečali cene belega in T^a kruha. Po predlogu dela skega sveta Pekarije naj bik set,anJa cena črnega ^ od 140 starih din po- večala na 157 S din, pove čala pa bi se tudi cena belega kruha, od sedanjih 204 S din na 220 starih din. Kako je obrtno podjetje Pekarija iz Tržiča utemeljevalo svojo zahtevo za višje •cene kruha? V svoji prošnji so predstavniki tega podjetja poudarili, da v cenah, ki ^lllllll iiiiitfiiiiiiiiiiiEiiiiftiiiiiiiaiifiieiiiiifiiiiii z itiiiiittiiim mif ■iiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiMttiiiiitii. Zakaj rušijo notranjost novega bloka? Gradbeno podjetje Sava zida nad železniško progo = ■ bi ^po.rnovem grabnu na Jesenicah dva stanovanjska I I . . • * &o nedograjenem bloku pa so začeli rušiti no- g I anjost tstavbe oziroma posamezne zidove. Občani z 5 I ^"^CnJern opazujejo to nenavadno delo zidarjev in I i &*vt''a- nAli sc stavbe zidajo brez načrtov,« 6c spra- = 6kJ0,'0v.1JUaJe. ° tem smo slišali tudi pripombo na seji 3 i uP>ščinc stanovalcev jeseniške občine. I o.*11^ Vičarjcva, direktor stanovanjskega podjetja, je = I B.jasni'a na seJi skupščine stanovalcev, zakaj se je 3 I 8'adbeno podjetje odločilo za prezidavo notranjih pro- H I '■torov novega bloka. I li Jesenicah sc trenutno gradi več stanovanj kot je E I na,an^na sposobnost kupcev. Prvotno so v Savi raču- I I na.1/ da ODa Dloka odkupila železarna. Toda zaradi I I w, 'aun in znanih težav železarna ne bo odkupila a I tiar C° SGP Sava bloka nc" Proda' Predstavlja de- | I doki vložen v zidanje bloka, mrtev kapital vse dotlej = 1 iz ki n° bi našJi kupca. Ker Pa Di to Pomenilo veliko H I jv^U in kepico nevšečnosti za podjetje, so našli drugo a 3 'csitev. = I ^ y° Prvotnem programu je bilo predvidenih v bloku 3 I v Osobnih stanovanj. Program so spremenili tako, da a I 6^ v oloku 35 stanovanjskih enot, in 6icer enosobna 3 I j0 ovanja, garsonjere in klubski prostori za upoko- g 1 ^av°e ^a*° 60 potrebna v notranjosti rušenja-in preži- = I in e- celotna preusmeritev pa bo stala le okrog milijon a I kon*°* 6tar'n dinarjev. Blok bo sposoben za vselitev do S I zna^8 leta- Do takrat pa bo tudi prodan, ker je kupec = 1 * Torej rušenje in prezidava ni posledica napake Z I ihe^ ' arnPak posledica splošnih gospodarskih raz- 3 I van- ^ Jeseniškem tržišču ponudbe in prodaje etano- = I J- Menim, da je ukrep SGP Sava povsem razumljiv. 3 J. \ Kil. '"»miiiiinii 'IMIllllllllllllllllIlliiiimilllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllilllillllllll so bile ob reformi določene za bel in črn kruh, niso bila upoštevana tudi povečanja cen soli, kvasu, vodi in kurivu. Nadalje, so menili pred stavniki Pekarije, so se povečale cene komunalnih sto ritev — prispevek za uporabo mestnega zemljišča, električna energija, obresti na poslovni sklad — ravno tako pa v sedanjih cenah niso bili upoštevani prevozni stroški dostave kruha v trgovine, papir in akumulacija, zato tudi ni bilo možnosti razširjene reprodukcije. Pekarija v Tržiča je bila zgrajena leta 1958 hi so danes njeni stroji zastareli in iz-trošeni. Zaradi pomanjkanji strojne opreme skoraj vsa dela v Pekariji opravljajo ročno, kar pa seveda veča proizvodne stroške. Lani jc omenjeno tržjško podjetje prodalo 352.733 kilogramov belega kruha in 5S8.616 črn.--ga kruha. Poprečni osebni dehodki za zaposlenega v Pekariji so bili lani 981 N din. O predlogu Pekarije za povišanje cen kruha jc razpravljal tudi svet za gospodarstvo tržiš k e občinske skupščine in menil, naj bodo cene kruha v Tržiču enake cenam kruha v Kranju in škofjl Loki. Tako naj bi spremenili le ceno belemu kruhu, od sedanjih 204 starih din na 220 starih dinarjev, medtem ko naj cene črnemu in ržc-ih:i. 1 kruhu ostanejo nespremenjene. Takšno mnenje je svet za gospodarstvo predložil tudi občinski skupščini, ki ga je v celoti sprejela. Tako bodo Tržičani beli kruh odslej kupovali po 220 starih dinarjev, medtem ko bodo kilogram črnega kruha še naprej lahko dobili za 140 starih dinarjev. V. G. £d*n ',ko doIgo, ko so na nekaterih kranjskih ulicah postavili nekaj novih prometnih znakov. #|>J aksnlh, ki določa, da zavijanje v levo ni dovoljeno, stoji tudi pred kokrškim mostom, (po »2'. da ti'ti vozniki, ki želijo obiskati Restavracijo Park, še vedno lahko zavijajo v levo cs» Staneta Žagarja) Sodba bo izrečena v ponedeljek V ponedeljek se je na občinskem sodišču v Kranju končala štirinajstdnevna javna obravnava proti Francu Božiću, Miri Božič, Janezu Jugovicu in Radovanu Hrastu, obtoženim zaradi nedovoljene trgovine, davčne utaje, kupčevanja z zlatim denarjem in ponarejanja listin. Sodbo bo sodišče izreklo v ponedeljek, 1. julija. XVIII. GORENJSKI SEJEM V KRANJU 2—13. VIII. 1968 Dramatična bor^a s pobesnelim psom 12-lctni Janez Bohinjc iz Žirovnice v pelek zjuiraj ni pri« nesel kruha domov. S kolesom se je odpeljal k peku, ojagav« pot pa jc prekrižal podivjani pes. Mirni Knežević, raznašalka pošle, je v petek zjuiraj vzela na posti pošto. Njen delovni okoliš zajema vasi od Žirovnica do Rodin. Taka kot vsako jutro sc je ludi v petek ustavila na domu pri svoji hiši na Selu. Opazila je, da se je njen s.ari velčjak odtrgal. Stekla je po cesti za p.>om, ki jc že nap .dal mimoidoče. Ko se jc po cesti pripeljal Janez, je pes skočil nanj, ga podrl, zgrabil z zobmi za rokav in vlekel na bJižnji vrt. Ljudje so cel daleč opazovali pobesnelo žival, ker SO se bali, da je pes stekel. Lastnica psa je hotela obvarovali deftka najhujšega. Pes n| več poznal gospodarja, za4.o je ranil tudi njo. Ko je lastnici končno uspelo ločiti psa od dečka, ga je ■ težavo zadrževala, da ni skočil na druge ljudi. Pes je popolnoma podivjal. Pavel Bešter, ki ima v bližini mizarsko delavnico, si je hitro nataknil usnjene rokavice, vzel kladivo v eno roko, v drugo pa palico in zanko. Ko se je približal psu, je rekel Kneževićevi, naj zadrži psa tako dolgo, da ga bo z vrvjo zvezal za vrat. Posrečilo sc mu je in Kneževičeva je izpustila psa ter odskočila, pes pa se je v hipu pognal v Beštra. Ta je silovito potegnil za vrv, ki je visela pr.-k veje, in pes je zanihal v zraku. Tedaj je pritekel lovec Anion Vogeinik in ustrelil obe-enega psa. Podivjani volefak Je bil cepljen proti steklini, toda šelo laboratorijska preiskava bo pokazala, ee je bil zdrav. Janes se zdravi v bolnišnici, zdravniško pomoč pa je morala poiskala ii tudi lastnica psa. J. Vidic Voznik po nesreči pobegn.l Reška. Pešec se je pri tem laže ranil. Istga dne je okoli druge ure popoldne v Kranju neznan voznik osebnega avt >mO> bila verjetno nemške regij.raciji — s počitniško prikolico zbil mopedista. Po nesreči Je neznan voznik pobegnil smeri pro'ti Gorenjski. Mo-pedfst se je pri padcu lalfc ranil. L. M. Od petka, 21. junija, sc je na gorenjskih cestah princ tilo sedem prometnih nesreč; od tega je nastala pri petih prometnih nesrečah le neznatna materialna škoda. V petek dopoldne je na cesti drugega reda V Železnikih voznik motornega kolesa KR 16-061 Marjan Drol iz Sp. Sorice zadel pešca Ivana Veletrgovina »Živila« Kranj razpisuje 10 PROSTIH UČNIH MEST ZA PRODAJALCE IN PRODAJALKE IN PRAV TOLIKO ŠTIPENDIJ POGOJI: Dokončana osemletka 7 najmanj dobrim uspehom in starost največ do 16. leta. Interesenti morajo oddati prošnje najkasneje do 3. julija 19t»8. Prošnji je treba priložiti spričevalo. Prošnje vseh tistih, ki so jih že vložili bo komisija upoštevala. Priložiti pa morajo spričevalo. VELETRGOVINA »2IVILA« KRANJ kadrovska komisija M Al I (KIlflM III Ugodno prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK na drva, mamke gorenje. Ogled vsak lan pri Bernik, šk. Loka, Vlestni trg 6 ' 3217 Prodam manjšo KRAVO, ki do konec meseca teletila. Smit, Selo 25, Bled 3219 Za gotovino prodam večjo montažno HIŠO Jelovica v končni fazi dograditve v B.-strici pri Tržiču. Goričan Franci, Trg Svobode 9, Tržič 3227 MIZARSKI STROJ — po ravnalko 50x250 cm, CIRKU-LARKO in VRTALNI STROJ I prodam. Sitar Blaž, Visoko 72, Šenčur 3237 j Prodam zazidljivo PARCELO z lokacijo. Naslov v oglas- | nem oddelku 3288 I fazni ŠTEVEC in TELEVIZOR. Možina, Stružcvo 35 3289 Prodam TELEVIZOR RR Niš, ekran 49x39 s stabilizatorjem. Naslov v oglasnem oddelku 3290 Prodam KOKOŠI vaj t rok za zakol, eno leto stare, in vsak dan sveža JAJCA. Mu-šič, Cerklje 3 3291 Prodam PRAŠIČE, težke 25 kilogramov. Breg 56 pri Zi-l rovnici 3292 5» K bi D A — 26. JUNIJA Prodam navaden vprežni VOZ in SANI. Žirove Matevž, Zeleče 9, Bled 3293 Prodam JARČKE, 3 mesece stare, in PIŠČANCE za zakol. Janhar Olga, Hraše 35, Smlednik 3294 Prodam suhe smrekove PLOHE, stare 5 let, I. vrste. Naslov v oglasnem oddelku podružnice Jesenice 3295 Prodam kabinet ŠTEDIL- I Prodam FIAT — 600 D. NIK goran, novo enodelno Kranj, Jezerska cesta 105 OKNO z roleto, trifazni eno- 1 3305 Obletnica Boleč in nepozaben je dan 29. junij 1967, ko nas* je za vedno zapustil naš nadvse ljubljeni sin in brat Ivan Grilc Pomlad in cvetje se jc zopet povrnilo, le Tebe ni nazaj v naš prazen in dolgočasni dom. Zelo te pogrešamo, in ostal nam boš nepozaben. Žalujoči: starši in sestra Mici Trata, dne 29. junija 19o8 Sporočamo žalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla dne 24. 6. 1968 naša mama, babica, prababica, tašča, sestra in teta Marjanca Križaj rojena Kern Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 26.6.1968, ob 17. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Naklo. Žalujoči: sinovi, hčerke z družinami in drugo sorodstvo. Ob boleči izgubi žene, mame, sestre in stare mame Frančiške Čepon roj. Zalar s« najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem znancem in sosedom Zg. Plavža, ki so jo spremili k zadnjemu počitku, ji poklonili cvetje in vence ter nam izrazili sožalje kakor tudi pevcem za žalostinke in slovo ob odprtem grobu. Posebno zahvalo izrekamo prim. dr. Brandtstetcrju, dr. Pogačniku, dr. Vidaliju in vsem osebju internega oddelka za zdravljenja skrb in nego v času njene dolgotrajne bolezni. 2alujoči: mož Martin, hčerka Mariia, y\ Martin in Peter z il, mi ter drugo sorodstvo. KUPIM Kupim vžigalno napravo za puch roller. Naslov v oglasnem oddelku 3296 Ostalo Izdelujem TLAČNE VALJE za kopalne peči, BOJLERJH z GRELCEM za centralno kurjavo in vsa STAVBENA in KLJUČAVNIČARSKA DELA solidno in konkurenčno. Ključavničarstvo, Anton Jalen, Huje 3, stanovanje Jezerska c. 6, Kranj 3283 Sprejmem mizarskega VAJENCA z dokončano osemletko. Za hrano in stanovanje poskrbljeno. MIZARSTVO, Kregar Ivan, Vižmarje 59, šentvid-Ljubl jana 3297 Iščem GARAŽO kjerkoli v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 3298 Hitro in solidno popravljam vsa AVTOMEHANIČNA DELA. Se priporoča, Bokal Anton, Polica 15, Naklo, te lelon 21 412 3299 Iščem PLANSAR.IA-ICO, vajeno molže, za Belsko planino. Sušnik Franc, Bohinj ska Bela 3300 GOSPODINJSKO POMOČNICO — samostojno — sprejme takoj 4-čIanska družina. : Zglasite se v krznarstvu, J Kranj, Maistrov trg 2 3301 Začasno za nekaj ur dnevno sprejmem ŠIVILJO za delo na domu. CETINSKI, Kranj, Maistrov trg 2 3302 Sezonsko delo v letovišču Počitniške zveze Kranj v Priman turi pri Puli dobi dekle ali mlajša upokojenka za pomivanje in pranje. Začetek dela takoj. Nagrada po dogovoru. Adlešič, Kranj, Planina 15 3303 Kino Iščem vse vrste kovanega starega denarja. Ponudbe poslati pod »Kovanci«. 3304 i3 ■ i HOTEL GRAJSKI DVOR RADOVLJICA Vas vljudno vabi vsako sredo, soboto in nedeljo od 29. junija do L septembra Igra kvartet Franja Zorka PRIPOROČA SE KOLEKTIV DRILA AKOGAR Kranj CENTER 26. junija franc.-špan. ba1"^ CS film ČLOVEK IZ MARA; KECHA ob 16., 18. in 20. url 27. junija franc.-špan. bar ■ CS film ČLOVEK IZ MAK* KECHA ob 16., 18. in 20. ««j 28. junija franc. barv. C film PET FANTOV ZA »''J GAPUR ob 16., 18. in 20 Kranj STORŽIĆ 26. junija zah. nemški ^ film ČAKALNICA SMRTI ob 16., 18. jn 20. uri $ 27. junija zah. nemški CJ film ČAKALNICA SMRTI <*> 16., 18. in 20. uri 28. junija amer. film VEK Z MEČEM ob 16. in g uri, franc.-špan. barv. c lilm ČLOVEK IZ MARA*-11' CHA ob 18. uri Stražišče SVOBODA 26. junija amer. film t^T VEK Z MEČEM ob 20. u'1 Kamnik DOM 27. junija amer. film _ ,0, VEK Z MEČEM ob 18- >° uri 28. junija amer. bary. film SAN FERNANDO <>° in 20. uri P Jesenice RADIO 26. junija nomŠk film GRBAVEC IZ SOB* 27. junija amer. fUm STOR POD SONCEM 28. junija nemški ti\& LONSKA ZANKA [A klJ- 0 Jesenice PLAVŽ 26. junija ameriskfi-MESTO POD SONCEM 27 junija francoski film MOŠKI IN žt bary. 28. junija francoski film MOŠKI IN Dovje — Mojstrana ^ 27. junija franc. ba°'' film PUSTOLOVCI Kranjska gora ^ 27. junija nemški A film GRBAVEC IZ SO* Škofja Loka SORA 26. junija amer. ba^jj i* OPERACIJA OPIJ °* 20. uri CS 27. junija franc J^gjA* film LUKSUZNA ^ RACIJA ob 20. uri 28. junija franc. J&AV' film LUKSUZNA Jfj RACIJA ob 18. in 20 u Kamnik DUPLICA filf 26. junija franc. ba^g tt> NE RAZBURJAJMO 5 19. uri filffl 27. junija franc. barj NE RAZBURJAJMO 9 20. uri Po mladinskih prvenstvih SFRJ za posameznike Dva naslova za Triglav Na treh krajih so se merili stopili v dveh skupinah: R:soboto in nedeljo najboljši mlajši v Zagrebu, starejši pa J&ladi atleti in atletinje Jugo- v Skopju. Prvenstva so bila hkrati tudi zadnja izbirna tekmovanja za sestavo državne reprezentance. Kranjčani so se vrnili z dvema naslovoma držav n h *-«^»w»!!!tm-w» « prvakov: Nada Klemene je xJjSH^^H pričakovano zmagala v teku ISIHI na UM) m med mlajšimi mla- slavije za naslove novih drevnih prvakov. Varaždin je S Prizorišče obračuna mlaj-^ in starejših mladink, llaedtem ko so mladinci na- dinkami, Dušan Preže I j pa je bil po ogorčenem boju prvi v troskoku med starejšimi mladinci. REZULTATI predstavnikov Triglava — mlajše mladinke — 60m: I. Vučkovič (SI. Va raždin) 8,0, 5. Klemene (Tr) 8,2, 9. Vidovič 8,4; 100 m: 1 Klemene (Tr) 13,0; 80 m ovire: 1. Pešut (Maribor) 13,3, 2. Vidovič (Tr) 13,4; starejše mladinke — 200 m: 1. Nagy (Slav\>nija Osijek) 25,4, 3. Osovnikar (Tr) 26,3; 400 m: 1. Jurkovič (Mladost Zagreb) 58,8, 6. Bizjak (Tr) 61,6; mlajši mladinci — 300 m ovire: 1. Pajkanovič (Sarajevo) 39,6, 4. Kieč (Tr) 42,7; disk: 1. Bilič (Sr. Mitrovica) 43.70. 8. Napast (Tr) 35,64; kladivo: 1. Punč (Radnički Kragujcvac) 46,76 (državni rekord), 3. Sud-žukovič 41.70, 7. Lapanja 35,94, 11. Napast (vsi Tr) 32,00; starejši mladinci — 800 m: 1. Koprivica (Sarajevo) 1:53,4, 3. Zumer (Tr) 1:55,8; troskok: 1. Prežel j (Tr) 14,23 (letos najboljši rezultat v Sloveniji; palica: 1. Pančič (Mladost Zagreb) 390, 5. Mokič (Tr) 340; kladivo: l.Pavličič (Sen ta) 46,93, 6. Pustov (Tr) 39,05. M. Kuralt Triglav: Beljak 7:5 V nedeljo so igralci kranj skega teniškega kluba gostili v tradicionalnem srečanju ekipo i/ Bdjaktft. Po zanimivih igrah so domačini šele po zaslugi boljših dvojic premagali borbene jjoste s 7:5. PODROBNI REZULTATI (prvoimenovani so igrači Triglava) — Polenec : Lm-der 1:2, Znidar : Miesb'ch!er 1:2, Siarc : Piilich 2:0, Jezcr-šek : R. Thomas:er 0:2, An-zclc : M. Thamasser 2:1, Ko kl : Falle L 2:0, Furlan : Fat-lc II. 2:1, Kustcr : Baumgar-tner 0.2, Polenec-Znidar : L.n-der-Viiesbichler 2:1, Stare -Furlan : Pillich-Falle L 2:0, Kokl-Anzelc : Baumgartnei-lalle H. 2:0, Je ei ek-?u:ič : M. Thomasser-R. Thomasser 0:2. M. K. **°»o dopoldne Je pred- s.fnik kranjske občinske *uP*člne SUvko zalokar z j drcem žogice na prvi ate-ob «prl ,*ri*ce » maU golf sPortnem parku v Kra-- Foto: F. Perdan Teniška šola v Kranju Na pravkar minulem prvenstvu Slovenije v tenisu za pionirje so kranjski predstavniki dosegli lepe uspehe. Iztok Purič se jc uvrstil v polfinale tekmovanja pionirjev do 14 let, enako je uspelo tudi Marku Dovjaku v konkurenci pionirjev do 12 let, medtem ko sta Srečko Uranič in Marko Cirič prišla med osem najboljših pionirjev do 14 let. Ti štirje tekmovalci, ki imajo za sabo kratko športno pot, obetajo, da bo tudi v Kranju zrasel nov rod kvalitetnih igralcev tenisa. Da bi pridobili v klub kar največ mladine, so se pri TK Triglav odločili, da bodo organizirali teniško šolo za začetnike. Pričetek bo v ponedeljek, 2. julija, ob 8. uri na igriščih v športnem parku, sprejemali pa bodo pionirje in pionirke od 8. do 14. leta starosti. Solo, ki bo brezplačna, bo vodil igralce Triglava Andrej Polenec. M. K- okrog tri tisoč Igralcev. Podatek ne- -kJJ2 treh dneh Je mali golf v Kranju obiskal« Jokt ° t,,Hn|i zgovorno kaže, da si Kranjčani želijo takšne in podobne rekreacijske ob-le- — Foto: F. Perdan Finalna mladinska nogometna tekma za pokal Gorenjske Jeseničani pokalni prvaki Gorenjske V nedeljo je bila odigrana le finalna mladinska nogometna tekma za pokal Gorenjske. V enakovrednem srečanju sta sc ekipi lrigiava in Jesenic v regularnem ea.ai razšli neodloc.-no 1:1 (1:0). Tudi v podaljških ni prišlo do odločitve. Rezultat se namreč ni spremenil. Zaradi tega so streljali enajstmetrovke. Najprej so jih izvajali Jeseničani. 1) i ".i, so 4 gole iz petih enajstmetrovk. Kranjčani pa so ino ali ze po dveh strelih na v' u.i odnehati, ker so obe en.i js metrovAj zastreljali. Tako so zmagali Jeseničani in s tem osvojili naslov gorenjskega pokalnega prvaka. Streiea v regularnem času sta bili za Triglav Semrl, za Jesenice pa Pavlic. Gole iz enaj.*t netrovk pa so za Jesta .d, Semrl, G.osar L. Grosar II. JESEN It'F — Lajni iLukancič, Baro."-, Snbic, Savinšek, Pol.janšck. M.vgdič, Babic. Pavlic, Smasin, StodJ. Pred 100 gledale] je tekmo vodil Gros (Kranj). J. Javornik •^MN9Ctll9M§MMMM«9«*«e«t«*O«0atl»l l Naš komentar Tudi odhjj tarji in košar-| karji na zaSiu^eni oumor ; Zdaj so tudi košarkarji in odbojkarji za nekaj časa 0 odložili žogo in odali na zusiuženi poietni odmor, ki bo • predvidoma trajal poldrugi mesee. V drugi polovici avgusta pa bodo spet zaigrali za prvenstvene točke. • Poglejmo, kakšna je uvrs.itcv gorenjskih ekip ob pol-* J času v republiških ligah. • Škofjeloški Kroj je ne glede na to, da je doslej že 9 trikrat zapustil igrišče poražen, v vodstvu pred nevar-«# n.m zasledovalcem Rudarjem iz Trbovelj, ki ima enako 5 število točk kot Ločani. Pov rh vsega pa obema ekipama • dela preglavice šc Maribor, ki ima tudi 11 točk. Prav • zaradi lega se obeta v jesenskem delu prvenstva zani-% mi v boj za prvaka, kj se ho direktno uvrstil v II. zvez- • no ligo. Več prednosti dajemo Kroju, ki pa bo imel S dosti dela, če bo hotel doseči doslej največji uspeh. 9 Drugi gorenjski predstavnik v tej ligi Jesenice je po • polovici prvenstva na petem mest«, čeprav je *e vse :kazalo, da bo pristal precej višje. Ker pa je razlika med Jesenicami in vodečim Krojem le dve točki, lahko 5 jeseni pričakujemo ob dobri pripravljenosti moštva z % Jesenic precej višjo uvrstitev. J V II. republiški ligi pa je letos presenetljivo dobro • zaigral Triglav, ki je v vodstvu, in, če bo tako dobro S nadaljeval, bo v novi sezoni spomladi nastopil po dveb S letih spet v 1. republiški ligi. V vodstvu pa so tudi košarkarice Jesenic in vse kaže, da bodo to mesto sadržale do konca prvenstva in si s tem pridobile pravico sodelovanja na kvalifikacijah za vstop v zvezno ligo. Novinec v ligi Kroj iz Škofje Loke je zasedel 7. mesto, močno pa so razočarale Kranjčanke. ki so krepko na koncu lestvice in po kvaliteti ne sodijo v to ligo. Po odhodu najboljših igralk k Olimpiji se kranjska tkjpa ne more ustaliti v solidno moštvo, ki bi bilo sposobno osvojiti vsaj nekaj točk. Tudi odbojkarji so končati svoje spomladansko prvenstvo. V ienski 7-članski ligi 6ba gorenjska predstavnika tvorita zlato sredino. V moški pa so Jesenice po porazu v zadnjem kolu na drugem mestu. Novi prvak bo bržkone Ljubljana, saj povratno tekmo igrajo Ljubljančani doma in je malo možnosti, da bi tedaj zmagali Jeseničani. Kranjski Triglav je počival prvo poletje na 7. mestu, čeprav bi ob večji resnosti posameznikov lahko pristal nekoliko višje. Novince v ligi Kamnik pa je obstal na dnu in jc težko verjeti, da sc bo obdržal v konkurenci najboljših mošlev moške republiške odbojkarske lige. Vsi športniki z žogo: nogometaši, rukometaši, košarkarji in odbojkarji so zdaj od li na odsluženi odmor. Po nekajtedenskem počitku pa bo spet treba prijeti za delo, za nove točke v jesenskem delu prvenstva. J. Javornik 5 • 5 ^•••••••••••••••••••••••••a)0«oo«#«a)#o#a>S GLAS SREBA — 26. JUNIJA \