GLASNIK LJUBLJANA, 30. AVGUSTA 1960 OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO VIL ŠTEV. 67 OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA CERKNICA 455. Na podlagi 1. odstavka 16. člena in 10. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št 19/52) in 39. člena zakona o proračunih in o finansiranju samostojnih zavodov (Ur. list FLRJ št. 52/59) je občinski ljudski odbor Cerknica na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27. aprila 1960 sprejel ODLOK o proračunu občine Cerknica za leto 1960 1. člen Proračun občine Cerknica za leto 1960 s posebnimi prilogami obsega: I. Občinski proračun z dohodki v znesku 127,104.000 din z izdatki v znesku 122,840.000 din 8 presežkom dohodkov, ki so v letu 1960 blokirani v znesku 4,264.000 din II. Finančne načrte proračunskih skladov. * lastnimi razpoložljivimi dohodki v znesku 1,675.000 din z izdatki v znesku 1,675.000 din 2. člen Vse nove nastavitve pri občinskih Ožganih ln zavodih, za katere v nji- hovih predračunih niso predvideni krediti, se morajo izvršiti le na predlog pristojnega sveta po pritrditvi sveta za družbeni plan in finance, ki" tudi odobrava potrebna sredstva. 3. člen Svet za družbeni plan in finance se pooblašča, da razporeja sredstva proračunske rezerve za premalo predvidene izdatke po posameznih postavkah proračuna in da odobrava izplačila za izredne izdatke iz proračunske rezerve do višine Vi letnega plana proračunske rezerve proti naknadnemu poročanju občinskemu ljudskemu odboru. 4. člen V primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov sme občinski ljudski odbor najeti za redno izvrševanje proračunskih izdatkov po občinskem proračunu posojilo do višine 20,000.000 dinarjev. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Številka: 03/2-30-6/5-60. Datum: 27. aprila 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Jože Telič, l. r. Pregled dohodkov to Izdatkov proračuna občine Cerknica za leto 1960 po delih: A. Dohodki: 1. del — Skupni dohodki 2. del — Posebni dohodki 4. del — Ostali razni dohodki 6. del — Prenesena sredstva Skupaj dohodki B. Izdatki: 1. Prosveta to ljudska kultura 2. Socialno varstvo 3. Zdravstvena zaščita 5. Državna uprava 6. Komunalna dejavnost 7. Negospodarske investicije 8. Dotacije 9. Obveznosti in garancije 10. Proračunska rezerva Blokirani del dohodkov 94.415.000 din 32.582.000 din 50.000 din 57.000 din 127,104.000 din 42.549 din 7.775 din 13.845 din 30.911 din 6.075 din 13.364 din 6.261 din 2.060 din 4.264 din _ Na podlagi 1. odstavka 4. člena ^*°na o pristojnosti občinskih ln Rajnih ljudskih odborov in njlho-V , organov (Ur. 1. FLRJ št 52/57), u ^Vezi z določbami zveznega druž-PLmn M leto 1960 (Ur. list it 52/59), družbenega plana Slovenije za leto 1960 (Ur. Ust 01/7 št 2/60) ln družbenega plana Ulit i? Ljubljana za leto 1960 (Glasba **■ 20/60) je občinski ljudski odra , '-oknica na seji občinskega zbo-27 n oa seji zbora proizvajalcev dne ‘ aPrila 1960 sprejel Izdatki skupaj . . 127,104.000 din Družbeni pltm občine Cerknica za leto 1960 uspehov v preteklih letih predvideva nadaljnjo stabilizacijo gospodarstva, predvsem razvoj kmetijstva, obrti ter gostinstva in turizma, utrjevanje delavskega samoupravljanja ter dvig življenjske ravni v skladu z večjo produktivnostjo dela. Pomembnejše naloge, ki jih določa družbeni plan za leto 1960 so: — vlagati investicijska sredstva v panoge, od katerih je pričakovati čim večji gospodarski učinek in neposreden vpliv za dvig življenjskega standarda; — poslovati po načelu čim večje produktivnosti dela v vseh gospodarskih panogah; — utrjevati in izpopolnjevati nagrajevanje delavcev po enoti proizvoda ter vskladiti nove zaposlitve de- Prvi del SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1960 I. poglavje Osnovne smernice to naloge družbenega plana v letu 1960 Družbeni plan občine Cerknica za leto 1960 je sestavljen v skladu z osnovnimi nalogami in smernicami splošne ekonomske politike zveznega, republiškega ln okrajnega družbenega plana. Na osnovi doseženih 1958 lovne sile z ustreznimi povečanji proizvodnih kapacitet; — osebno potrošnjo in družbeni standard povečati skladno s povečanjem celotne proizvodnje in produktivnosti dela; — za izboljšanje življenjske ravni je še posebno povečati stanovanjsko izgradnjo; — pri proračunski potrošnji uvesti štednjo, ki je možna, z namenom, da sredstva ostanejo tudi za negospodarske investicije. II. poglavje Družbeni bruto proizvod ln narodni dohodek V letu 1960 se predvidevn nasi<'d-nji porast družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka. V tisočih din Indeks 1959 1960 1959:1958 60:59 Vsi sektorj lastništva: 1. Družbeni bruto proizvod 2,972.238 3,177.085 3,802.459 107 120 2. Narodni dohodek 1,394.149 1,452.668 1,797.853 104 132 Posamezne gospodarske panoge bodo v družbenem bruto proizvodu udeležene v naslednji višini: 1959 1960 1958 1959 1960 1958 1959 Celotno gospodarstvo: 1,845.857 2,018.861 2,517.001 109 125 — industrija 960.569 1,087.219 1,296.692 113 119 — gozdarstvo 92.374 84.065 72.183 91 86 — gradbeništvo 88.935 80.041 203.900 90 254 — trgovina 67.952 75.709 84.553 111 112 — gostinstvo 53.573 55.700 57.700 104 103 — obrt 201.243 290.533 412.510 144 142 — komunala 43.175 44.357 45.496 103 103 — kmetij, zadruge 338.036 300.014 343.967 89 115 IIL poglavje Skupna vrednost Investicij je pred- InvMlicifa videna r la 518,900.000 din; od tega Sredstva za Investicije, razpoložljiva v letu 1960, se bodo uporabila znašajo lastna sredstva 188,000.000 din. podjetja za dovršitev že začetih gradenj, ki I^esno industrijsko podjetje »Jel- zagotavljajo povečanje proizvodnje in za pospešeno razvijanje tistih dejavnosti, ki neposredno vplivajo na izboljšanje življenjskih pogojev prebivalstva. Posebna skrb bo posvečena gradnji objektov v kmetijstvu, obrti in preureditvi lokalov v trgovini. Skupna vrednost investicij na območju občine bo predvidoma znašala 767,331.000 din, po panogah pa: — industrija 529,749.000 — kmetijstvo 133,595.000 — gozdarstvo — gradbeništvo — trgovina 14.108.000 21.094.000 14.300.000 — gostinstvo in turizem 18,585.000 — obrt 27.400.000 — komunala 8,500.000 V tem planu so gospodarske organizacije udeležene z lastnimi sredstvi v višini 320,659.000 din. Važnejše Investicije bodo v naslednjih podjetjih: 1. Industrija: Tovarna pohištva "-Brest« Cerknica bo nadaljevala z rekonstrukcijo obratov v Cerknici in Martinjaku ter izgradnjo tovarne ivernatih plošč. ka« Begunje bo dopolnilo opremo za vrednost 5,849.000 din. 2. Kmetijstvo: Vtej panogi so planirane večje investicije v sklopu poslovne zveze in kmetijskih zadrug. Celotna vrednost bo znašala 133,595.000 din. Investitorji bodo: a) Poslovna zveza Rakek za bodoči kmetijski obrat na Marofu: — zgradbe in oprema 10,840.000 — osnovna živina 6,500.000 — agromelioracijska dela 4,000.000 Skupaj 17,740.000 b) Kmetijska zadruga Cerknica — skladiščni prostori in adaptacija hleva 11,700.000 — oprema 6,059.000 Skupaj 17,759.000 c) Kmetijska zadruga Nova vas hlevi 16,300.000 osnovna živina 17,500.000 agromelioracijska dela 1,200.000 oprema 5,500.000 Skupaj 40,000.006 GLASN1B d) Kmetijska zadruga Ravnik — gradnja hlevov <200 stojišč) 16,-300.000 — osnovna živina 16,000,000 Skupaj 32,300.000 e) Kmetijska zadruga Begunje — dograditev poslovne stavbe 8,000.000 f) Kmetijska zadruga Unec — poslovni prostori 10,000.000 g) Kmetijska zadruga Grahovo — dograditev poslovnih prostorov 1,500.000 —r oprema 500.000 Skupaj 2,000.000 h) Kmetijska zadruga Rakitna — agromelioracijska dela 650.000 — oprema 5,146.000 Skupaj 5,796.000 Sredstva za naštete investicije bodo na razpolago v skladih gospodarskih organizacij in skladih političnih teritorialnih enot. 3. Gradbeništvo: Investitor osnovnih sredstev v tej panogi bo »Gradišče* Cerknica. Celotna vrednost je predvidena na 21,094.000 din in predstavlja: adaptacijo poslovne stavbe podjetja, postavitev lesenih barak za delavce (se-zonce) in soudeležba na stanovanjski zgradbi občinskega ljudskega odbora Cerknica. 4. Gozdarstvo: Sredstva iz gozdnega sklada za območje občine se bodo potrošila v naslednje namene: — za nadaljevanje del na gozdni cesti v Javorniku 12,000.000 — za obnovo gozdov 2,107.000 Cesta na Javorniku se bo podaljšala od sedanjih 7 km na 11 km dolžine. Pri obnovi gozdov pa se bo posadilo 107.000 kom. sadik. 5. Trgovina: Trgovsko podjetje »Skoeijan« Rakek bo v letu 1960 pridobilo naslednje investicije: — oprema prodajaln 1,400.000 — poltovomi avtomobil 3,000.000 — postavitev benzinske črpalke do vrednosti 9,900.000 6. Gostinstvo in turizem: Celotna vrednost investicij je predvidena na 18,585.000 din in predstavlja: a) ureditev sanitarij in dopolnitev opreme pri Gostinskem podjetju »Lovec« Rakek 2,485.000 b) ureditev restavracij- skega vrta in izpopolnitev opreme pri Gostinskem podjetju Cerknica 2,500.000 c) gradnja turističnega objekta v Rakovi dolini 13,600.000 7. Obrt: V celotni panogi se bodo investicije povečale za 27,400,000 din, od tega za zgradbe 3,500.000 din. Večja investiranja bodo: a) »Tisa« Rakek za izpopolnitev opreme (ventilacija v obratu Unec, fazonski rezkalni stroj in oprema) v vrednosti 7,500.000 din. b) Elektrožaga Nova vas za postavitev trafo postaje, nabavo stružnega stroja in dopolnitev opreme v obratu za izdelovanje heraklit plošč 10,000.000 din. c) Komunalni servis Cerknica za opremo in tovorni avtomobil Kiper 4,500.000 din. d) Avtošped Rakek za povečanje prevoznega parka 5,500.000 din, 8. Komunala: Kljub velikim potrebam po komunalnih napravah in objektih so razpoložljiva sredstva minimalna. Iz sredstev občinskega ljudskega odbora se bo uredila čistilna naprava n» kanalizacijski mreži v Cerknici ln adaptiral vodovod Cerknica—Rakek; skupna vrednost bo znašala 8,500.000 dinarjetf Ta dela so nujno potrebna zaradi pomanjkanja vode na Rakeku in postopnega urejanja kanalizacije y Cerknici za priključitev že obstoječih zgradb in predvidenih poslopij v naslednjih letih. IV. poglavje Delovna sila ln produktivnost V letu 1960 bo potrebno še nadalje utrjevati ln Izpopolnjevati dosedanji način nagrajevanja, to je na enoto proizvoda, in postopoma vpeljati sistem obračunavanja in delitve dohodkov po ekonomskih edinicah v okviru posameznih gospodarskih organizacij. Tako bo mogoče doseči večjo delovno storilnost tudi tam, kjer je bila v preteklih letih še relativno nizka. Družbeni bruto proizvod celotnega gospodarstva se bo povečal za 25 %, število delovne sile pa za 15 %. Tako bo produktivnost dela večja za 7,6% od leta 1959. Ta plan pa bo mogoče doseči ob upoštevanju naslednjih nalog: — delavski sveti podjetij ip zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora naj na podlagi analiz po zaključnih računih za leto 1959, proizvajalnih in finančnih planov za leto 1960 dajo gospodarskim organizacijam konkretne zadolžitve glede sprejemanja nove delovne sile in zvišanja delovne storilnosti; — povečanja števila zaposlenih naj gre samo na račun povečanja kapacitet in proizvodnje, pri čemer naj se Izkoristi sproščena delovna sila drugih podjetij v občini, ki je nastala zaradi reorganizacije podjetij oziroma mehanizacije proizvodnega procesa. Povečanje števila zaposlenih po panogah bo naslednje: — industrija 9 c'° — gozdarstvo 1 % — gradbeništvo 48 % — trgovina 1 % — gostinstvo — — komunala — — obrt 36 % — kmetijske zadruge 13% popravila na cenovni Soli Begunje. znaša 9,500X100 din. S temi sredstvi Zaradi pomanjkanja sredstev se se ix> zgradil del kanalizacijske mre-bo v komunalne naprave vložilo le že v Cerknici in popravil vodovod malo sredstev; predvidena vrednost Cerknica-Rakek. D ru gi del RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH VI. poglavje Industrija Fizični obseg industrijske proizvodnje se bo v letu 1960 v odnosu z letom 1959 povečal za 13 %. Stroka 122. 1958 Vrednost 1959 1960 Indeks 1959/58 1960/59 — Brest Cerknica 1,161.513 1,446.278 1,671.994 125 116 — Jelka Begunje 193.867 213.499 219.349 110 102 — Tisa Rakek 213.188 237.081 248.347 111 105 Skupaj 1,568.568 1,896.858 2,139.690 121 113 V. poglavje Osebna potrošnja ln družbeni standard Plače delavcev in uslužbencev, zaposlenih v družbenem sektorju, se bodo povečale povprečno za 15 %, kar bo vplivalo tudi na porast osebne potrošnje. Uspehi v gospodarstvu omogočajo izboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi. Zato je tudi ena izmed glavnih nalog v letu 1960 usmerjati sredstva in napore predvsem za razvoj tistih področij gospodarstva, ki najbolj vplivajo na dvig življenjske ravni. V poštev pridejo zlasti gradnje stanovanj, komunalnih naprav in šol ter urejanje komunalnih naprav. Na področju stanovanjske izgradnje je predvideno naslednje investiranje: dograditev stanovanjsko-po-slovne stavbe Poslovne zveze na Rakeku, gradnja stanovanjskega bloka v Cerknici po investitorju ObLO Cerknica in soudeležencih: Brest Cerknica, Gradišče Cerknica, Zdravstveni dom Cerknica; postavitev lesenih barak za gradbene delavce pri podjetju »Gradišče« Cerknica in dograditev stanovanj v poslovnih stavbah KZ Begunje, GG Postojna — obrat Cerknica, Gradišče Cerknica, Komunalni servis Cerknica in KZ Grahovo. Na področju šolstva se pripravlja načrt za Solo v Cerknici; gradbena dela se bodo začela že v letu 1960. Razen tega se bodo končala nujna Žagan bukov les: — Brest Cerknica — Jelka Begunje — Tisa Rakek Žagan les iglavcev: — Brest Cerknica — Jelka Begunje — Tisa Rakek Žagan les ostali: — Brest Cerknica — Jelka Begunje — Tisa Rakek Panel plošče: — Brest Cerknica Garniture zabojev: — Brest Cerknica — Jelka Begunje Pisarniško in šolsko pohištvo »Brest« Cerknica Manjše stanovanjsko pohištvo nekompletno: — Brest Cerknica Večje stanovanjsko pohištvo nekompletno: — Brest Cerknica Ladijski pod: — Brest Cerknica — Jelka Begunje — Tisa Rakek Razni finalni izdelki: — Brest Cerknica — Tisa Rakek Porast družbenega bruto proizvoda je predviden za 19 %, narodnega pa za 33 %. Pretežni del odpade na »Brest« Cerknica, ki bo v letu 1960 pri obnovitvi tovarne pohištva uvajal v proizvodni proces stroje (avtomate in polavtomate). Znatno se bo povečala proizvodnja večjega stanovanjskega pohištva (nekompletnega) in bo večja za 21.000 kom. od leta 1959. Z večjimi plani proizvodnje zabojev, delov pohištva, panel plošč, in raznih finalnih izdelkov se bo povečala tudi proizvodnja desk, in to predvidoma 1120 m*. Produktivnost dela pri fizičnem obsegu proizvodnje bo večja od leta 1959 za 6 %. Porast produktivnosti bo skoraj v celoti dosežen pri Brest Cerknica, medtem ko bo ostalo obrtno podjetje »Tisa« Rakek na višini lanskega leta. Za izvršitev plana in nadaljnje širjenje proizvodnih kapacitet bo znatno pripomogla investicijska politika, saj odpade od celotnih investicij v letu 1960 69 % na to panogo. Vil. poglavje Kmetijstvo Kmetijstvu, kot panogi gospodarstva se daje vedno večji poudarek, kar tudi upošteva družbeni plan. Značilnost vsega kmetijstva je živinoreja. Celotna poljedelska proizvodnja se že nekaj let preusmerja v proizvodnjo krmskih rastlin kot bazo za uspešen dvig živinoreje. Kmetijska proizvodnja v privatnem sektorju je predvidena na 1.053,444.000 din ali 20 % več od leta 1959. Po planu odpade na živinorejo m8 4.383 4.350 99 m3 1.283 1.300 101 m8 700 450 64 m8 2.400 2.600 108 m8 16.553 17.700 107 m8 11.903 12.800 108 m8 3.700 4.000 108 m8 950 900 99 m8 783 753 97 m8 660 550 98 m8 133 133 100 m8 90 70 78 m8 2.300 2.500 109 m3 4.321 4.370 101 m8 2.951 3.000 102 m8 1.370 1.370 100 kom/000 5.400 5.400 100 kom/000 140.000 150.000 107 kom/000 37.800 58.800 156 m8 3.415 2.715 79 m8 2.800 2.000 70 m8 615 615 100 m8 — 100 — din/000 170.240 177.000 104 din/000 240 — — din/000 170.000 177.000 104 60 % od celotne proizvodnje. Za do* šego realizacije plana bo treba upo* števati naslednje: — sistematično organiziranje v»' ških kolobarjev; — hidro in agro-melioriranje z8 močvirjenih površin; — zanesljivo zatiranje vseh ras« linskih in živalskih bolezni; — pravilno gnojenje rastlin ’ pravočasno shranjevanje pridelke < — mehanizacija kmetijske obd®' lave. . Gibanje kmetijske proizvodnje panogah bo naslednje: 1. Poljedelstvo: Poljedelska proizvodnja obsc^ površino 3495 ha. Zn obdelavo je P\ trebno vključiti mehanizacijo, ki _ znižala stroške obdelave, nadohj stila pomanjkanje delovne sile ih 1 boljšala kvaliteto zemlje. j. Zaradi večjega poudarka na z'v noreji kot panogi kmetijstva je tre”, zmanjšati površine belih žit v koP krmskih rastlin. Bela žita se bodo jala le jpa površinah, kjer so dani to klimatski pogoji in možnosti ških kolobarjev. Na področju Blos ( planote in gornjega dela BeguhJ jjt planote se bodo namesto belih ^ sejala ostala žita, ki bodo osnov« krmsko bazo. m. Važna postavka v poljedelstvu v, krompir in vrtnine, ki predstav*) ^ skoraj edini tržni produkt Ker,, pogoji za gojitev semenskega krompirja ugodni, se bo na Bloški Y noti organizirala semenska služba^, večjih strnjenih površinah. v menskega krompirja Je postavil® $ skladu s planom LRS, ki določa leta 1963 okoli 300 ha površine. -Zajema pa naslednje sorte: Bintje, Voran, Frilhmdle in Cvetnik. ' Za izpolnitev tega plana je nun jo potrebno doseči planirano površino v sodelovanju. Sodelovanju, ki je postavljeno na osnovo delitve dohodka med zadrugami in individualnimi proizvajalci po vloženih sredstvih, je Potrebno, da se vse površine pravilno gnojijo, sejejo s kvalitetnim semenom in pravilno obdelujejo. Pri žitaricah je potrebna zamenjava semena vsakih 4 do 3 let, pri krompirju pa vsako tretje leto, ker je zemlja lahka in nastaja izrojenost v nekaj letih. Pravilna zaščita rastlin pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci je uspešen ukrep za zagotovitev planiranega kvalitetnega pridelka. Zato je potrebno, da se zaščitena in selekcijska služba enotno vodita v politiki dviga kmetijstva. Predvideno je, da se bodo v sodelovanju posejale krmske rastline skupaj s travniki na površini 1070 ha, žitarice in krompir pa na površini 405 ha. Proizvodnja važnejših rastlin v q/ha je predvidena: — pšenica — rž — ječmen — krompir — krmska pesa — korenje — senc 25 ali 31 % več od leta 1959 22 ali 22 % več od leta 1959 19 ali 12 % več od leta 1959 180 ali 3 % več od leta 1959 352 ali 100 % več od leta 1959 360 ali 9 % več od leta 1959 105 ali 14 % več od leta 1959 2. Živinoreja: Proizvodnja v tej panogi kmetijstva bo v letu 1960 večja za 13 %. Za realizacijo plana je nujno pristopiti k intenzivni vzreji mlade živine (klavne) potom kooperacije, kakor tudi v zadružnih ekonomijah. Predvideno število živine v letu 1960 proti letu 1959 je naslednje: 1959 1960 — teleta do 1 leta 938 1272 — junčki 1—2 leti 241 279 — telice 1—2 leti 256 365 — jund nad 2 leti 136 175 — telice nad 2 leti 62 52 — krave 2011 2137 — plemenski biki 7 7 — voli 1340 1344 Skupaj 4991 5631 Pogoji za izboljšanje živinoreje in Povečanje staleža živine so v sistematičnem povečanju krmske baze in izgradnji hlevov, zlasti v družbenem sektorju. V ta namen so predvidena Investicijska sredstva v višini 90 milijonov din in se bodo zgradili hlevi, nabavila živina in izvajala melioracijska dela na zemljiščih. Investicije bodo na posestvih: Marof, Ravnik in Nova vas. Razen naštete živine je predvidela za leto 1960 tudi vzreja 3000 pra-sičev-pršutarjev. 3. Čebelarstvo: Čebelarstvo je sorazmerno malo razvlto in je nujno povečati število Panjev. V letu 1058 jih ie bilo 600, enako število v letu 1959, v letu 1960 Pa jih bo 660. Pridelek medu bo v letu 1960 znašal 9130 kg ali 11 % več °u preteklega leta. 4. Sadjarstvo: . Količinski pridelek raznega sadja P® V letu 1960 porastel za 44 %. Starte važnejših proizvodov v tonah je Slednje: 1959 1960 Indeks —češplje in slive 199 123 62 *** hruške 240 463 188 ~~ jabolka 586 870 148 ' -* orehi • 10 10 100 Število sadnih drevesc se bo znat-c Povečalo in bo znašalo 32.000 kos.-n- 50 % več od leta 1959. Povečanje 1* nanaša na črni ribez in maline, ^anjši del odpade na druge sa- k Vedno več sadja se predela v re®alkoholne pijače. HiJE?an 28 teto 1960, v primerjavi a ^j»njimi leti, je naslednji (v q); 1958 1959 1960 sUve 1n češplje •tmčna slivovka Posušeno Pekmez •veže stanje Ostalo sadje: Iganje •Pho sadje Pekmezt •adnl »okovi Jabolčnik 2 7 9 67 66 112 43 27 48 61 43 252 80 49 25 33 665 245 50 120 40 273 70 230 40 80 450 VIII. poglavje Gozdarstvo V gozdarstvu družbenega sektorja pada indeks družbenega bruto proizvoda. V odnosu 1960:1959 znaša le 85,8. Plan sečnje lesa v privatnem sektorju predvideva za 1. 1960 46.000 m’ ali 23 % več od leta 1959. Porast eksploatacije gozdov je izračunan na podlagi prirastka, ki se bo koristil v višini 90 %. Pogozdovanje je predvideno na površini 52 ha, kar je manj od leta 1959. Večje površine pa so določene za nego in urejanje, kjer znaša indeks v odnosu z letom 1959 celo 129. IX. poglavje Gradbeništvo Gradbene usluge se bodo v letu 1960 povečale za okoli 150 %; celotna vrednost bo znašala 203,900.000 din, ki bo dosežena: — po podjetjih v občini v znesku 190,000.000 din; — po podjetjih izven občine v znesku 13,900.000 din. Znatno povečanje prometa v gradbeništvu je odraz planiranih investicij, tako gospodarskih, kakor tudi objektov družbenega standarda. Glavni objekti, ki se bodo gradili v letu 1960, so: dokončna obnovitev Tovarne pohištva »Brest« Cerknica, dograditev tovarne ivematih plošč Cerknica, stanovanjske stavbe Poslovne zveze Rakek, logamice v Cerknici, poslovne stavbe KZ Begunje in KZ Grahovo ter začetek gradnje poslovne stavbe Zavoda za socialno zavarovanje v Cerknici ln stanovanjskega bloka v Cerknici. Za izpolnitev plana bo nujno potrebno povečati kapacitete gradbeništva, predvsem na račun kvalificirane delovne sile, boljše organizacije dela in povečanja strojne opreme. Podjetje Gradišč Cerknica bo povečalo svojo opremo v vrednosti 4,544.000 din, razen tega predvideva rekonstrukcijo poslovne stavbe in izgradnjo samskih stanovanj za svoje delavce. Prav zagotovitev stanovanj bo znatno zmanjšala fluktuacljo delavne sile, ki je bila v prejšnjih letih precej Izrazita. Porast družbenega bruto proizvoda v letu 1960 je odraz usmerjanja sredstev iz gospodarstva v objekte družbenega standarda in gospodarsko poslopja. Indeks 1959:1958 znaša 90, medtem ko je porastel v odnosu 1960:1959 na 250. Realizacija plana po Je razen od organizacijske sposobnosti gradbenih podjetij odvisna tudi od naslednjih činiteljev: . — zadostne preskrbe gradbenega materiala; — vzporednega izvajanja obrtniških uslug; — zagotovitve sredstev investitorjev do višfhe predračunske vrednosti. X. poglavje Promet Celotni družbeni bruto proizvod je predviden v višini 9,300 000 din in bo ustvarjen v celoti v zasebnem sektorju. Indeks v odnosu z letom 1959 znaša 82. Padec prometa v zasebnem sektorju je predviden zaradi znatnega povečanja prevoznega par- 1. Trgovina na drobno — podjetja v občini — poslovne enote 2. Trgovina na veliko x Skupaj . . Ne glede na planirani promet pa Je pričakovati izboljšanje sortimenta trgovskega blaga in postrežbe, ki bo nujno sledila preureditvi nekaterih trgovskih lokalov v Cerknici in otvoritvi novih lokalov v poslovni stavbi Kmetijske zadruge Begunje. Za nadaljnje izboljšanje trgovske mreže se bodo v letu 1960 potrošila Investicijska sredstva v višini 14.300.000 din. V tem znesku je zajeta tudi bencinska črpalka, ki se bo postavila na Rakeku. Viri celotne Investicijske naložbe v trgovini so sredstva podjetja Skocijan Rakek in investicijski sklad občine. V trgovini na veliko ni predviden porast družbenega bruto proizvoda. Podjetje »Vino« Cerknica bo doseglo 50.000. 000 din prometa, čeprav so dani vsi pogoji za večji blagovni promet. XII. poglavje Gostinstvo in turizem Promet v gostinstvu se bo povečal v letu 1960 za 3 % in bo znašal 93.700.000 din. Od tega odpade na privatni sektor 36,000.000 din ali 2% več od leta 1959. Nizek porast je posledica nekaterih ukinjenih lokalov, ker ne ustrezajo več osnovnim potrebam. V gostinstvu se bo vprašanje lokalov. delovne sile in solidne postrežbe delno uredilo v letu 1960 z izboljšanjem organizacije in vložitvijo investicijskih sredstev v vrednosti 5.000. 000 din. S temi sredstvi se bodo popravile sanitarne naprave pri podjetju Lovec Rakek — obrat Ravnik in uredil restavracijski vrt pri gostinskem podjetju v Cerknici. Ostalo bo pa še vedno nerešeno vprašanje opreme in lokalov v nekaterih privatnih gostilnah. Pomanjkanje kvalificirane delovne sile je občutno prav v tej panogi. Stanje se bo Izboljšalo šele po končani šoli učencev, ki jih podjetja štipendirajo. Za leto 1960 ni predvideno povečanje zaposlenega osebja, kar pomeni, da bo planirani promet dosežen pri istih kapacitetah, kot so bile v letu 1959. Na področju turizma je predviden večji turistični objekt v Rakovi dolini. Predračunska vrednost znaša 25.744.000 din in bo v celoti investirana v letu 1961. Za leto 1960 so zagotovljena sredstva v višini -13,600.000 din v republiškem in okrajnem Investicijskem skladu; do te višine se bo objekt v letu 1960 tudi zgradil. Na Slivnici se bo postavila pla-, ninska koča, ki bo odprta ves čas sezone; gostom bo nudila razen okrepčila tudi prenočišča. V organizaciji turističnega društva se bodo zagotovila zemljišča za gradnjo vveekend hišic izven zaščitnega območja v Rakovem Skocijanu. Znatno se bo pospešilo tudi jamarstvo v Rakovi dolini, ta kar bo poskrbelo tudi turistično društvo. Za uspešen razvoj turizma bo potrebno mimo drugega tudi povečati kapacitete nočnin do dosedanjih 10 na minimalno 20 v družbenem sek- ka pri obratnem podjetju Avtošped Rakek. XI. poglavje Trgovina Višina blagovnega leta je za leto 1960 predvidena na 819,109.000 din. Po posameznih vrstah trgovine se bo realizacija v odnosu z letom 1959 povečala takole: 1959 1960 Indeks 734.247 779.209 106 ' 410.000 449.000 109 324.247 330.209 102 39.679 49.900 100 773.926 819.109 106 torju in od 12 na : 80 v zasebnem s ek- torju. To se bo doseglo v letu 1960 tako, da se bodo uredile tujske sobe v I. nadstropju restavracije Jezero v Cerknici, v privatnem sektorju pa z dogovori med turističnim društvom in privatnimi lastniki hiš. XIII. poglavje Obrt V obrtništvu se predvideva porast družbenega bruto proizvoda za 42 %; dosežen pa bo: — v družbenem sektorju v znesku 412.510.000 din, — v zasebnem sektorju v znesku 35.100.000 din. Znaten porast, ki ga določa družbeni plan za leto 1960 bodo dosegla naslednja podjetja v občini: — Elektrožaga Nova vas z delno razširitvijo obrata za izdelovanje heraklit plošč; v ta namen se bo nabavil stružni stroj, ki bo odpravil ozko grlo v proizvodnem procesu s tem, da bo omogočal zadostno količino lesne volne, ter druge investicije v skupni vrednosti 10,000.000 din. — Komunalni servis Cerknica z razširitvijo raznih dejavnosti, predvsem uslužnostnih. Vrednost investicij je predvidena samo v višini 4.500.000 din, to so lastna sredstva podjetja. — Avtoservis Rakek s pridobitvijo špedicijske službe na železniški postaji Rakek in povečanjem prometnih uslug; promet je predviden na 64,000.000 din, medtem ko znaša realizacija v letu 1959 27,000.000 din. Za povečanje kapacitet v obrtništvu bo potrebno razen investicijskih naložb zaposliti tudi večje število vajencev. Na območju občine je občutno pomanjkanja mehaničnih delavnic. Razen podjetja Avtošped Rakek vršijo te usluge še trije privatniki, kar pa ne zadošča sedanjim potrebam. V Cerknici bo vprašanje rešil Komunalni servis, vendar šele po izgradnji poslovne stavbe, kjer so predvidene tudi delavnice raznih strok. Razen mehaničnih delavnic bi bilo potrebno ustanoviti še kovaške, kolarske, šiviljske in radiotehnične. XIV. poglavje Komnnala Ta panoga v družbenem sektorju bo poslovala v okviru obstoječih kapacitet. Družbeni bruto proizvod je predviden na znesek 45,496.000 din ali 2,6 % več od Irta 1959. Plan bodo dosegla naslednja podjetja: — kino podjetja 4,000.000 din; — El ek tre Ljubljano okolica 41.496.000 din. Izmed komunalnih naprav je najbolj potrebno adaptirati vodovod Cerknica—Rakek; v ta namen se bodo zamenjale cevi večjega premera) sredstva bo dal občinski ljudski odbor iz svojega sklada. V Cerknici je predvidena tudi kar nalizacijska mreža, ki se bo gradila postopoma. V letu 1960 bo v ta namen porabljenih sredstev v višini 4.500.000 din. Električno omrežje je zaradi novih priključkov zelo obremenjeno! GLASNI B potrebne so nove trafo postaje. V letu 1960 se bo zgradila v Novi vasi po investitorju Elektrožaga Nova vas. Tretji del EKONOMSKI UKREPI ZA IZPOLNITEV DRUŽBENEGA PLANA XV. poglavje Obresti od sklada osnovnih sredstev Obrestna mera od sklada osnovnih sredstev znaša za kmetijske zadruge 2 % Te obresti gredo v sklad osnovnih sredstev zadruge, ki jih plačuje. XVI poglavje Prispevek iz dohodka gospodarskih organizacij 1. Kmetijske zadruge vlagajo del dohodka, ki ustreza znesku prispevka iz dohodka, v celoti v svoj sklad osnovnih sredstev. 2. Kino podjetja ne plačujejo prispevka iz dohodka. XVII. poglavje Pavšalne obveznosti do družbene skupnosti V letu 1960 bodo plačevale pavšalne obveznosti do družbene skupnosti naslednje gospodarske organizacije: — vsa obrtna podjetja, razen »Tise* Rakek; — vsa gostinska podjetja. XVIII. poglavje Dopolnilni proračunski prispevek Dopolnilni proračunski prispevek Iz osebnega dohodka delavcev je predpisan s posebnim odlokom. XIX. poglavje Občinski prometni davek Občinski prometni davek se plačuje v letu 1960 po odloku o občinskem prometnem davku ObLO Cerknica. XX. poglavje Občinske doklade Občinske doklade za leto 1960 bodo določene s posebnim odlokom. XXI. poglavje Prispevek v okrajni sklad zdravstvenega zavarovanja kmetlfeUli proizvajalcev V okrajni sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev prispeva občina lz svojih proračunskih sredstev 80 % od splošnega prispevka, ki ga plačujejo kmetijski proizvajalci. XXII. poglavje Občinski skladi 1. Občinski investicijski sklad: Sredstva občinskega investicijskega sklada, ki bodo razpoložljiva v letu 1960, znašajo 21,600 tisoč din. Uporabila se bodo v tele namene: a) za kreditiranje investicij v obratna sredstva 4,289 tisoč din, b) za kreditiranje investicij v osnovna sredstva 17,211 tisoč din, od tega za industrijo 4,900 za kmetijstvo 2,200 za trgovino 6,900 za obrt 9,211 2. Občinski stanovanjski sklad: Razpoložljiva sredstva v letu 1960 bodo znašala 80,061 tisoč din. Uporabljena bodo: za stanovanjsko izgradnjo 70,921 za komunalno dejavnost 6,140 za šolstvo 3,000 3. Občinski cestni sklad: Razpoložljiva sredstva v letu 1960 bodo znašala 1,675 tisoč din in se bodo uporabila za vzdrževanje cest. XXIII. poglavje Bilanca proračunskih sredstev V letu 1960 bodo znašala proračunska sredstva občine 127,104.000 din, od tega razpoložljiva 122,840.000 din. Viri sredstev so: I. Udeležba na skupnih proračunskih dohodkih v višini 38%: v 000 din 1. Proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu 30,251 2. Proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev izven gospodarstva 8,551 .3. Proračunski prispevek iz sklada skupne porabe 1,862 4. Dohodnina lz kmetijstva 12,160 5. Dohodnina samostojnih poklicev 5,396 6. Občinska doklada od kmetijstva 6,232 7. Občinski prometni davek od maloprodaje 3,657 8. Občinski prometni davek od alkoholnih pijač v: — trgovini 160 — gostinstvu 1,427 9. Prometni davek zasebnikov 19,884 10. Prometni davek vrednotnic 38 11. Zemljarina 1,228 12. Upravne takse 2,318 13. Prometni davek od potrošnje piva in žganja 1,251 Skupaj 94,415 II. Posebni viri: 14. Davek na osebni dohodek 200 15. Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka 3,226 16. Občinska doklada iz kmetijstva 9,900 17. Občinska doklada samostojnih poklicev 2,300 18. Občinski prometni davek od proizvodov in storitev 8,650 19. Občinski prometni davek od alkoholnih pijač: — od vina v trgovini (2 %) 99 — od ostalih alko- holnih pijač v trgovini (15 %) 527 — od vina v gostinstvu (2 %) 621 — od ostalih alko- holnih pijač v gostinstvu (10 %) 2,205 3,452 20. Davek na tujo delovno silo 200 21. Dohodki uradov ln ustanov 450 22. Občinske takse 1,220 23. Ostali proračunski dohodki 500 24. Prispevek iz gozdnega sklada 8,534 25. Presežek dohodkov nad Izdatki v letu 1959 57 Skupaj 32,889 Skupaj proračunski dohodki 127,104 — blokatija sredstev 4,264 Razpoložljiva proračunska sredstva 122,840 XXIV. poglavje Končne določbe 1. Svet za družbeni plan In finance po potrebi izda podrobnejša navodila za izvajanje tega družbenega plana. 1 Ta družbeni plan velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Številka: 03/2-30-6/4-60. Cerknica, dne 27. aprila 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Jože Telič, 1. r. OBČIKfi TRBOVLJE 457. Na podlagi 1. odstavku 10. člena in 62. člena splošnega zakona o stanovanjskih skupnostih (Uradni list FLRJ št. 16-278/59) in 12. točke 26. člena statuta občine Trbovlje je občinski ljudski odbor Trbovlje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 28. junija 1960 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi območij, za kateri se lahko ustanovita stanovanjski skupnosti, števila članov svetov stanovanjske skupnosti in števila članov svetov, ki jih volijo posamezni zbori volivcev Odlok o določitvi območij, za kateri se lahko ustanovita stanovanjski skupnosti števila članov svetov stanovanjske skupnosti in števila članov svetov, ki jih volijo posamezni zbori volivcev (Glasnik štev. 82/59) se spremeni in dopolni tako, da se prečiščeno besedilo odloka glasi: ODLOK o določitvi območij, za katera se lahko ustanovijo stanovanjske skupnosti, števila članov svetov stanovanjske skupnosti in števila članov svetov, ki jih volijo posamezni zbori volivcev 1. člen V občini Trbovlje se lahko ustanovijo stanovanjske skupnosti za naslednja območja: 1. za območje stanovanjske skupnosti »Zasavje«, ki obsega volilne enote št. 2 (zaselek Ob železnici in Zasavska cesta) do vključno it. 4 (zaselek Bevško in Vodcnska cesta) do vključno hišne št. 20; 2. za območje stanovanjske skupnosti »Center«, ki obsega volilne enote št. 5 (Nasipi) do vključno It 21 (zaselek Neža); 3. za območje stanovanjske skupnosti »Franca Fakina«, ki obsega volilne enote št. 22 (Keštovo, Pod gozdom. Dom in vrt) do vključno št. 28 (Cesta Tončke Čečeve, Keršičev hrib in Golovec). 2. člen Dokler ne bodo stanovanjske skupnosti na območju občine Trbovlje sprejele s volili statutov in i njimi določile število članov svetov stanovanjske skupnosti, se določi za posamezne stanovanjsko skupnosti naslednje število članov svetov sta- , novanjske skupnosti: 1. za območje stanovanjske skupnosti »Zasavje« — 15 članov, od ka- -terili voli vsak zbor volivcev po pet Članov; 2. zn območje stanovanjske skupnosti »Center« — 36 članov, od ka- . terih voli vsak zbor volivcev po dva člana, z izjemo zbora volivcev 12. volilne enote, ki voli 4 člane; 3. za območje stanovanjske skupnosti »Franc Fakin« — 16 članor, od katerih voli vsak zbor volivcev po dva člana, z izjemo zbora volivcev 22. volilne enote, ki voli Štiri člane. 3. člen Ta odlok velja takoj in se objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev.: Ol/t-SA-124/3. Datum: 28. junija 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Martin Gosak L r. I '“F »4|\ 4 455 Odlok o proračuna za leto 1960 občin« Cerknica. . 454 Družbeni plan za leto 1960 občine Cerknica. . 457 Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o določitvi območij, za kateri lahko ustanovita stanovanjski skupnost'' Števila članov svetov stanovanjske skupnosti in Števila Članov svetov, ki jih velijo posamezni zbori volivcev občin* Zaključni račun gospodarske organizacij« za loto 1959. Zaključni račun podjetja AVTO-6BRVI8, Ljubljana, Prešernova 4t AKTIVA BILANCA na dan M- decembra oss *g|P Naziv postavite Znesek v ooo din Nas s Dostavka Znesek v nor din A Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev i Osnovna sredstva t Denarna sredstva osnov- 25.199 L Sklad osnovnih sredstev L Drugi vtrl osnovnih sredstev 12.807 4.832 alb sredstev UK B Viri sredstev skupne & sredstva (kupna porabe porabe 1 Sklad skupne porab# s- l Drugi vtrl sredstev 1. Sredstva skupne porabe L Denarna sredstva skupna skupne porabe 426 porabe 426 0. Viri obratnih sredstev 1 Sklad obratnih sredstev 9.631 C Obratna sredatva 1 Drugi vtrl obratnih V Sknnna obratna eredetva «4.148 sredstev f.f#4 D Rezervni sklad o iztočena sreda tva In drogi skladi 4 Denarna sredstva rezerv- l. Rezervni sklad tn drur 1,743 7.944 nega sklada In drugih skladov 1 Denarna sredstva oeras 1.822 skladi 1 Viri nerazporejenih sredstev porejen Ib sredstev 623 B Viri sredstev « obračunu In druga pasiva S Kratkoročni krediti tt. sredstva v obračune tn druga aktiva za obratna sredstva 5.560 1 Kupci m drufl* tenetvt • rinitr* tktiv* 11.767 1.045 ti Dobavitelji In drug# obveznosti • I nniffN nnslvr io «2 4.360 1 K H P «• 73.144 H K U p # 1 73 1*^ Računovodja. Fiednmnik i 'Os t» ickioi NuSa Kapi Franc Karo Franc Štritof