er.mrvLVi ateJSMrea**-:*

Siro&oveto gjlaslia 9tZweze gosi^iničamk^ls aeadrug za mat-lfear&kss obi»st v C«lju<s. Uredništvo in upravništvo se nahaja na Dečkovem trgu štev. 2. Naročnina za nečlane letno 30 Din, člani gostilničarske .,Zveze“ dobivajo list brezplačno.
StC'V. 4:.


V Celju, cine t@. ^prllsa S ©ST.
l^eto V.
fJašim člancm, narošn kom, inserenčpm in čitateljem ne^ šega lista voščimo veselo
flUEUUJOI
Uredništvo in uprava lista.
RADI POMANJKANJA PROSTORA V LISTU s»w bili primorani nekatere važne zadeve preložiti za prihodnjo izdajo. — Obenem sporočamo, da smo izdali list radi velikonočnih praznikov za štiri dni poprej.
VSmE££!a2f<S^i^Sn3gS2i^y3SmtSa!&&*liSkSB&BmS!
litje leži to se strokovne razstave v Grazu.
Glasom sklepa zvezne odborove seje z dne 5, aprila 1927 odpošlje naša zveza na III. avstrijsko strokovno razstavo, ki se bo vršila v G razu v času od 30. aprila do 8. maja 1927, pet oficijelnih delegatov,. V zvezi včlanjene zadruge pošljejo obligatorno po enega zastopnika. Poleg oficijelnih zastopnikov se bo udeležilo razstave tudi mnogo rodbinskih članov gostilničarjev. Dobrodošli so tudi vsi drugi stanovi in zasebniki.
Oficijelni zvezni in zadružni delegati, katerih bo po številu 28, se zberejo dne 29. aprila 1927 ob 3. uri popoldne na glavnem kolodvoru v Mariboru ter se odpeljejo z brzovlakom ob tričetrt na 4. uro proti Grazu, kamor bodo dospeli ob 5. liri popoldne. Skupno z oficijelnimi delegati potujejo lahko tudi vsi ostali udeleženci.
Z našo korporativno udeležbo hočemo pokazati celemu svetu našo složnost in zavednost gostilničarskega stanu naše države, ker bodo imena vseh udeležencev razstavne otvoritve objavljena, v vseh avstrijskih im tudi drugih inozemskih listih. Zato pa pričakujemo, da bo udeležba čim večja.
Na avstrijskih železnicah imajo vsi posetniki predmetne razstave 25% popusta in oproščeni so plačila avstrijskega vizuma, Istntako smo zaprosili za 50% popust na naših železnicah,. Kot legitimacija za pravico do teh ugodnosti služi p osel n ikom v naši pisarni že vnaprej kupljena vstopnica na razstavne prostore v Grazu po 16 dinarjev ali 2 avstrijska šilinga, katera se mora pokazati avstrijskemu konzulu, ko se zaprosi za brezplačni vizum. Radi tega je potrebno, da si vsi udeleženci preskrbijo takoj potni list in. kupijo v naši pisarni potrebne vstopnice.
odborove seje »Zveze gostilničarskih zadrug mariborske oblasti v Celju«, ki se je vršila v torek, dne 5. aprila 1927 ob 1. uri popoldne v salonu hotela 'Balkan« v Celju, Gosposka ulica št. 7 s sledečim
DNEVNIM REDOM:
1.	Čitanje zapisnika zadnje odborove seje.
2- Poročilo načelstva.
.. Uročilo tajnika in uprave »Gostilničarskega Jista« ter v zvezi s bučkama 2 in 3 odobritev dosedanjega samostojnega delovanja načelstva in tajništva,
4.	Pivovarniški kartel.
5.	Dalmatinska vina in gospodarstvo Slovenije.
6.	Nova ureditev odpiralnega in zapiralnega časa obratov trgovskih točil cev.
7.	III. avstrijska strokovna razstava od 30. aprila do 8. maja 1927.
8.	Slučajnosti.
Navzoči:
1.	Zvezni načelnik g. Drago Bernardi, hotelir iz Celja, ki vodi razprave.
2.	Zvezni podnačelnik gosp. Franc Rebeuschegg iz Celja, kot namestnik načelnika.
3.	Zastopnik zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani gospod dr. Josip Pretnar.
4.	Kot povabljeni gost gosp. Ivan Ra,they, gostilničar v Rajhenburgu.
5.	Zvezni tajnik g._ Anton Komac, ki fungira kot zapisnikar.
Včlanjene zadruge so bile zastopane:
1.	Maribor mesto:
6.	g. Henrik Senekovič, zadružni načelnik;
7.	g. Andrej Oset, restavrater v Narodnem domu.
2.	Maribor okolica:
8.	g. Holc Matija, zadružni načelnik.
3.	Konjice:
9.	g. Ivan Jurca, zadružni tajnik.
4.	Vojnik:
10.	g, Pukl Miha, zadružni podnačelnik;
11.	g. Tratnik Blaž, gostilničar;
12.	g. ^Stante Rudolf, gostilničar;
13.	g. Špes Franc, zadružni tajnik.
5.	Ptuj:
14.	g. Mahorič Franc, zadružni načelnik;
15.	g. Slavinac Joško, zadružni podnačelnik.
6.	Šoštanj:
16.	g. Ježovnik Matevž, zadružni načelnik.
7.	Mozirje:
17.	g. Goltnik Franc, zadružni načelnik.
8.	Ormož:
18.	g. Golenko Anton, zadružni načelnik.
9.	Slov. Bistrica:
19.	g. Kos Ivan, zadružni načelnik,
10.	Šmarje pri Jelšah:
20.	g, Gradt Maks, zadružni načelnik;
21.	g. Habjan Ivan, zadružni podnačelnik;
22.	g. Narad Anton, zadružni odbornik;
23.	g. Grasseli Emanuel, gostilničar.
11.	Žalec:
24.	g. Virant Ivan, zadružni načelnik;
25.	g. Fischer Jakob, gostilničar;
26.	g. Šribar Alojz, gostilničar.
12.	Celje:
27.	g. Perc Drago, zadružni oclb.;
28.	g. Žumer Josip, zadružni odb.;
29.	g. Petschuch Franc, zadružni odbornik;
30.	g. Cajhen Josip, zadružni odb.;
31.	g. Poderžaj Franc, zvezni računski preglednik;
32.	g. Šribar Jakob, gostilničar.
13.	Prevalje:
33.	g. Krnic Franci gostilničar.
14.	Sv. Lenart v Slov. goricah:
34.	g. Rojko Rudolf, gostilničar.
Zastopanih je 14 včlanjenih zadrug. Na podlagi te prezenčne liste ugotovi zvezni načelnik g. Bernardi, da so sklepi današnjih razprav veljavni, ker je zastopanih od 23 včlanjenih zadrug 14, kar presega število, ki je določeno po § 14 zveznih pravil, ki je potrebno za veljavno sklepanje.
Zvezni načelnik g. Bernardi pozdravi zastopnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani in vse navzoče, se zahvali za obilo udeležbo ter otvori sejo ob pol 14. uri popoldne.
Po končanih formalnostih in običajnemu načelnikovem nagovoru, se preide na
DNEVNI RED.
K prvi točki
se na splošno zahtevo opusti običajno čitanje zapisnika zadnje odborove seje, ker je bil itak objavljen dobesedno v »Gostilničarskem Listu« št, 12 iz leta 1926. Nato se preide
k drugi točki
dnevnega reda. Radi tesno združenega načelnikovega in tajnikovega poslovanja se združi druga točka s tretjo. — Zvezni načelnik g. Bernardi poda besedo zveznemu tajniku g. Komacu in ga prosi, naj poda
k tretji točki
izčrpno poročilo o zveznem delovanju in upravi »Gostilničarskega lista« od občnega zbora sem, to jo za čas od 12. januarja do 5. aprila 1927, katero se glasi sledeče:
TAJNIŠKO POROČILO o delovanju zveze in upravi »Gostilničarskega lista« za čas od 1. januarja 1927 do 31. marca 1927.
Sprememba zveznih pravil.
Komaj smo našo organizacijo izpopolnili v toliko, da smo združili v njej vse na bivšem Štajerskem, Prekmurju in Mežiški dolini obstoječe gostilničarske zadruge, že se nam je odvzelo 2 zadrugi iz najše zveze z omejitvijo našega delokroga samo na teritorij mariborske oblasti. Od nas vloženi priziv proti odloku velikega župana mariborske oblasti v Mariboru, je ministrstvo trgovine im industrije z razpisom z dne 12. februarja 1927, štev. br. 16.552/III zavrnilo in potrdilo odlok velikega župana mariborske oblasti v Mariboru, s katerim so se naša pravila spremenila tako, da smemo imeti včlanjene v naši zvezi samo zadruge s sedežem v mariborski oblasti. Vsled tega ministrskega razpisa zgubimo iz naše srede brežiško zadrugo, ki je bila — kakor že objavljeno v listu od 20. marca 1927 — ena izmed najboljših zadrug. Istotako smo zgubili s to spremembo zadrugo v Sevnici. Zadrugi iz Laškega in Trbovelj ste pa itak že poprej izstopili iz naše srede in se priključili ljubljanski zvezi. Za organizacijo nima ta sprememba velikega pomena, ker je vseeno kje je kakšna zadruga včlanjena, glavno je, da je nekje včlanjena in da pridno sodeluje z drugimi tovarišicami.-Radi tega podam to poročilo le. da se zadosti formelnostim.
Zbornica in kompetenca zveze.
Prav dobro je nam znana kompetenca zadrug, ki bi iporale opravljati vse organizacijske prvoinštančne posle, naša zveza pa edinole one posle, ki spadajo v delokrog druge instance. Vzlic temu smo primorani vršiti posle kompetence prve instance, katere bi morale pravilno vršiti zadruge. Radi tega našega poseganja v kompetenco zadrug, moramo zapostavljati delovanje druge instance, ki spada v naš delokrog. Razume se, da tako delovanje škoduje mnogo celi stvari. Ne more sc pa v doglednem času spremeniti in. sicer iz enostavnega razloga, ker ni med gostiiničaistvom tako daleč dozorela stanovska zavednost, da bi za svojo stanovsko organizacijo žrtvovali fi-nancijelno toliko, da bi zadruga za-mogla vizdrževati za gostilničarsko organizacijo v vseh zadevah zmožnega in veščega zadružnega tajnika, da bi na ta način prevzele in vršile zadruge svojo kompetenco popolnoma samostojno in uspešno.
Dokaz ravnokar navedenemu so klaverno obiskovani zadružni občni zbori. Razumljivo je, da nimajo člani posebnega zanimanja se udeleževati občnih zborov, ker vedo že vnaprej, kaj bodo tam zvedeli in slišali. I^olikim občnim zborom sem prisostvoval, toliko enakih poročil načelnika, tajnika in blagajnika sem slišal. Ponekod poda vsa ta tri poročila ena sama oseba' v
par besedah. Taka poročali se podajajo po starem šablonu z navedbo koliko spisov je došlo k zadrugi, koliko članov je pristopilo na novo in koliko jih je obrt odložilo ali umrlo ter koliko vajencev in pomočnikov se je vpisalo. S tem je končano poročilo načelstva in tajništva. Poročilo blagajnika obsega par postavk dohodkov in izdatkov ter par besed poročila preglednikov računov, ki se vsakokrat vrši med zborovanjem in ni mogoče izvršiti dela pravilno in natančno. Še poprej se začne čitati zapisnik zadnjega občnega zbora, kateri zavzame vsakokrat precej časa. Med slučajnosti se stavljaju po navadi poprej nepremišljeni predlogi in sklepa o marsičem, kar se po navadi ne izvrši ali pa, če se izvrši, nima nobenega uspeha, ker ali ni vloga dobro formulirana ali pa se stavljenim zahtevam ne more ugoditi, ker ne slonijo na zakoniti podlagi. Uverjen sem, da bi se zadružnih občnih zborov udeležili prav radi vsi člani brez da, bi se jim nalagalo redovne kazni, če bi bili uver-jeni. da bodo na zboru slišali nekaj novega, nekaj kar lansko leto niso slišali. Da bo pa mogla zadruga vse to izvršiti. je potrebno, da žrtvujejo člani toliko kolikor je potrebno za vzdrževanje zmožnega zadružnega tajnika, ki bo zaposlen celi dan in po potrebi tudi po noči za zadrugo in nje člane. Na ta način bo naša pisarna razbremenjena vsega dosedanjega dela, ki spada v resnici v delokrog zadrug in bo megla vršiti potem uspešno vse one posle, ki spadajo v delokrog druge instance, to je naše zveze.
Vse ravnokar popisano je nemogoče izvršiti takorekoč čez noč. Prebod iz sedanjega zadružnega mrtvila v reformirano stanje, se mora vršiti polagoma. ker ni naše ljudstvo, posebno pa podeželsko gostihiičavstvo dostopno do kakoršnegakoli napredka bodisi v tem ali onem oziru. Izvanredno težko mu gre v glavo moderniziranje svojih obratov in organizacij.
Iz tega razloga je za uspešno naše delo potrebno, da vrši še nadalje posle prve instance, to je posel zadrug, naša zveza in skuša v tein času vplivati na zadruge, da žrtvujejo toliko, da bodo mogle vzdrževati redno tajništvo in opravljati na' ta način samostojno vse posle prve instance.
Take spremembe ne moremo v pašem delokrogu izvesti. Zato je potrebno poklicati na pomoč oblast in zbornico.
Da prepričamo tako oblast kakqr zbornico, da je potrebno delati pri naše zvezi momentano tako kakor sem povedal poprej, je potrebno sestaviti deputacijo nekoliko gospodov, fci se bo podala k oblastim in zbornici ter tam razložila vzroke, iz katerih smo primorani uravnati naše delovanje pqleg drugoinštančnih poslov še na pnoin-štanpne. Le če bodeta oblast in zbornica na ta predlog pristale iu nas v naših stremljenjih v kolikor zakoni dopuščajo, podpirale, bomo prišli kedaj na zeleno vejo, sicer je naš stan že danes zapisan pogubi.
Sposobnostim spričevala.
Na podlagi številnih dopisov, ki jih prejemamo od velikega župana v pogled in izjavo v zadevi izdaje osebnih pravic, sem ugotovil, da nimajo mnoga zadružna vodstva pravega smisla in pojmovanja o celem zadružnem delovanju. Radi tega nerazumevanja stvari nam povzročajo velike sitnosti, neprijetnosti in zamudo dragocenega časa. Se najdejo voditelji, ki nimajo nikoli časa za kakšno koristno organizacijsko delo. Cie pride pa do njih kakšen človek, ki je ob priliki kakšnega sejma ali veselice pomagal streči gostom po par ur vsakokrat, najdejo takoj čas, da mu napišejo zadružno potrdilo o štiriletnem rednem streženju gostom in nam na ta način s tem lai-njivim potrdilom povzročijo par dni
dela, ker se moramo o resničnosti tega potrdila šele informirati, če je potrebno take slučaje navesti, jih imam precejšnje število na razpolago.
Največ prvoinštančniih poslov, ki jih sedaj opravljamo, je torijj take narave, da moramo kontrolirati delovanje mnogih zadružnih načelnikov v njih poslovanju. Skrbite pri svojih zadrugah, da se opusti tudi vsako nepravilno in protizakonito poslovanje, da nam ne bo treba nadzirati zadružnega poslovanja, pa bomo lahko posvetili ta čas drugim bolj važnim zadevam.
Revizija točilnic za stoječe goste
Že 14. decembra 1926 smo zaprosili velikega župana za obnovitev in-str,akcijskega postopanja o izdaji potrdila o sposobnosti lokalov točilcev stoječim gostom im navedli konkretne slučaje z dokazi, da niso vsi ti lokali sposobni za izvrševanje točenja alkoholnih pijač. Vzlic urgenci nimamo še rešitve in tudi se ni v nobenem prijavljenem slučaju instrnkcijsko postopanje obnovilo. Našemu stanu se pač ne gre niti toliko na roko, v kolikor bi bilo po zakonih primorano.
Če bi bili zahtevali od oblasti, da pregledajo lokale naših članov, bi se bilo to zgodilo v par dneh. Ker smo pa zahtevali to za točilce, imajo merodajni gospodje za to gluha ušesa.
Kdo je temu kriv? Gostilničarji sami, ker se iz vrst gostilničarstva ne more nikogar dobiti, da bi se potrudil z menoj k oblastim in jim naše težave tudi ustmeno razložil. Izven naše pisarne se za celo stvar nihče ne briga. Da pridemo tudi v tej zadevi končno do cilja, je potrebno, da danes tukaj sklenete poslati deputacijo do gospoda velikega župana v Maribor, Ministrstva, trgovine in finamce v Beogradu, Finančno delegacijo v Ljubljani in Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljano, katera bo te gospode vsaj opozorila na to, da živimo, če ne bo mogla drugega doseči. Če tega ne bodete storili sedaj, bodete pa prav gotovo storili, kadar bo nova uredba o odpiranju in zapiranju točilnic v veljavi, katera bo vaše obrate do smrti uničila.
V	tej zadevi si bom dovolil podati daljši referat, kadar pridemo do šeste točke dnevnega reda.
Proti neomejenemu podeljevanju koncesij za točilnice v Mariboru, kjer jih je sedaj že 58, je protestiral tudi občni zbor Trgovskega gremija v Mariboru, ki se je vršil dne 24. marca t. 1. Iz tega se razvadi, da tudi reeini in poklicni trgovci ne odobravajo rednega podeljevanja novih točilnic za stoječe goste. Zbor trgovcev je protestiral tudi proti nadaljnemn obdavčenju našega domačega vina s strani mestne občine.
Tujski promet.
Za pospeševanje tujskega prometa, kar je za naš stan in sploh za celo gospodarstvo Slovenije največje važnosti, se nihče ne zanima. Na naš ponovni poziv v listu od 20. februarja 1926 se je odzvala samo zadruga v Slovenjgradcu in nam poslala lepo sestavljeno poročilo, ki bo služilo tujcem v informacijo pri potovanju v naše kraje.
To je žalosten dokaz naše nezrelosti za tako važna vprašanja. Se je čas, da se zadruge potrudijo vsaj v to plat, da nas čas ne prehiti.
Samo poglejte malo na Avstrijce in Nemce, kateri so takoj po prevratu uvideli, da je pri njih industrija opešala. Poprijeli so se takoj z vso vnemo pospeševanja tujskega prometa, katerega nameravajo povzdigniti na nivo Švice. Samo pri nas se za taka eksistenčno važna vprašanja ne briga nihče.
Ni ga bilo med nami človeka, ki bi bal skušal preprečiti izdajo famozne naredbe o določitvi delokroga med našimi hotelirskimi slugi in postreščki. Uveljavila se je nairedba, glasom katere ne sme hotelir sprejeti svojega gosta na kolodvoru po svojem nastavljenem ali pravilno rečeno, mu ne sme prenesti prtljage iz kolodvora v hotel, ampak mora tak posel vršiti zopet druga oseba, to so postreščku kar stane gosta toliko kolikor prenočišče. Vse to ni v prid pospeševanju tujskega prometa,
V	zadevi bom podal daljši referat med slučajnostmi, kjer bomo o tej naredbi: posebej razpravljali.
Tudi preveč birokratično urejena carina
ne koristi pospeševanju tujskega pro-
meta, Povem le primer o neki pošiljki : iz Avstrije na naš naslov, katera je vsebovala nekoliko komadov lepakov reklame za III. avstrijsko strokovno razstavo. Pošiljka, ki je bila nedolžna kakor jagnje, od katere bi ne bili imeli prav nobenega dobička, se je zacarini- , la z 207 Din, Lepaki, katere je pošiljka vsebovala, so pa bili vredni kvečjemu 100 Din. Vidi se, da za pospeševanje j tujskega prometa niti oblasti nočejo : imeti pravega razumevanja.
Predmetni lepaki niso le propa- : ganda za Avstrijce, ampak obenem in- | j direktno tudi za nas, ker je pričako- ; • vati, da bodo Avstrijci posegli po našem vinskem pridelku. Ce se jim bodo : delale z ocarinjen jem par reklamnih : lepakov za njih razstavo težkoče, pc ; tem ni pričakovati, da bi se vnemali za. i naše pridelke izven če boido radi po- | manjkanja lastnih domačih vin pri- : motani.
Točilnice za stoječe goste.
Zadeva točenja alkoholnih pijač v j trgovinah z mešanattn blagom se je po i ; dolgem času vendar enkrat rešila. Zadnjo rešitev je izdal državni svet. V | smislu odlokov upravne oblasti I. in- i stance, potrjeni od II., upravnega so- | dišča in državnega sveta, ne spadajo ; trgovine z mešanimi blagom k obrato- | valnicam iz člena 8? gostilničarskega ; pravilnika. Po tej jasni določbi se ne | sme dovoljevati še nadalje trgovcem z : mešanim blagom, da bi točili v svojih ! trgovinah alkoholne pijače, bodisi za | zauživanje v lokalu ali preko ulice v I odprtih posodah. V takih trgovinah se sme samo prodajati alkoholne pijače v po trgovskih običajih zamašenih steklenicah za za,uživanje izven trgovine.
Ce bi se kdo izmed trgovcev z. mešanim blagom ne držal točno po teh določbah, prosim, da. nam stvar naznanite, kakor smo objavili v zadnjem listu, nakar bomo pol vzeli vse potrebne korake, da se bo take patrijote poučilo od strani oblasti s primerno denarno globo, da je treba, zakone spo- i štovati. Zadosti so nam do danes škodovali.
Zadružni komisarji.
Zadružne komisarje je postavila oblast na naš predlog zadrugam v Šoštanju in pri Sv. Jurju ob j. ž. Za zadrugo na Vranskem še ni zadeva rešena. Komisar, ki je bil postavljen za zadrugo v Šoštanju, je dovršil svoje delo, spravil v red celo zadružno poslovanje in izvršil volitve. Načelstvo je prevzel g. Ježovnik iz Šoštanja,. Nadejam se, da bo ta zadruga vsaj sedaj z nami agilno sodelovala, ko je skusila koliko jo stane kuratela, ki ji je bila postavljena na naš predlog.
Za zadrugo v Sv. Jurju je sicer iemnovan g. Plaušteiner, nima pa še dekreta v rokah. Uverjen sem, da bo tudi ta gospod s svojo znano agilnostjo spravil v red šentjursko zadrugo, ki je tudi precej v neredu. Pri tej zadrugi so se vršile pod prejšnjim načelstvom velike nerednosti in protekcije ljudi, ki so vse drugo, samo ne gostilničarji.
Sličnih nedosfatkov, katere moramo za vsako ceno odpraviti, če hočemo, da bodo kedaj prišli za gostilni-čarstvo boljši časi, bi vam lahko pripovedoval v neskončnost. Ker imamo pa mnogo drugih važnih stvari za reševati, bom prešel z mojim poročilom na
upravo »Gostilničarskega lista*
in s tem h koncu svojega poročila.
Sprejemanje naročil oglasov za list bomo primorani omejiti samo na solidne in zanesljivo plačilo zmožne tvrdke ter one, ki bodo plačale naročene oglase vnaprej. Po starih ^enah oglasov nismo imeli prav nobenega do bička in bi bili ravno krili vse tiskovne stroške, če bi nam bili vsi naročniki oglase tudi plačali. Ker pa nam precejšnje število naročnikov naročenih oglasov vzlic opetovanim opominom, noče računov poravnati, lahko kalku liramo z izgubo po 5.612 Din.
To je vsota, katero moramo računati kot zgubljeno, ker bi eventuelne tožbe stale več kakor znašajo računi. Skusili bomo vse dolžnike po odvetniku opominjati in vsote eventualno iztožiti, ali dosti ne bomo na boljšem kakor če vse iz knjig zbrišemo.
Mnogi gostilničarji vračajo list s pripombo: »Ne sprejmem«. Tako postopanje ni le zrcalc nezavednosti današnjega težkega položaja gostilničar-stva, ampak diskreditira našo organizacijo. Prosim, da pri vsaki priliki va-
šim članom dopoveste, da je naš list z:, vsakega gostilničarja brezplačen in naj ga nam ne vračajo s pripombo, da ga nočejo sprejeti.
S tem končam svoje poročilo o zveznem delovanju in upravi »Gostilničarskega lista«.
Zvezni načelnik g. Bernardi se zahvali zveznemu tajniku g. Komacu za izčrpno podano poročilo, katerega na kratko nešumira in da na razpravo.
K besedi so se oglasili razni govorniki, kateri so podano poročilo v splošnem odobravali. Koncem debate je odbor intenzivnio delovanje zveznega tajnika priznal s primerno novoletno nagrado in stalnim namaščen jem.
Izvolil se je štiričlanski redakcijski odbor, kateri ima nalogo prečitati vse članke pred oddajo v tiskarno. V ta odbor so se soglasno izvolili gg. Ber- ; nardi, Rebeuschegg, Perc in Žumer. V ostalem se je dosedanje samostojno delovanje načelstva in tajništva soglas- ; no odobrilo.
K četrti točki
dnevnega reda podasta zvezni načelnik in tajnik obširno poročilo o do sedaj podvzetih korakih glede pivovarniškega kartela in doseženih uspehih poga- | jlanja z Unionsko pivovarno v Ljubljani, katera je pristala na'naše zahteve in zagotovila sledeče:
1.	D. d. pivovarne Union jamči za dobavo prvovrstne kakovosti piva iz svojih pivovarn. Obveže se, da ne povi- i ša samolastno cen pivu. brez predhodnega sporazuma z Zvezo gostilničar- j skih zadrug mariborske oblasti v Celju, j
2.	Pivovarna bo ukrenila vse po- | trebno za točno postrežbo. Stavila bo j gostilničarjem na razpolago primerno | količimo ledu, ki je potrebna in ki bo ; popolnoma zadostovala za hlajenje do- | bavljiene količine piva.
3.	Ce bi se pivovarna ne ravnala točno po sporazumu pod točko 1 in 2, je dano vsakemu gostilničarju na prosto vložiti pri Zvezi gostilničarskih zadrug mariborske oblasti v Celju pismeno točno obrazloženo pritožbo, podprto z dokazi. Na vsako pismeno, z dokazi podprto pritožbo uvede Zveza gostilničarskih zadrug v Celju strogo preiskavo, katero izvrši posebna komisija, sestavljena iz dveh gostilničarjev, dotičnoga priftožitelja in zastopnika pivovarne, kateri ima pravico pritegniti v komisijo v svrho oddaje stiroko\ nega mnenja tudi svojega kletarja. Na ustmene pritožbe in na pritožbe, ki ne bodo podprte z dokazi, se ne bo oziralo.
4.	Kritika v »Gostilničarskem listu« se bo vršila šele na podlagi rezultata izvršene preiskave po določilih točke 3.
Po prečitanju tega dogovora je izjavil zvezni tajnik g. Komac, da je zastopnik pivovarne med sestavljanjem dogovora trdil, da je dala pivovarna nalog vsem svojim založnikom, da se pri vseh gostilničarjih osebno informirajo o nedostatkih v dobavi pive, ki so povzročili tako ostro kritiko v našem listu. Na ta nalog je baje prejela pivovarna odgovore, da so bili vsi gostilničarji v zarievi povprašani, ni se pa nihče pritožil proti pivovarni o dobavi slabega piva ali drugih nedostatkov.
Razvila se je živahna in obširna dehatab v katero so posegli razni go- ’ v omiki. Gospod Ivan Virant, načelnik i žalske gostilničarske zadruge ugotavlja po daljšem govoru, da je bilo predi j časopisno kampanjo, res pivo precej ; slabo, da se je pa vsled neprestane kri- j tike in zveznega intenzivnega delovanja v tej smeri mnogo izboljšalo, tako, ; da res ne morejo danes gostilničarji imeti povoda se pritoževati. Zato je tudi razumljivo, da so podali gostilničarji izjave, da nimajo povoda se prito- : ževati ne proti sedanji kakovosti piva in ne proti postrežbi, ker se je pivo res znatno zboljšalo. Da se je to doseglo, gre priznanje intenzivnemu delovanju zveze. Isto priznanje naši zvezi je podal tudi zastopnik zbornice g. dr. Pretnar, kateremu je celi potek znan.
Zastopniki mariborske zadruge predlagajo uvrstitev v dogovor tudi pete točke, ki bi se naj glasila sledeče:
5.	Pivovarna se zaveže, da ne bo prodajala pive ne zasebnikom in ne to-čilcem na stoječe goste iz člena 82. gostilničarskega pravilnika.
Prej obrazloženi dogovor med pivovarno od točke 1 do 4 z dodatkom zastopnika mariborske zadruge pod točko 5, da zvezni načelnik g. Bernardi na glasovanje, katerega odbor v polnem obsegu soglasno odobri.
K peti točki
dnevnega reda poroča zvezni tajnik g. Komac obširno o sedanjem težkem gospodarskem položaju Slovenije, v katerega je privedlo vedno večje razširjanje točenja dalmatinskega vina in zapostavljanje naših vinskih pridelkov. S tem so tesno v zvezi tudi točilnice na stoječe goste, katere točijo po večini izključno dalmatinska vina,.
Mnogo sem že pisal v našem listu v zadevi dalmatinskega vina in našega gospodarstva. Odveč bi bilo danes ponovno povdairjati koliko škode trpijo redni gostilničarji, predvsem pa naše vinogradništvo z vednim prevažanjem dalmatinskega vina na naš trg. Lansko leto se je iztočilo v Sloveniji! 30 odstotkov dalmatinca. To je skoro ena tretjina iztočenega vina. Pravi se, da je zaostalo našega slovenskega pridelka. za toliko množino nerazprodane-ga, katerega lahko hranijo \ »nograd-nik: za boljše čase, ki ne bodo videli pri ras več belega dne, če bo šlo v tej brzini naprej kakor gre sedaj.
Mali vinogradniki niso pri tem toliko ali pa celo nič prizadeti, ker prijavijo pač vinotoč ped vej o in razpečavajo svoj pridelek še dražje kakor če bi ga prodali na debelo gostilničarjem. Oblasti take vinotoče kar zaporedoma in vsakemu podelijo, ne oziraje se na to, koliko škode trpijo redni gostilničarji. Če bi se taki vinotoči od strani oblastnih organov tudi nadzirali v pravilnem izvrševanju prijavljenega vinotoča, bi temu prepogostemu podeljevanju dovolilnic za take vinotoče prav nič ne ugovarjali, ker bi nam njih obstoj ne škodoval mnogo, ker bi nikoli ne mogli iztočiti toliko kolikor iztočijo sedaj, ko jih nihče ne nadzira v pravilnem izvrševanju pridobljenega dovoljenja. Vsled tega bi ljudje, ki zahajajo v take vinotoče, tudi izven za točenje dovoljenega časa, posečali naše obrate. Ker pa dobijo v takih vinotočih ob vsaki dnevni in nočni uri poleg vina tudi jedila, zahajajo ljudje rajši v te točilnice, ker dobijo tam za dinar cenejše vino in jedila kakor v rednih gostilnah, katere so preobložene poleg visokih režij še z ogromnimi davki in ne morejo točiti od vinogradnika kupljeno vino po isti ceni kakor ga točijo
vinotoči. Posledica tega je, da je naše slovensko gospodarstvo prizadeto v dvojni meri. Prvič je prizadeto s po plaivljanjem naših krajev z dalmatinskim vinom. Denar, ki ga prejme Dalmatinec za iztočeno vino, nese do zadnje pare v svoje kraje. Naši delavci, obrtniki, trgovci, industrijci, privatni uradniki itd. nimajo od tega ničesar, če bi se pa namesto dalmatinskega vina iztočilo toliko našega domačega pridelka, bi ostal izkupljeni denar v naših krajih. Razdelil bi se na naše delavce, obrtnike, trgovce, industrijce, privatne uradnike itd.
Manj škode povzročijo našemu slovenskemu gospodarstvu naši vinotoči ped vejo. Pri tem je prizadet samo oni, ki bi bil zaposlen pri prevažanju vina od vinogradnika do gostilne in gostilničar sam. In še to bi se izravnalo, če bi se ne sililo tako močno dalmatinskega vina na naš trg. V tem slučaju bi vinogradniki svoj pridelek prav lahko prodali rednemu gostilničarstvu po primerni ceni. Na ta način bi vinotoči pod vejo sami po sebi odpadli.
V tem oziru se gre še mnogo dalje. Začeli so celo zasebniki kupovati cele sodčke dalmatinskega in tudi našega domačega vina ter prodajati v svoj,ih stanovanjih osebam, katerim oddajajo hrano in tudi drugim zasebnikom. Take slučaje sem slišal ponavljati na mnogih zadružnih zborih in tudi pismene ovadbe imam v pisarni.
Iz ravnokar razloženega se razvidi, da je pri tej stvari prizadeto v prvi vrsti gostilničairstvo, srednje in vetevinogradjuštvo.
Že mnogokrat sem povdarjal, da je treba takim stvarem potom naše organizacije napraviti konec. Prepričan sem, da bi bil vsak takoj zato. Da bi pa kdo žrtvoval bodisi čas ali denar, na to ni misliti in tudi nisem imel še sreče poznati takega moža izmed ' vrst gostilničarstva. Ravno tako ga ni v vrstah velevinogradništva, da malih vinogradnikov niti ne omenim, ker taki niso za nobeno akcijo, ki bi utegnila vinogradništvu in gostilničarstvu kaj koristiiti.
In vendar je potrebno v najkrajšem času nekaj ukreniti, sicer, je gospodarski propad, gostilničarstva in
TRGOVSKI DOM" Maribor
15 9* a si gJ at? a q? & & i n k^nfectioifi«
ISajvečja kotif@k-oljska dvaratia v
Jsagssslauijia
Velikanska izbira vsa* kovrstnega sukna za gospode«
Lastna atelje za izde* Sevanje oblek po dunajskem kroju.
Naj večja izbera kras 'esra volnenepa bl.iga, platna, Sifonov, odej, nosteljndi garnitur, namiznih prtov itd. — NHtUO B9j HI ZBRlUlfi Sl OSlldOtf BOilfeO rOZSfSBO V TrSOISblfll đOIDI
vinogradništva v par letih gotovo dejstvo in s teni ugonobljen tudi tujski promet, katerega se od vseh strani kar najenergičnej.e zatira.
Po mojem mnenju je potrebna energiicna skupna akcija z vinogradništvom..
V kolikor sem poučen niso vinogradniki preveč dobro organizirani. Zato bo tem težje pridobiti te gospode za skupno akcijo. — Da se nam to čimbolj posreči, nam je potrebno vaše sodelovanje. Treba je izvoliti nekak eksekutivni odbor, v katerega bi prišel od vsake zadruge, katera ima v svojem okolišu vinogradništvo, po eden član, ki bi imel nalogo se z vinogradniki in njih organizacijami ustmeno razgo-varjati in biti nekaka vez med nami in vinogradniki. Ko bi bilo za skupen sestanek z vinogradniki vse pripravljeno^ bi imel nalog' vse te gospode, s katerimi se je v zadevi raizgovarjal, spraviti na sestanek, da bi se tam odločili za skupen nastop in izvedli vise točke, ki jih bomo postavili na dnevni red naše skupne akcije.
. Prosim vas, da o tem razmišljate in. storite potrebne sklepe.
Referat da zvezni načelnik v razpravo. K besedi so se oglasili razni govorniki. Iz debate se da posneti, da je bilo iztočenega v Mariboru 1926. leta 36 odstotkov in februarja in marca 1927 pa celo 70 odstotkov dalmatinskega vina. Da se prepreči poplava mariborskega trga z dalmatinskim vinom in ugotovi .pristnost istega, je mariborska mestna zadruga vložila na oblastno skupščino vlogo, v kateri je zahtevala uvedbo kemične preiskave vseh črnih in rdečih vin, Istotako se je zahtevalo, za 2 Din višje obdavčenje z avtonomnimi dokladami kakor pa naše domače pridelke. Na ta način se bodo izenačile cene dalmatinskega vina z našo domačo kapljico in prenehala uničujoča konkurenca našemu .Štajerskemu vinu.
Po končani razpravi so se formulirali v zadevi sledeči predlogi:
1.	Apelirati n.a poslance vseli strank, da bi imeli usmiljen je in srce vsaj do 200.000 ljudi, ki živijo od domačega vinskega pridelka in preprečili dovoz dalmatinskega vina v naše štajerske vinorodne kraje, če jim ni mar za naše gostilničarstvo, katerega pri vsaki priliki kar najtežje obremenjujejo. Sedaj je čas, da pokažejo, če jim je usoda našega ljudstva res tako pri srcu kakor ob vsaki priliki povdarjajo,
2.	Intervenirati s posebno vlogo 1 pri mariborski oblastni skupščini lin j zahtevati uvedbo kemične preiskave : vsega črnega in rdečega vina ter obre- j menite v istega z dvaclinarskimi višjimi avtonomnimi dokladami kakor se ob- j dav čuje naš domači pridelek.
3.	Prepove naj'se vsaka prodaja in točenje ter se naj izlije v majbližnjo reko vsako črno in rdeče vino, ki se po- ■ tom kemične preiskave dožene za po- ! narejeno.
4.	Za lažje uresničenje sklepov pod točko 1 do 3 se sklene stopiti v stik , z vsemi vinogradniškimi organizacija- i mi mariborske oblasti v svrho skupne- j ga nastopa.
Zvezni načelnik g, Bernardi je dal : ravnokar sestavljene štiri predloge na j glasovanje, ki so bili od navzočih soglasno sprejeti.
K šesti točki
dnevnega reda podeli zvezni načelnik g. Bernardi besedo zveznemu tajniku
i g. Komacu, kateri v obširnem referatu I pojasni navzočim načrt uredbe, kate-! rega. je prejela zveza od zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za proučevanje posameznih določil ter zavzetja stališča napram 'osnutku uredbe, s katero se namerava urediti odpiralni in zapiralni čas trgovskih in obrtniških obratov ob delavnikih m nedeljah. Gospod Komac izvaja sledeče: Gospodje! Žalostna priča kako propada naš gostilničarski stan vsled vednega podeljevanja novih točilnic stoječim gostom, ki jih predvideva člen 82 gostilničarskega pravilnika niste le vi, ki posledice takega krutega ravnanja oblasti z nami na lastni koži občutite, ampak so priče temu žalostnemu dejstvu tudi oblasti same. Po statistiki o iztočenih alkoholnih pijačah v gostilniških obratih pred uveljavljenjem gostilničarskega pravilnika in z njim tudi točilcev stoječim gostom, ter sedanjim, na najnižji minimum postavljenem prometu v gostilnah s primerjanjem statistike o iztočenih alkoholnih pijačah v točilnicah po čl. 82 pravilnika, je prav v zadostni meri dokazano, da je obstoj rednega in reelnega gostilničar stva resno v nevarnosti. Yžlic temu, da je oblastnim itn drugim merodajnim činiteljem prav dobro znano, da je temu tako. nočejo upoštevati naših upravičenih zahtev po odpravi teh nepotrebnih obratov, ki ne spadajo ne k gostilničarskemu in ne k trgovskemu stanu. Pravi trgovci sami obsojajo tako postopanje in protestirajo proti prepogosti podelitvi pravic za take nepotrebne, po večini nezdrave in nehigijenske obrate, ki niso ne tič ne miš ter policijsko-nadzorstveno tudi nedosegljivi. Tak protest so skleni* 1 2 3 4 i mariborski trgovci na svojem zboru, ki se je ' vršil dne 24. marca 1927 v Mariboru.
Vzlic vsemu temu in kakor nalašč ; je sestavilo ministrstvo za trgovino in industrijo v Beogradu osnutek uredbe, : s kafro se hoče tem »fušarjem« gostilničarske obrti njih pravice v odpiranju ; in zapiranju obratov še razširiti, namesto da bi jih z zakonom kot nepotrebne odpravilo.
Ge se bo ta osnutek uveljavil, ki : določa, da smejo taki obrati obratovati : dnevno do 10. ure zvečer, bodo vaše gostilne zgubile še ono malenkostno število gostov, ki posecajo gostilne v ve- j černih urah. Vsled tega bodete morali vaše lokale zapreti, vi pa primorani iti : s trebuhom za kruhom.	_
Zadevni osnutek, ki je pisan v hrvatskom jeziku, sem, v kolikor ga jezikovno razumem, proučil in pripravil k temu spreminjevalne predloge, v ko^ likor se tiče določitve odpiralnega in zapiralnega časa za točilnice stoječim gostom. Povdarjam pa, da smo prej ko slej za popolno odpravo vseh obratov, katere predvideva čl. 82 gostilničarskega pravilnika, takozvanih točilnic na stoječe goste ali kakor jih predmetni | osnutek imenuje: »Radnje, koje se bave j isključno točenjem na sitno alkoholnog : pica«.	j
• Zanimivo je, da ne imenuje to ! ministrstvo takih obratov »Trgovačka preduzeća, kar so v resnici, ampak tako, kakor sem ravnokar omenil. Naziv obrata je 'pravilen tako kakor se glasi dotična obrtna listina. In obrtna listina te vrste obratov se glasi na pi'odajo tam označenih predmetov in ne na točenje, kakor se glasijo koncesijske listine rednih gostilničarjev. Tudi niso izdaje takih obrtnih listin podvržene
Testenine
m
(g s i
teL ga
ž8a
so najboljše!
: pogojem, ki veljajo za vse koncesij«®i-i rane obrti. Uradno je dokazano, da je I v posesti take listine neki bivši kaznje-\ nec. Tak človek ne bi mogel koncesijo-nirane obrti nikoli doseči. Ker pa ni-, so( obrati označeni v čl. 82 pravilnika , koncesijoniiranih obrti, je to listino dosegel, kar dokazuje, da se takih obra-, tov ne sme in ne more prištevati k red-i nemu koncesijoniranemiu gostilničar-stvu ter jim deliti v odpiranju im zapiranju njih obratov iste pravice, ka-. terih morejo biti deležni le koncesijo-nilrani gostilničarji.
Vloga, ki sem jo sestavil za. pred-. ložiteiv zbornici, v kateri popisujem i spreminjevalne predloge k predmetni uredbi, se glasi sledeče:
Zbornica za trgovino, obrt in indu-I	sirijo
|	Ljubljana.
. Na predmetni dopis in temu priloženi osnutek uredbe o odpiranju in i zapiranju trgovskih in obrtniških | obratov ob delavnikih in nedeljah nam ! je čast staviti, naslovu sledeče spremi-njevalne predloge k zadevnemu : osnutku.
V splošnem prosimo naslov, da skuša vnesti v predmetno uredbo take : določbe,, po katerih bi bili razni točile! i po čl. 82 gostilničarskega pravilnika in drugi slični obrati s pravico točenja alkoholnih pijač, ki ne spadajo v : kategorijo rednih gostiln, vezani v odpiranju in zapiranju svojih obratov na isia določila, kakor bodo veljala za vse ostale trgovske obrate z manufakturo, mešanim blagom;, železnino itd., to je za trgovske obrate najkrajši veljavni čas odpiranja in zapiranja
Sicer si pa dovolimo podati v ilustracijo nekoliko sprememb naslednjih členov kakor si jih kot nove predstavljamo in sicer:
K členu 8.
Tretji odstavek tega člena, ki se glasi sedaj; sledeče:
»Izuzetno od prednje odredbe mogu veliki župani, odnosno uprave varoši po saslušanju faktora navedenih u prvom stavu ovog člana s obzirom na mesne prilike i potrebe za pojedina mesta odrediti, da se pekarske i mesarske radnje, radnje koje se izključiva bave točenjem alkoholnog pida kao i ostale radnje pomenute n členu 82. važećeg pravilnika o gostionicama, kafanama i ostalim radnjama sa alkoholnim pičeni, mogu biti u cilju prodavanja otvorene i posle sedam sati ili najviše do deset sati u veče.
Proizvodnja hleba i peciva može se vršiti i posle tog vremena.« naj se spremeni in kot novi glasi takole:
»Izuzetno od prednje odredbe mogu veliki župani odnosno uprave varoši po saslišanju faktora navedenih u prvom stavu ovog člana s obzirom na mesne prilike i potrebe za pojedina mesta odrediti, da pekarske i mesarske radnje mogu biti u cilju prodavanja otvorene i posle sedam sati ili najviše do deset sati u veće. Proizvodnja hleba i peciva može se vt'šiti i posle tog vremena. Radnje koje se isključivo bave točenjem alkoholnog pića kao i ostale radnje pomenute u čl. 82 važećeg pravilnika o gostionicama, kafanama i ostalim radnjama sa alkoholnim pićem, mogu biti u cilju prodavanja otvorene najviše do 6 sati u veće, sa jednom satom odmora oko podne.«
K členu 10.
Točka 1. tega člena, ki se glasi sedaj sledeče:
»1. kafamske, gostilničarske, hotelske javne kuhinje, radnje za prodaju izključivo mlečnih proizvoda (mlekardžijske radnje) i radnje koje se bave izključivo točenjem na sitno alkoholnog pića, sa izuzetkom trgo-vačko-vinarskih radnji ha veliko, koje pored prodavanja na veliko imaju i pravo, da loče pića na sitno.« naj se spremeni in kot novi glasi ft kote
»1. kafanske, gostioničarske, hotelske javne kuhinje, radnje za prodaju isključivo mlečnih proizvoda (mlekadžijske radnje) i trgovačko-vinarske radnje na veliko.«
K členu 12.
Odstavek drugi tega člena, ki se glasi sedaj sledeče:
»U javnim lokalima dozvoljeno je do deset sati prodavati novine, knjige, slike, razglednice, jestiva, cveće i drugu sitnu robu. Veliki župani, odnosno uprave varoši mogu za pojedina mesta odrediti, da se to torbarenje može obavljati i duže a najviše do 12 sati noću.«
se naj spremeni in kot novi glasi takole:
»U javnim lokalima dozvoljeno je po deset sati prodavati novine, knjige, slike, razglednice, cveće i drugu sitnu robu. Veliki župani, odnosno uprave varoši mogu za pojedina mesta odrediti, da se to torbarenje može obavljati i duže a najviše do 12 sati noću.
Hotelirji, restavraterji in gostilničarji, pozor!
--------------Delikatesna trgovina---------------------
Ivan	N[aribor
Aleksandrova eesta št. 31
priporoča po zmernih eenah vse vrate sira, konzerv, kompotov, raznovrstne konjske in likerje, kakor tudi vse v to stroko spadajoče blago. Za potnike in turiste priporočam svoj bufet z mrzlimi jedili kakor tudi dobrim vinom ter priznano najboljšim pivom v fiflariboru, ki ga omogoča moja najmodernejša
pivska točilna naprava.

K členu 15.
Točka 2 tega člena, ki se glasi sedaj sledeče:
»2. javne kuhinje, čevahdžijske radnje, zdravljaci, posi'astiicarske, ko-lačarske, medičariske, radnje, koje se ograničavaju isključivo na prodavani je poisRiističarškili proizvoda sa prodajom ili bez prodaje alkcliolnbg pica, boZadžijske i alvadžijske radnje, radnje za iočenje alkoholnog pića, koje se bave isključivo točenjem pića, izuzev radnje, koje se pored točenja na sitno bave i prodajom alkoholnog pića na veliko,
Radno vreme tih radnji je nedeljam isto kao u radnim danima (čl.
10 i 11).	;:} r-m
Za ćevabdžijske radnje u kalana-ma važe odnosno rada isti propisi kao i za kalane.«	-cl
naj se spremeni in kot novi glasi takole:
»2. javne kuhinje, ćevabdžijske radnje, zdravljaci, poslastićarske, ko-lačarske, medičarske, radnje, koje se ograničevaju isključivo na prodavanje po slastičarskih proizvoda bez prodaje alkoholnih pića, božadžijske i alvadžijske radnje.
Radno vreme tih radnji je nedeljam isto kao ii radnim danima (čl. 10
i U),
Za ćevabdžijske radnje u ka faltama, važe odnosno rada isti propisi kao i za kafahe.«
K členu 19.
Tretji odstavek tega člena, ki se glasi Sledeče:
»Radnje koje Se izkijarčivo bave točenjem alkoholnog pića, mogu neđe-fjittni prodavati piće i za potrošnju izvan radnje.«
naj Se kot nepotreben popolnoma črta iti nadomesti s sledečim novim besedilom:
»Radnje koje se isključivo bave točenjem alkoholnog pica kao i ostale radnje pomenute u čik 82. nai&cpg pravilnika o gostionicama, kafanama i ostalim radnjama sa alkoholnim pićem, moraju bili nedeljam celi dan zatvorene.«
Za predstojeći načrt bi se ne zanimali, če bi se z njdm ne razločevalo obratov, ki imajo pravico točiti alkoholne pijače, od vseh ostalih trgovin z mešanim, inianulaktuiniim, špecerijskim i'td. blagom. Ker se pa hoče S to novo uredbo,_ mesto odpraviti današnje pol-gostilničarje, jih v pravicah ođpiratija in zapiranja njih obratov celo povišati na nivo rednega gdštilničarstva, shio primorani dvigniti naš glas ter proti taki nakani in nečloveškemu ravnanju z rednim gostilničarstvom najenergič-neje protestirati.
Taki obrati*.kr. so po večini izven policijskega nadzorstva, so poleg ne-higijenosti tudi gnezdo vseh tihotapcev in nemorale. V te špelunke zahajajo vsake vrste nepošteni in. nemoralni elementi, ki ogrožajo tudi tja zahajaj,očo mladino, kateri je poset rednih gostiln prepovedan.
Če se bo s to uredbo uveljavilo določilo, da smejo imeti taki obrati odprte svoje lokale dnevno do pozno v noč, to je do 10. ure zvečer, se bodo v par mesecih že danes obstoječi slični obrati najmanj podvojili. Zginiti pa bodo morale vse redne gostilne in hoteli.
Samo poglejmo malo v Maribor.
i
aBerasesssffissSasEsšfcri—3
Tam je bilo pred vojno okoli 100 rednih gostiln brez točilnic po čl. 82 gostilničarskega pravilnika,. Danes je poleg 120 rednih gostiln še,58 takih točilnic, ki zavzemajo z naj večjo brzino prostore rednih gostiln in jih sistematično uničavajo. Ravno tako se godi po drugih mestih, trgih in krajih. Ni va-. sfce, da bi ne bila osrečena s pag takimi obrati, kateri se niti iz daleka ne držijo predpisov, veljavnih za take vrste beznic.
S propadom rednih gostiln in hotelov bo propadel tudi tujski promet ki je za naše državno in narodno go- . spodarstvo eksistenčne važnosti. Ze j sedaj se je prizadjal gosftilničarstvu in s tem tudi tujskemu prometu hud udarec, ko se je uveljavil nesrečni čl. 82. navteiga gostilničarskega pravilnika; ki take obrate predvideva. Radi minimalnih režij, s katerimi so ti obrati obremenjeni., zainorejo rednemu go-štil ni carstvu; kateremu se nalaga poleg velikih režij se večje državne in avtonomne dajatve, prav uspešno konkurirati. Ravno ta konkurenca uniča.-va zaporedoma vse ono gostilničar-stvo, ki nima ob strani drugih virov dohodkov za preživljanje svojega lastnika in njegove družine.
Nikakor ne smatramo za pravično, da se dot bi java ustanavljati take polgostilničarske obrate le zato, da se dobi fi.uanCijelno kritje' za državne izdatke. Zgodovina ne pomni, da bi bila kakšna država uničevala gotovi stan v prid favoriziranja drugega, ali pa bolje rečeno za ustanavljanje novega stanu, ki dosedaj še ni eksistiral in je popolnoma nepotreben.
Mislimo, da nam ni potrebno še posebej povdarjati naše principijelne zahteve po popolni odpravi trgovskih obratov s pravico točenja alkoholnih pijač, predvideni v čl. 82 novega gostilničarskega pravilnika, ker ponavljamo to našo zahtevo ob vsaki priliki, posebno pa v našem strokovnem glasilu, že od dne, ko so se taki obrati z zakonom ustanovili. Ker ne gre v
KS wse ®n@f
kateri kavin pridatek uporabljate. — Razlika v kakovosti je jako velika, ravno tako kakor pri zrnati kavi. — Najzadbvoljhejši bodete s Franckovim kavnim pridatkom, kateri je že pred davnim preizkušen in katerega kakovost je priznano najboljša. — (Pravi je samo z imenom
in ^ mlinčkom.]
tem slučaju za spremembo zakona, ki take obrate predvideva, ampak le za uveljavljenje uredbe, ki' bd določila čas odpiranja in zapiranja tem pb zakonu že predvidenim obratom, podamo naše mnenje le, v kolikor se tiče odpiranja in zapiranja predmetnih obratovalnic, ne da bi se keclaj odrekli zahtevi o popolni odpravi istih.
Da 'se obvaruje redno gostilničar-slvo popolnega .gospodarskega propada in s tem tudi ohrani tujski promet pri ria;s vsaj tia tein višku kakor je sedaj, prosimo naslov, da se za našo pravično stvar najenergičiieje zavzame in skuša uveljaviti prednietti o uredbo tako, kakor smo jo popravili v predstojeći vlogi ali pa vsaj v toliko, da se ne, bodo razliltovali obrati topilcev stoječim gostom, predvideni v cl. 82. novega goštiihičairiskegćT pravilnika,: v odpiranju ih zapiranju svojih obratov popolnoma nič od ostalih trgovskih obratov. Če govorilno o točilcih stoječim gostom, predvidenih v čl. 82. gostilničarskega pravilnika, imainb v mislih vse obrate, ki se bavi j o s točenjem alkoholnih pijač in ne spadam v vrste rednega gostilničarstva, kateremu je potrebna, strokovna usposobljenost po čl. 46. novega gostilničarskega pravilmka.
Zvezni načelnik: Drago Bernardi S. r.
Po mojem mnenju ne zadostuje, da pošljemo te spremitijevalne predloge kar tako šablonsko na zbornico in se za njih usodo ne pobrigamo več kakor se dela povsod driigbd, ampak je potrebno ukreniti nekaj vec. Zamislil sem si sestanek zastopnikov de legatov vseh gostilničarskih organizacij države, kateri naj bi se vršil v Beogradu, Na tem sestanku naj bi se pre-t reso vali spraninjevalni predlogi vseh gostilničarskih organizacij naše države. Na tej podlagi bi se formuliral enoten spreminjevalni predlog in predložil po vseh delegatih osebno do-ticnemu ministru, ki je ta famozni načrt izdelal in ga je v stanu tudi uzakoniti, če mu ne bodo gostilničarji kompaktno in energično ugovarjali.
Za izvedbo tega načrta je po-
pra vi e v odpiranju iti zapiranju obratov točilcev stojbčim gostom, sicer so vsi naši napori brezuspešni. To lahko trdim, ker mi je iz dosedanjega delovanja kot zvezni tajnik in vpogleda v mnoge zadeve gostilničarstva zhanti neriaklonjenašt merodajnih činite! jev naši stvari.
Prosim, da o tem razmišljate in daste načelstvu in pisarni pooblastilo, kaj imamo v zadevi ukreniti.
Zvezni načelnik g. Bernardi da ravnokar podani referat v razpravo. Po kratki debati se je soglasno sklenilo pripustiti zadevo ožjemu odboru z nalogom, da načrt prouči iti preskrbi eventdelno potrebne korekture že sestavljene vloge, naslovljerib na zbornico,
K sedmi točki
dnevnega reda poda zvezni načelnik g. Bernardi Obširno poročilo o pomenu III. avstrijske strokovne razstave, ki še bo vršila v Grazu v času od 80. aprila do 8. maja 1927 in o obisku avstrijskih gostilničarjev naših vinskih sejmov v Ptuju, Ljutomeru im Mariboru ter da poročilo na razpravo.
.K besedi so se oglasili gospodje Re-beušchegg,. dr. Pretnar, Virant, Senekovič, Golenko, Oset in Holc, kateri uvide vaj o potrebo udeležbe naše zveze in vseh v njej včlanjenih zadrug predmetne, za naše gostilničarstvo važne strokovne prireditve.
G. dr. Pretnar je v obširnem govoru pojasnjeval vse podrobnosti te prireditve iti končno najtopleje priporočal čim večjo udeležbo.
Po daljši debati se je soglasno sklenilo, da se udeleži naša zveza III. avstrijske, strokovne razstave korporativno že na dan otvoritve dne 30. aprila 1927. Zveza bo zastopana po 5 delegatih in sicer:
Po zveznem načelniku g. Bernardi :jai, mariborska mestna, mariborska okol ika in. pitijska zadruga določijo vsaka, po enega delegata. Kot zvezni uradnik se je določil zvezni tajnik g. Komac. Vseh zveznih delegatov je torej pet po številu.
Nadalje še Soglasno škletie, da
trebno stopiti v stik z vsemi ostalimi | pošljejo obvezno vse zadruge po enega
gostilničarskima organizacijami cele države in določiti dan sestanka v Beogradu. Ker je potrebno, da delegira na ta sestanek vsaka zveza gostilničarskih zadrug najmanj po dva delegata, bo potrebno določiti že danes dva gospoda. ki bi se tega sestanka udeležila. Njima je potrebno odobriti tudi potrebni kredit.
Le če bodete ravnali Ihto, je tipati na uspeh naših prizadevanj ;ža preprečitev nameravanega razširjenja
oficijelnoga delegata na to prireditev. Poleg obveznih zadružnih delegatov so dobrodošli tudi drugi udeleženci, posebno pa rodbinski člani gostilničarjev.
Oficijelnim zveznim delegatom se povrnejo faktični potni Straški iz zvezne blagajne, medtem ko poravnajo potne stroške zadružnih delegatov dotične zadruge iz svojega imetja.
Imena zadružnih oficijelnih de-legafov in drugih jlroštovoljtiih uide-
Cvetličarna g, V/eileP
MARIBOR, Gosposka ulica 2S
nudi šopke, ueoce, cuetiice v loncih, aranžmane v vsaki izdelavi po rtalnižjih cenah.
:::.:r=r.: Društva in korporacije primeren popust.
	Gostilničarji! Hotelirji! Uporabljajte pravi pridatek k juhi «Juhan».
i	Jamčimo Vam za velik prihranek na denarju in
I	zadovoijstvo Vaših go
	stov. En sam poizkus Vas
	prepriča o tem.
w3M	Riimanfa d. z o. z., Ljubljana
	Zg. Šiška 17.
ležencev morajo sporočiti zadruge zvezi najkasneje do 20. aprila 1927.
Vsi udeleženci • razstave, bodisi oficijelni in obligatorini ali prostovoljni, se zberejo na dan pred otvoritvijo razstave, to je dne 29. aprila 1927 ob 3. uri popoldne na mariborskem glavnem kolodvoru. Ob f ričet rt na 4. uro se odpeljejo z brzovlakom proti Grftzu, kamor dospejo ob 5. uri popoldne.
Drugi dan zjutraj se udeležijo vsi oficijelni delegati in drugi udeleženci korporativno otvoritve razstave. Po končani oficijelni otvoritvi okoli poldne se vsakdo poljubno giblje, ker je s tčm končan oficijelni del otvoritve.
Slednjič je dal odbor načelstvu in tajništvu vsa potrebna navodila za preskrbo potnih olajšav itd.
(Konec pride,}
Vzor stiiiovike zavednosti.
V tem mesecu so nam nakazale članarino sledeče zadruge'
1. Ormož ....	2.340.— Diu
2.	Slovenjgradec . .	1.500.— »
3.	Kozje............. 500,— »
4.	Dolnja Lendava .	500.—	»
Skupaj 4.840,— Din objavljeno v marčni
izdaji .	.	.	37.523.75,—	» ,
skupaj 42,363.75 Din.
Ob:ni zbor zadruge Ljutomer.
Dne 28. marca 1927 se je vršil pod predsedstvom zadružnega načelnika g. Strasserja letni! občni zbor gostilničarske zadruge v Ljutomeru.
G. Strasser je podal zaniinlivo in obširno poročilo o letnem zadružnem delovanju, nakar se je razvila obširna debata. Delovanje načelstva se je soglasno odobrilo.
Blagajniško poročilo izkazuje 3.602.40 Din dohodkov in 1.067.50 Din izdatkov, v s! e d Česar se zaznamuje prebitek po 2.534.90 Din. Na predlog računskih preglednikov še je zadružni obračun so,glasno odobril in podelila odboru odveza.
članom se je predpisala letna doklada po 45 Din za kritje zveznega prispevka, kateri se je že vplačal od prebitka iz minulega leta. Vpisnina za vajence se je določila na 30, oprostni-na pa na 50 Din.
Načelnik o, Strasser je podal tudi poročilo o brezmejnem podeljevanju dovoljenj za točenje vina lastnega pridelka, Zbor je ugotovil, da se taki vi-
Rogaška Slatfna je od specijallstov priznana kot najboljša za mešanje z vinom, sadjevcem ali sadnim sokom. Pospešuje redno prebavo in povzroča tek.
Da!
z obvezo in od-' prite vendar en-J krat oči ter ne j kupujte v trgo-I vinah, kjer Vara I nudijo slabo | robo za drag denar, ampak kupite še danes dopisnico za 50 para in pišite takoj po ilustrovani cenik z več t šoč slikami na veletrgovino R. Stermecki, Celje, v katerem n ijdete po čudovito nizkih cenah obleko, čevlje, klobuke, srajce, ure, harmonike, britve, toaletne, modne, jeklene in galanterijske predmete. Naročila čez Din 500 - poštnine prosto. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar.

Za vsakdanjo štrapaco so
Karo
© e w I j i
priznano najboljši.
Maribor, Koroška testa 19.
ezm
ampanjec
,$omier ’
Bouvier Demi sec (bela glavica), Bouvier sec (zlata glavica), Bouvier Cuvše Ršservće (rdeča glavica).
‘HSelavstv Gornja IRadgona.
Zastopstvo za Slovenijo:
Kerne šn Favsi, Ljubljana.
Originalna
Cenik gratis in pranko.

v steRlenleali
S vrel k: e
Veleposestvo vinogradov
CLOTAR BOUVIER
« « . » Gornja Radgona *•••*•
Vrste letnik:	1921	Ljutomerski	rizling,
»	1923	Tigermilch,
»	1923	Ljutomerski	rizling,
»	1924	Murski biser
in mnogo drugih.
^
not oči od strani oblastnih organov v izvrševanju točenja premalo nadzorujejo.
Priporočata se
izdcIoTfanje
sodavice i pokalice
Gaber js pri C siju
Franc Kotačić
tiolar, po&oVa pri Brežicah ob Sa\?i
izdeluje vsakovrstne vozove za mesarje, kolešeljne, kočije najfinejše vrste in avtomobiine karoserije po načrtu.
URE,
ZLATO,	,SREBRO
am. LečniR,
Celje, Glavni trg št.
KUPUJE STARO ZLATO, ‘ SREBRO.
Svari Oberžan
pekarija
Celje, ZaMGdna 54
se priporoča cenj. gostilničarjem za od jemanje prvovrstnega
peeiira in kekseir.
Vsak dan sveži keksi in cvibak.
L Diwjak
kroj a & ara gospode in dame
se priporoča cenj. občinstvu za izdelavo vsakovrstnih moških in ženskih oblek po najnovejši modi in zmernih cenah. Za brezhibno delo oblek se “garantira.
Maribor* Frankopanova c. 27
HeznanHo otvoritve.
Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da
sem 16. marca 1927 prevzel
gostilne w
Vojašniški ulici 5 v Mariboru
ter se priporočam za obilen obisk
Fr. Sinčič.
Qo$filmšas*ji g&ozoH Za brizganecjsniijppitiiaiinejšii
H kislim vinom naj se vzame
RadedsRi
Erilp vrelec
Za stara in rdeča vina naj se vzame
Radenski
Rizela vrelec
mne*
Razen teh še razpošilja
ZDRAVILIŠČE
SLATINA RADENCI
Radenski
zdravilni
vrelec,
ki se pa uporablja v prvi vrsti kot zdravilna voda.
JW. Y	IR! „TT
stroji*Ei ]plet;£a.r*ra.»
Maribor, Frankopanova česta štev. 2
izdeluje vsakovrstne pletenine kakor telovnike za moške, ženske in otroke v vsakovrstni kvaliteti. Jopica, ženske obleke, puloverje, otroške garniture za fante in punčke, nogavice vseh vrst.
Cene zmerne! Biago močno in trpežno. Postrežba točrta
Hladilnik za pivo in jedila
(EiSKASTEN). Specijalna delavnica za izdelovanje najmo-	[p
dernejših hladilnikov za pivo in jedila ima vedno v zalogi	I"! M'||
Puraoniiili Martin,0ELJE'	st 5’
;	X -	. X XX-
4.:.*

rvomica čoKciaže
a
n
Ttaraica čeKoladt
a
priporoča svoje izdelke »MENAGE« najboljša čokolada za kuho, »SANA« vanilijeva najfinejši izdelek za kuverture.
Priporoča se
Lovro Rogelj
soda^š&ar
Celje, Kralja Petra cesta št. 41.
V zalogi ima vedno naravni malinovec iz domačih gorskih malnov.
Ferd.Skaberne
stoubno in gsMrijsho hleparstso
Celje, Dečkov ir-g 2
Specijalna delavnica za naprave strelovodov preizkušnja s telefonično mostno tehtnico po profesorju KOLRAUSGHU.
Mini senčniki
za električno luč v elegantni izdelavi po novih modelih in v vseh barvah izdeluje najceneje	2 1
Paula Kertli
Maribor. fioroSka c. 39
k«oj č xa dame in gospode
Maribor, Koroščeva 6
Priporočam se za izdelovanje vseh vrst oblek po meri za gospode in dame od priproste do najfinejše izpeljave
f VALENTIN SCHCJNKO
S	SOBNI SLIKAR IN PLESKAR	O
E3	CBL1E, Aškerčeva ulica 7.	Ig]
[□] Izvršujem vsa v to stroko pripadajoča dela najnatanč- [Oj neje, solidno in po zelo ugodnih cenah ter se priporočam za naročila
VALENTIN SCHUNKO, Celje, Aškerčeva ulica 7.
M
m
Velika Izlslra
domsiiiii in iišliši IMoi
w vseh vrstah ata pomlad in poletje.
Isdlstinja M. 3IHi
Maribor, Stolna ulica 2
Popravila se izvršujejo hitro in najceneje. Cene konkurenčne!
Najboljše in zelo trpežno Map
kA	za moške in ženske obleke, sukno, hlačevino,
volneno blago, plavino, cefir, platno, robce, nogavice, gotove obleke in perilo kupite najceneje le v trgovini
J. N. Šoštarič
Maribor, Aleksandrova c. 13 Damski česalni salon
Leopoldina * Eigl = Leben
Maribor, Gosposka ulica 28, na dvorišču desno
se priporoča cenj. damam za onduliranje, striženje bubi - glavice, vodne ondulacije in barvanje las, manikure, negovanje lic.
bSZd
■h
k
Kline pase, tudi za najhujše kile, trebušne obveze, umetne roke in noge kakor vsakovrstne aparate proti telesnim
-.poškodbam. Podlage za ploske noge
/	i. t. d. izdeluje po zmernih cenah
1 itr^1' ■	■ -
f
IH FRIC? Mažist
CELJE, za farno cerkvijo.
mm
//!
Kadar pridem v mesto Celje k nemški cerkvi se podam pri Hla'dinu tam nakupim da od tega kaj imam!
Nakupim tam za male dnarce za rodbino vso daril vse najboljše, najceneje pri tej tvrdki res dobim.
Tam blago za oblačila zbereš za okus si vsak cefir, parhent, žamet, svila za klobuk naiiepšl trak.
nogavice, rokavice, tople majce, bele srajce, lepe pisane odeje vse dobim tam najceneje.
v,
Svilene rute za na glavo za neveste pajčolan — -toda kaj bi pravil dalje, pojdi in oglej si sam.
Pomni le si prav natančno naslov dike trgovin ker je u Celju samo ena tvrdka	Hladin.j
Najceneje kupite modno in konfekcijsko blag:o, vsakovrstne čevlje in raznovrstno moško in žensko perilo domačega izdelka v
trgovini modnega blaga
CELJE, Glavni trg 14.
Postrežba ločna in solidna.
Cene zmerne.

P/t



I
s
Pozori
S
PosorS
D* Uršič, čevljarna
Naznanjam cenj. občinstvu, da imam večjo zalogo vsakovrstnih čevljev ter pošiljam brezplačno cenik. — Odpošiljam tudi po pošti. — Postrežba solidna! — Cene konkurenčne!
Na maio!	Na veliko!
Manr SmoSniker, moistiip
Celje, Prya Hrvatska štedionica

Najmodernejši damski in otroški klobuki v večji izbiri in po nizki ceni.	Potrežba točna.
Oornslci modni salon
Slanico-Mrožele
Maribor, WIIcleFiraInerjeva ulica S
se priporoča za izdelovanje pomladanske in poletne toaljte ter plaščev po najnovejših francoskih in angleških fazonah. 30 % »sOJSUSS,
Odlikovana na modni razstavi na Dunaju s častnim križcem in zlato kolajno.
Analiza zemlje z določitv jo gnojenja, f— Preiskava modre galice in drugih za pobijanje škodljivcev določenih sredstev. — Vinske analize. Ugotovitev vinskih bolezni ter nj h ozdravljenje. — Bistrenje vsakovrstnih vin. — Raznovrstne analize za industrijske potrebe. Dobava kvasnih glivic za vretje in prevretje vin; zaloga sredstev za pobijanje škodljivcev v vinogradništvu, sadjarstvu in hmeljarstvu, in sicer «Conchinol~a», «Arbinol-a» in «Hmelin-a». — Kemijsko čisti preparati za industrijske laboratorije in slične ustanove, kot normalne kisline, normalne lužine, koncentrirane in razredčene raztopine itd.
Samozaloga specijainega Vilamin-redilnega kvasca, medicinskega kvasca Faex med. sicc in Vitamin-kvasnega ekstrakta za kraljevino SHS.
Samozastopstvo Specijalne tovarne za, mesarske stroje v Darmstadt-u (Wedel-ovih patentnih mesnih voikov) za Slovenijo in Hrvatsko.
Zastopstva .Kemijskega laboratorija za industrijo, kmetijstvo in trgovino':
V Celju : . Drogerija «Sanita9», v Ptuju: Drogerija j. V. Paberki in F. Brezovnik, v Ljubljani: Drogerija «Sanitas», podor. Ljubljana, Prešernova 5.
Zastopstva in podzastopstva se oddajajo.
9
Trg s^ob©sle 3
Brezalkoholne pijače:
brez saharioa, brez esenca, brez ekstraktov, iz svežega sadja in iz grozdr.ih jagod.
!¥!aSi*f©vec vpliva pomirjevalno na srce, besgoae« ima odvajalno moč, čisti kri, pliuča in ledvice, borosnifiav* zapira, zdravi želodčne ia črevesne bolezni, grosdnš sok nadomešča grozdje, ribezov sok ie bogat na citronovi kislini, višnjev sok prijetno diši, nadomešča črešnje, jabolčni sok hrani jabolka v steklenici vse leto, jagodni sok je phjeten po duhu in okusu.
Zaloga Podravske industrije
Maribor, Koroška cesta št. 1
Ivan
L/	Veletrgovina vina
^ Vis, Dalmacija ^
s3sss«sa*^i

v\

'šok
Kupujte vaše potrebščine ie v manufakturni trgovini pri
Celje, ilt®swf?!i trg šf» S
Dokazano ie, da kupite tam samo prvo' rstno blago po mižanih cei ah Za obilen obisk se priporoča
Alojz Drofenik
POZOR!	POZOR!
Izdelovanje moškega in ženskega perila, pred-tiskarija in šivanje čipk (entlanje).
Cene zmerne.	Postrežba solidna.
Se priporoča
MAR!J A DERGAS, prej Muller, Celje, Gosposka u! 17.

ftmtfdlti inMijsKa dražba
lazlapila ulica I ir C0IJHL laztagoifa ulica 1
Ustanovljena 1906
Tek fon 67
Lastni kamnolomi
Udeaije vsakovrstne nagrobne spomenike iz marmorja, granita, sijenita itd., nagrobne plošče in okvirje, garniture za spalne in jedilne sobe, obzidne plošče, mozaik m vsa v kamnoseško stroko spadajoča dela. — Prodaja tudi na mesečne obroke. Stalno velika zaloga spomenikov od najpn prostejše do naimodernejše oblike. Zahtevajte načrte in proračune.
PISTOTNIK
krojač za dame in gospode
Priporočam se za izdelovanje vseh vrst oblek po meri za gospode in dame od priproste do najfinejše vrste
Maribor, Meljska e. 29
Veletrgovina z vinom
Pngel & Mossmann
Maribor
priporoča svoja izvrstna vina v sodih različnih letnikov
Brzojavi: Pugel Maribor. - Telefon št. 34	|
Cene zmerne! Pisarna: Trg svobode 3. Cene zmerne!

r

Zaloga radenske in petajnske mineralne vode!
LEOPOLD FLORIAN
Maribor, Pod mostom štev. 4—6
priporoča najizvrs nejšu zdravilno in namizno kislo vodo!
GOSTILNIČARJI ! Naročajte «Gizela» vrelec, ker ne črni
nobenega vina.
V_______________________________:_______y
* * «K
*
HOTEL „EVROPA"
*
*
*
*
Rogaška Slatina.
40 moderno opremljenih sob z električno razsvetljavo. V poslopju moderno urejena trgovina z mešanim blagom, delikatese, praška gnjat itd. Postrežba solidna!	Cene zmerne!
Z v elespoštovanjem
JP. Losciinlcj.
*
*
*
*
*
*
«
*
Fran Strupi
(H'"" priporoča f gostilničarjem in ^
' kavarnarjem svojo bogato ^ zalogo raznovrstne ste-^ klene in porcelanaste posode. Najnižje cene in točna postrežba.



j. ^zinicz
Maribor, Ak^aadreba c. 21
priporoča svojo veliko zalogo
manufakturnega blaga - - in perila - -
, po najnižjih konkurenčnih cenah.
’ l '	-	•• T '
Posojila in kredite vseh vrst pod najugodnejšimi pogoji
dovoljuje proti običajnemu jamstvu
Celjska mestna hranilnica
Celje, Krekov trg, v lastni palači, nasproti kolodvoru
Za hranilne vloge pri tem zavodu jamči poleg velikega lastnega premoženja hranilnice še celjska mestna občina z vsem svojim imetjem in z vso svojo davčno močjo, tako da ie vložen denar najbolje zavarovan. — Pojasnila se dajejo takoj in brezplačno.
12—
I? o 52; o sr*
88
!
m
!f
*
il
sialstarejše podjetje
izdelovanja sodavice in pokalic
o szt i d sa.	S. SšižS saa. S «3 u.
se priporoča cenjenim gg. gostilničarjem.
Postrežba točna! :: ::	Cene solidne!
88
i nahrani "varčevati Pop«lnoma vsr-sto »aSožite denarne prinranke pifi *adrugš Varčuj v mladosti, se ne hrani	_ da stradal ne boš
LASTNI DOM
stavbena in kreditna zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
©v
Marljivost,
trecz"oshvarčm)st, Obrestuje hranilne	Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. (z rna,ega ra3te
veliko!
se dobi nabiralnik'na dom PiSaflia V CeljU. PrCŠemOVa Ul. 6.
so predpogoj nravnosti !
Pri naložbi zneska po 50 Din
vloge po
Jamstvo za vloge nad 2 000 OOO Din.
v
Šampanjec
v
Franc Cucek & Cie, prej w. Hintze lastnik ERNST HINTZE, PTUJ KRALJEVI DVORSKI LIFERANTI

Diamant
Vino a la Corinth.
Elite
linpgriai
Vermonth a la Torino.

El H
m la
ases
i
IMiiia tamm e eleliti’. štetom
za šivalne stroje, kolesa, pisalne stroje, gramofone, kino-aparate ter vsa v to stroko spadajoča fino-mehaniška dela.
Hajstarejša popravljainica
za aMtamoblie in	kolesa.
ft Gišeen]e motnih vin
I
Velika saloga nadcsme&inili! in sastavnih d-Jav ter oprem za avtomobile in moto^rsa kolesa.
Zalogo koles, štvalnil: stroje?, pisal«Uti strojenj gramofonom in nadomestnih ter sestavnih delov.
Galvanski zavod za poniklanje, pomedenje in pobakrenje vseh kovin; brusarna in strugama. Poprave vsakovrstnih strojev se izvrše vestno in strokovnjaško ter najceneje.
Moric Dadieu.	is. Maribor
Telefon štev. 389.	Ustanovljena 1-1899.	Brzojavi: M. Dadieu, Mari bo
,D R A V A* S:
ifi a r* i is @ i Pieijska eesfa Sl
Telefon šnSepisrfe. 2SS	Telegr.s Orawj2 fflariSor
Izdeluje:
Hladilne omare, prostostoječe hladilnice z letno polnitvijo, točilnice, stroje ih kotizervatorje za sladoled, stroje za izdelavo ledu v gospodinjstvi;. Lresije za pivo.
Prednosti fabrikatov:
Intenziven hladilni učinek, popolnoma suhe stene hladilnih celic, svež in čist zrak, nizki nabavni stroški.	Zahtevajte ceniki
Načrti, proračuni in strokovnjaški nasveti na razpolago.
Lovro Peto var, vinogradnik
Zaloga pristnih ljutomerskih vin po zelo
ugodnih cenah.
s francosko želatino S,L!1!?JE*S ali praškom ,,JIILLiE?S<s je poceni in enostavno. Tudi vsa druga čistilna in lepšaina sredstva »EPONIT«, MARMORNI PRAŠEK itd. dobite stalno v drogeriji
Prua specijalna delavnica z eielifi'.
obratom
za	-»žni&ine apa-
rat® in rassnetlfave ssvm-itscbilo^, isisstarsrih keles in stvokoles, repa-rature vsakovrstnih magnetov in vžigalnih aparatov za eksplozijske motorje vseh vrst.
Moje dolgoletne praktične izkušnje in odgovarjajoča specijalna uredba mi omogočajo, da izvršim vsa naročila docela strokovnjaško, točno in po zmernih cenah kar najhitreje.
Kupujem in prodajam magnetne aparate in -----—njih sestavne dele. -—............
S€ar>ei Sadiaaa,
Maribor
S
H
m ra
2 5! ® B E E S S 5K « S SS fts ffl !!g 55 sa ŽS S » ^ 5:2 ®	2 3*: ^ « S B Sf Si a 2 iE a K S H E □ S 25 X
m
i«
tt
1?
M-
!*S
Samo	čez morje — Dobra hrana in pijača bf62plSCnO
~-c—: Cie Chargeurs Reunis, Sud Atlantigue, —
za pomorske vožnje v južno Ameriko, Avstralijo, Argentinijo in Kanado.
asaEatiasfjšss
Tozadevna
pojasnila in vozne listke daje zastopnik
lwan feaker w Ljialsljaiii^ Kolodvor ka ul. 35.
a
s
s
a
$
n
■
ja
a
H
ES
a
K
m
m
m
p
a
a
L
fi
®šaEsis!S5a3sas!.ass!!ES25i52aEHS5aaaasaBfflaai3aaraaasa3aBfiEaasEaaKn5:vSEfaa2HBs
-	—	...........—....... n g
LJul)l|ana9 Lasico In Maribor
B
priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu,
„Porler" in „Boci«'"' vsem cenj. gostilničarjem in gostom.
Z odličnim spodtoisnjem Delniška pivovarna »Unio n«, Ljubljana, LoSlio in Moriiior.
Izdaja Zveza gostilničarskih zadrug v Celju. - Odgovorpi so : Za Zvezo pragp Bernardi; za redakcijo Karol Perc; za Zvezno tiskarno Milan Cetina. - Vsi v Celju.