Letnik 1912. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zasiopane v državnem zboru. Kos I. Izdan in razposlan 1. dne januarja 1912. Vsebina: Št. 1. Ukaz,'s katerim se izpreminjajo nekatera določila izvršitvenega predpisa k zakonu o carinski tarifi z dne 13. februarja 1906. 1 in pojasnil k carinski tarifi. 1. Ukaz ministrstev za finance, trgovino in poljedelstvo z dne 22. decembra 1911. 1., s katerim se izpreminjajo nekatera določila izvršitvenega predpisa k zakonu o carinski tarifi z dne 13. februarja 1906. I. (drž. zak. št. 22) in pojasnil k carinski tarifi. Naslednja določila izvršitvenega predpisa k za konu o carinski tarifi z dne 13. februarja 1906. 1. (drž. zak. št. 22) in na podstavi člena V zakona o carinski tarifi z dne 13. februarja 1906. 1. (drž. zak. št. 20) z razglasom z dne 13. junija 1906. 1. (drž. zak. šl. 115) izdanih pojasnil k carinski tarifi se dopolnjujejo, oziroma izpreminjajo tako: 1. K izvršitvencimi predpisu. Odstavku 2 točke a) S 13 izvršitvenega predpisa k zakonu o carinski tarifi je dostaviti: Ako so pa v normativu tare za navadne lahke in druge (ozir. navadne močne) bale navedeni različni postavki tare, velja za druge (ozir. navadne močne) bale nastavljeni poslavek tudi za lešene poluokvire, poluzaboje, oboje ali slično gradivo. II. K pojasnilom. V prip. odstavek 1 k št. 113 je po besedah: „gewöhnliches Hackwork (Bäckorware)“ vriniti: „tudi zmleto (drobtine od žeijielj itd.)“ ; naslednjo besedo „auch“ je črtati. V prip. 1, odstavek 1 k št. 141 je v sedmi vrsti črtati besedo „gemeinen“ in po besedi „bearbeitet“ vriniti naslednji stavek: Celuloid v pločah z vmesnimi legami tkanin ni izključen od ravnanja pb št. 141. V prip. 4, odstavek 2 k št; 141, je črtali opozorilo „Gewebe mit Zelluloid überzogen, Nr. 3(it c*. Odstavke 10—-13 prip. I k št/ 173 je nadomestiti z naslednjim besedilom: ü emJ terpeniinovega olja, ki ga je preiskati, se dene v 100 etn-'' obsegajoč merski cilinder in se pomeša s 45cm3 alkohola 90 prostorninskih odstotkov ; nato se cilinder zapre in pretresa. Terpen-tinovo olje, v katerem je mnogo rudninskega olja," se pri tem ne raztopi v alkoholu, temveč daje motno tekočino ali odločnico oljnatih kapelj in ga je brez nadaljnje preskušaj« odpravljali po št. 177 ali. natančno preiskati. Ako so je olji: čisto ali skoro čisto raztopilo, je lahko dano čisto terpentinovo olje ali terpen-tinovo olje z majhnim pridatkom rudninskega olja. ki gaje dalje preskušati lako: Najprej se dene k alkoholski raztopini še alkohola do delne črtice 100 etn3 in se zopet dobro pretrese. Nato se meša v posodi, ki se zapira, (Siovenkch.) i 60 cm'' raztopine, v kateri so 3 g kalijevega bro-mata in 11 g kalijevega bromida v 1 l vode, s 15 cm3 razredčene žveplene kisline (350 e/»’ koncentrirane kisline na 650 cm3 vode), z izločenim bromom rumeno barvani tekočini se primeša 6 cm' alkoholske terpentinovo raztopine in se 1 \ minute dobro pretresa. (listo terpentinovo olje vzame raztopini popolnoma barvo; v drugem primeru je blago smatrati za pomešano z rudninskim oljem in ga odpraviti po št. 177 ali ga dati natančno preiskati po c. kr. kmetijsko-kemijski poskuševalni postaji na Dunaju. Zadnji odstavek prip. 4 k št. 173 je črtati. V obe. prip. k razr. XXII—XXV, oddelek IV, točka 3, odstavek 3, je na koncu črtati številki 7 in 8 in za to postaviti : 7. 8 in 9. Drugi odstavek t. 4 obč. prip. k razr. XXII— XXV; oddelek IV, naj se glasi takole; Z vsemi temi izdelki je ravnati kakor s pre-jami, in sicer vedno "z najvišje ocarinjenim po-stavkom, ki pride v poštev. V obč. prip. k razr. XXII—XXV, oddelek IV, točka 4, je po drugem odstavku vriniti naslednji novi odstavek; Prav tako je ravnati gledé pozainentom sličnih prej, narejenih na stroju za sukanec, (glej oddelek V, točka 10. odstavek 8), pri katerih gre čez močneje napelo prejo spiralno ovila nit. V obč. prip. k razr. XXII —XXV, oddelek V, točka 1.0, je po sedmem odstavku vzprejeti naslednji novi odstavek ; Pozamentom slične preje kakor „gimpi“ (vijaki, kablji) se razlikujejo od teh pozamentov s tem, da se dajo taki izdelki stroja za sukanec lahko razviti in da se pri tem razvijejo vse niti v enako smer, izdelki „mlina za gimpe“ (,gimpi“ in takozvani kablji) pa so ali nevtralni, to je ne dajo se razviti niti na desno niti na levo ah temeljne uiti se kakor pri vijakili razvijajo v nasprotni smeri k oviti niti. Zaradi carinskega ravnanja s takimi prejami glej obč. prip. k razr. XXII—XXV, oddelek IV, točka 4. V prihodnjem odstavku je črtati v začetku besede : „Als Grundsatz.....Fällen ist“ in za to po- stavili : Im übrigen ist für die Unterscheidung der PosanienÜerwaren von mehrfach gezwirnten Garnen und Schnüren in zweifelhaften Fällen daran Na koncu zadnjega odstavka prip. 3 k št. 274 je namesto citirane „št. 361 c“ postaviti: „gl. prip. It k št. 361“. Odstavek 1 prip. k št. 309 od besed; „|iei Umstand, daß........usw.V nadalje odstavek 2 do vštevši 5 k tej številki je nadomestiti z naslednjim : Kakor znake za blago iz patentnih ploč je smatrati značilno rezalno držanje in transparency, kadar se raztegne; blago, pri katerem je dan eden izmed teh znakov, je torej odkazati št. 309. Pri tem se pripominja, da blago iz patentnih ploč nima stiskalnih šivov, pač pa skoro vedno lepilni' šive, ne redko tudi čez položene praine in da praviloma ni nad 2 mm debelo. (Lepljeno blago iz mehkega kavčuka št. 312.J Cevi iz patentnih ploč se spoznavajo na šivu, ki gre po dolgem, ali na poteznem držanju. K temu je pripomniti, da imajo tudi cevi št. 320 b Cesto vlisek, ki je sličen šivu in gre po dolgem, ki pa prihaja od vtisa robov tkaninskih pratnov, ovitih ob vulkanovanju; take cevi se razlikujejo od cevi, narejenih iz lepljenih patentnih ploč, z odtiskom vzorca tkanin, ki ostane na površini. Zaradi nadaljnjega razlikovanja blaga iz. mehkega kavčuka gl. šl. 312. Topljeni predmeti tega postavka brez šivov so na odprti strani večinoma vrvičasto zviti in niso nikdar nad I mm debeli. Okolnost, da top- * ljeno blago brez šivov ni prosojno, ne izključuje njegovega tarifovanja po št. 309. ker ga pridatek barve naredi Cesto neprosojno. To se zgodi zlasti, kadar se "barva s sajami (črno) ali s einobrom (rdeče). Odstavek 3 prip. 11 k št. 361 jc črtali in na njegovo mesto postaviti: K št. 361 c spada tudi eeluloidno perilo iz celuloida v pločah št. 141, ki sc znači s tem, da. ima vedno samo izbite gumbnice; s perilom iz tekstilnega blaga, ki se je dodatno prevleklo s e.e-luloidnim lakom in ima vedno šivane gumbnice, pa je ravnati po t. št. 274. V prvem odstavku prip. 2 k št. 449 je v peti in šesti vrsti črtati besede: „und kleinere Schienenräder aus nicht schmiedbarem Guß“. V prip. 1, odstavek I k št. 471 je v 7. vrsti črtati besede „starken Blechen oder Stahlstäben“ in sta to postaviti: iz pločevino debele več nego 5 mm ali iz železa v palicah. V prip. 1, odstavek 2 k št. 47 1 jc v 3. in 4. vrsti besede: „Zumeist sind es Blattfedern, aber auch Spiralfedern“ nadomestiti z naslednjim besedilom: „To so listnate vzmeti“. Prip. 2, odstavek I k št. 471 naj se glasi: Vzmeti za pohiš I m (vzmeti za žimnice), to so spiralne vzmeti iz žice z večinoma daleč drug od drugega stoječimi zavinki in drugo grobe vzmeti št. 471 c so spiralne vzmeti (vlačne vzmeti) iz žice, debele nad 2 mm, ter vzmeti iz pločevine nad l'5mtn do vštevši 5 mm debele. I V prip. 2, odstavek 2 k št. 47 I je v prvi vrsti po „n. pr.“ postaviti: „tako dimensioniraue“, nadalje je v zadnji vrsti tega odstavka črtati besedi „u. dgl.“ in dostaviti naslednje besede: Posteljni vstavki iz lesa ali železa prepeti z vzmetmi, zvezanimi med seboj, ki si- tudi ne prevlečejo z blagom, i. dr. d. odstavek prip. 2 k št. 47 I je črtali. ■ V prip. 2. zadnji odstavek k št. 471 je v drugi vrsti namesto ,št. 471“ postaviti „št. 471 c‘. V prip d, odstavek I k št. 47 1 je v I d. vrsti po besedah „Cojisfedern n. dgl.“ vriniti „nadalje vzmeti za gradnjo strojev itd.“ Sklepni stavek prej omenjenega Odstavka je črtati in za to postaviti : Take vzmeti močnejših dimensij. gl. prip. 2 k št. 471. V prip. d, odstavek 2 k št. 47 J je črtati prve tri vrste in za uvod postaviti: Pod št. 471 il spada 4. odstavek „(Hienarh .... behandelt)“ gorenje pripomnje je-črtati in za to postaviti: 4. Vzmeti s pritrjenimi tulci, okovi, členki i. e. r., ki posredujejo pritrditev na drugih predmetih ali vpliv vzmeti, kakor na primer avtomatska zapirala duri, drogi za zagrinjala na valjcih (rouleaux), tečaji za mahajoče duri itd. je orari-njevati po št. 471. Ako so pa vzmeti montirane na predmetih kakor deli, vzmeti ni vpoštevati za podlago tarifovanja, temveč le za železno sestavino; n. pr. strojne sestavine z montiranimi vzmetmi se obravnavajo po razr. XI. ali XL1, železno orodje v zvezi z vzmetmi'kakor orodje dotične'številke. Vzmeti št. 471 a, b in c so lahko tudi ,v zvezi z lesom; v zvezi z drugimi navadnimi ali s finimi tvarinami spadajo pod št. 471 il. Vzmeti v zvezi z najfinejšimi tvarinami, šl. 486. Vzmeti št. 471 «, b in c. polirane, šl. 471