GLASILO OBČINE DOMŽALE • ŠT 1 5 letnik XX
STANOVANJSKI ZAKON
Stanovanja gredo za med
S stanovanjskim zakonom se določajo pogoji za pomoč pri pridobitvi stanovanja, način določanja najemnin, spodbude za investiranje, vzdrževanje in najem stanovanj ter pristojnost in naloge občin ter republike na stanovanjskem področju, je kratek povzetek vsebine zakona, katerega uresničevanje določb, ki opredeljujejo lastninjenje in privatizacijo stanovanj in stanovanjskih hiš ter stanovanjskih podjetij, je dodobra pretreslo našo republiko.
Skoraj dva tisoč stanovanj
Nič drugače ni v naši občini. Blizu 1800 stanovanj je »padlo« v okvir zakona in išče
svojega »novega« lastnika. Približno tretjina stanovanj je občinskih, med njimi največ tj. 467 t. im. solidarnostnih, ki so bila kupljena iz sredstev solidarnosti in ni nobeno starejše od 17 let, med njimi jih je 31 prišlo v lastništvo SPIZ-a, saj so bila kupljena oz. financiranja iz sredstev SPIZ-a in sredstev solidarnosti. Občina je v skladu z zakonom postala lastnik stanovanj, nad katerimi je imela pravico uporabe in sicer: cca 90 stanovanj od delovne skupnosti, njena so »kadrovska« stanovanja, pa tudi blizu 50 stanovanj zavodov. Dve tretjini vseh stanovanj je v lastnini podjetij in drugih. Teh lastnikov blizu ali celo več kot 200, med njimi
zaradi ugodne cene in prometnih povezav tudi precej iz drugih občin, največ pa iz ljubljanskih.
Interesentov za »občinska« stanovanja veliko
Ker še ni zbranih podatkov, kako se prodajajo vsa stanovanja, navedimo podatke o prodaji »občinskih«, ki nam jih je posredovala Strokovna služba Sekretariata za prostorsko planiranje in urejanje okolja naše občine. Do 15. novembra je bilo evidentiranih 206 kupcev, med njimi le 5 nepopolnih, 9 pa jih zaradi zakonskih določil ni mogoče realizirati (moratorij oz. sodni postopki izpraz-
nitve). Kar 153 kupcev se odloča za nakup t. im. solidarnostnih stanovanj, lil jih bo stanovanja kupilo s 60% popustom, kar pomeni, da bodo celotno kupnino plačali v 60 dneh od sklenitve pogodbe. Zanimiv je tudi podatek o površini stanovanj in pogodbeni ceni: V celoti je zajeto 10.303,35 m-' - povprečno stanovanje meri 54,5 I m-, m- za interesente, ki plačajo v 60 dneh celotno kupnino znese 7.707,48 SLT/m-' (njihova stanovanja v povprečju merijo 52,30 rti2), za obročno odplačevanje pa m-' stane 13.148,65 SLT, njihova stanovanja so v povprečju malce večja in sicer merijo 57,68 mJ. Povprečna starost stanovanj je 14 let, med kupci je 129 imetnikov stanovanjske pravice, v 36 primerih je to imetnik in njegov ožji družinski član, v 24 primerih pa ožji družinski član. Navedimo še podatek, da je med navedenimi 198 kupci stanovanj tudi 46 takih, ki so oz. prejemajo subvencije. Tolikšno število interesentov, ki vsi po vrsti želijo, da bi bila
Nadaljevanje na tretji strani
RAZGRNITEV NAČRTA NOVEGA POKOPALIŠČA
Domžalski tihi dom
STRAN 14
REZULTATI POSVETA VPLIVNIH IN UGLEDNIH OBČANOV
Kaj narediti s staro - novo občino
Že dolgo govorijo in številni občani me sprašujejo, kdaj bomo dobili nove občine in kakšne bodo. Kot župan in član republiškega odbora za lokalno samoupravo vem samo to, da že dalj časa premlevamo nekakšne teze za Zakon o občini, zbiramo pripombe, eni tudi hodijo po občinah in sprašujejo to in ono, se zgovarjamo na ustavo, ki še ni nared, »popravljamo« evropske zakone (predvsem avstrijskega) in čakamo ...
Izhajam iz stališča, da od prihodnje občine, če bo ta tako
majhna, kot nekateri pričakujejo, ne moremo zahtevati niti pričakovati veliko. Ta institut oblasti oziroma združevanja občanov v predvideni obliki ne bo mogel biti pomemben instrument razvoja ali spodbujevalec in generator idej, pomembnih za državo. Kdor to pričakuje, je pač utopist Kardeljevega tipa ali pa spekulira na vlogo transmisije oblasti, kot jo je imela sedanja krajevna skupnost. Ne eno ne drugo ni dobro. Zakaj občina naj ne bo poligon za izživljanje administracije niti strank, čeprav mo-
ramo oboje v občini čutiti. Občina je pač združba ljudi s sorodnimi interesi, ki imajo tudi minimalen upravni aparat, katerega poglavitne naloge so služenje, skrb in zaščita občana. Vse višje interese tako občana kot države pa mora pokrivati administrativno nerazbohoten okraj ali kakšen drug regionalni državni aparat. Sicer sem pa o tem pisal že v začetku svojega mandata, pa tudi v republiškem odboru delujem v to smer. V takšni občini tudi ne Nadaljevanje na drugi strani
V Slamniku preberite
Tolarčki, tolarčki, kje ste?
Center požarne varnosti uspešno deluje
Mi gremo naprej
Spremembe v korist družbenih dejavnosti
Povejte svoje mnenje...
Zvonovi na Goričici
Domžalska televizija
Dimnikar, dober dan!
Obvestila in sporočila
Predlog za preimenovanje ulic
MEDNARODNI EKOLOŠKO-RAZISKOVALNI TABOR
DEL
BISTRICA 91« III.
Kemijske raziskave vodotokov in podtalnice
V tej številki glasila Slamnik vam predstavljamo rezultate kemijskih raziskav vodotokov in podtalnice, ki smo jih izvedli v okviru Mednarodnega ekolo-ško-raziskovalnega tabora »BISTRICA 91«.
Jemanje vzorcev vode iz Kamniške Bistrice na odvzemnem mestu v Biščah pri Ihanu.
Program kemijskih in bioloških raziskav je bil nadaljevanje lansko leto začetih akcij, da bi ugotovili kvaliteto reke Kamniške bistrice, njenih pritokov in kanalov, rečnega dna ter vodnjakov mengeško-domžalskega polja, dopolnili pa smo ga z vključitvijo Inštituta Jožefa Štefana - oddelka za fizikalno kemijo in kemijo okolja, kjer so opravili nekaj podrobnejših ke-
mijskih analiz težkih kovin in lahkohlapnih komponent.
Poleg pridobivanja bioloških in fizikalno-kemijskih podatkov je bil namen tabora predvsem: 1. Vzgojno - izobraževalni Mladi raziskovalci naj bi se preizkusili v terenskem in praktičnem delu, se urili v opazovanju in beleženju, spoznavali
Nadaljevanje na tretji strani
2
Domžale
REZULTATI POSVETA VPLIVNIH IN UGLEDNIH OBČANOV
Kaj narediti s staro - novo občino
Nadaljevanje s prve strani
more priti do ne vem kako vne-bovpijočih krivic niti do pomembne zlorabe oblasti in okoriščanja s položajem upravnega delavca. Temu smo pa priča danes in tu, tudi v naši občini.
Pa o tem, kaj vse mi pripovedujejo občani in kaj vse sem zvedel od njih, kdaj drugič. So pa lahko to zelo neprijetne stvari. Zato bi kvečjemu ob tej priliki pozval vse, ki imajo oblast in moč odločanja, da se ravnajo po načelih služenja občanu. Predlagam, da se ponovno oprimejo prakse, ki je veljala nekaj časa po uvedbi oblasti, demokratične oblasti, pa so jo zadnje čase kar opustili. Mislim na odnos do ob-
čana kot so: prijaznost, poštenje, potrpežljivost in razumevanje za njegove težave, ko prosi ali potrebuje pomoč, nasvet, potrdilo ali išče celo pravico. Od vodilnih ljudi v upravnem organu pa pričakujem več objektivnosti, kreativnosti in da se za pravično stvar tudi izpostavijo, ne pa samo rešujejo svojo »kožo« in ugled.
Zame je občina institut odgovornega pa tudi častnega reševanja problemov občanov, ki ima veliko primesi volonter-skega dela. Člani sveta (mislim na novo občino, vejja pa tudi za sedanjo) morajo biti ugledni in vplivni občani, ne glede na strankarsko pripadnost, ki na svoj ugled kaj dajo in se ne upajo okoriščati s položajem, ker imajo svoj gmotni položaj
Na podlagi 281. člena Statuta občine Domžale, (Ur. vestnik občine Domžale, št. 2/85, 4/87 in 13/89 ter 19/91) je Izvršni svet Skupščine občine Domžale na 18. seji, dne 13. 11. 1991 v skladu s 5.a členom Odloka o glasilu občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 5/91 in 24/91) sprejel
JAVNI NATEČAJ
za izbiro izdajatelja glasila občine Domžale
Izvršni svet Skupščine občine Domžale razpisuje javni natečaj za izbiro izdajatelja glasila občine Domžale.
Na javni natečaj se lahko prijavijo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo zakonske pogoje, določene za izdajatelja časopisa.
III.
Prijavi morajo biti priložena dokazila o izpolnjevanju zakonskih pogojev za opravljanje dejavnosti, ki je predmet razpisa, in ponudba, ki mora vsebovati:
- način uresničevanja temeljne vsebinske zasnove časopisa, ki je objavljen v Ur. vestniku občine Domžale, št. 5/91
- osnutek finančnega načrta poslovanja časopisa
- način sodelovanja s časopisnim svetom
- obseg potrebnih materialnih, finančnih in drugih pogojev in sredstev za nemoteno delovanje uredništva časopisa in njegovo redno izhajanje dvakrat mesečno brezplačno za vsa gospodinjstva v občini
- zmožnosti profesionalnega opravljanja del in nalog novinarja
IV.
Interesenti naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in ponudbe pošljejo v zaprti kuverti z oznako »za razpis - Slamnik« na Izvršni svet Skupščine občine Domžale v 15 dneh po objavi razpisa.
V.
Izvršni svet SO Domžale bo v 30 dneh od poteka roka za prijavo določil o izbiri ponudnikov in z njim sklenil ustrezno pogodbo. Javno odpiranje ponudb bo v sredo, 12. 12. 1991 v Sekretariatu Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale.
Ta razpisa se objavi SLAMNIK.
VI.
časopisu DELO in glasilu občine Domžale
VII.
Za posredovanje dodatnih informacij o tem natečaju sta pristojna Brane HEFERLE, tel.: 721-321 in Lado GORIČAN, tel.: 721-320.
Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Izvršni svet
Številka: 10800-70/91-9/10 Datum: 13/11-1991
PREDSEDNIK Jože LENIČ, l.r.
rešen drugače. Občinski uradniki so pa plačani za vestno in skrbno delo po zakonih.
Morda bo kdo rekel, da so to staromodna razmišljanja, ki imajo svojo domovinsko pravico kje v soseščini. Prav, a prav zaradi tega me boste morali s kar tehtnimi argumenti prepričati, da to ni dobro niti koristno za občana.
Ker pa še imamo veliko občino z vsemi prerogativi oblasti in še ni videti skorajšnjeg konca taki občini, problemi pa so kar tu in proračun vedno bolj skromen, sva se z gospodom Leničem, predsednikom Izvršnega sveta (občinske vlade), odločila, da poskušava poiskati pota in načine, kako tej občini dati novega zaleta in pobud, ki nam bodo ohranile in še povečale ugled dobre občine v republiki. Povabila sva nekaj uglednih in vplivnih občanov na delovno večerjo, kjer smo skupaj skušali opredeliti, kaj je za nas v tem trenutku pomembno in kaj narediti, da bi postali še bolj učinkoviti. Res je uglednih in vplivnih občanov kar nekaj, pa sva se morala opredeliti in izbrati samo nekatere. Upava, da nama tisti, ki niso bili deležni povabila, niso zamerili.
Tako smo se v petek, 8. 11. 91 zvečer zbrali pri Repovžu v Domžalah in na delovnem srečanju postavili nekakšna izhodišča za nadaljnje delo pri pripravi razvoja občine. Brez posebnega uvoda smo prisotni začeli razmišljati in predlagati cilje ter opredeljevati pričakovane oz. možne koristi, ki naj bi jih zasledovali v občini, ne glede na prihodnje ustavne in zakonske spremembe vloge občine. Izhajali smo iz spoznanja, da bo povezanost stkana v preteklosti med subjekti in občani sedanje občine ostala ne glede na spremembe meja in statusa občine. Ideje smo pisali na pano tablo in jih na koncu z anonimnim točkovanjem rangirali.
Kot najpomembnejši cilji so bili izbrani:
- Domžale kot center podjetništva
- Dvig kakovosti življenja in okolja
- Povečevanje mase profita
- Zadrževanje nezaposlenosti pod 8% -i
Zavedamo se, da so še tako dobro zastavljeni strateški cilji brez pomena, če jim ne znamo določiti vsaj osnovne aktivnosti, ki bodo zagotavljali uresničevanje izbranih ciljev taktično.
Med zbranimi smo po točkovanju in rangiranju, kot najpomembnejše in tudi izvedljive aktivnosti izbrali naslednje:
/. Oblikovati in izgraditi image domžalske občine
2. Ustvariti podjetništvu naklonjeno in ugodno finančno okolje
3. Zgraditi in usposobiti Poslovno podjetniški center
4. Urediti in vzdrževati človeku prijazno okolje
5. Z razpisom obveznic ali delnic pritegniti prihranke občanov za donosne naložbe
Čeprav v tako kratkem času srečanja ni bilo možno dovolj podrobno razdeliti operacionalizacije aktivnosti (kako, kdo, rok), tudi se nismo lotili ocenjevanja verjetnosti uresničitve, smo v tretjem krogu dela vendar poskušali vsaj nakazati, na kaj naj bodo uporabniki našega razmišljanja v nadaljnjih stopnjah posebno pozorni.
Tako smo po posameznih aktivnostih zabeležili naslednje ključne besede oziroma pojme, ki bi jih bilo vredno upoštevati:
Z javnomnenjskimi aktivnostmi dvigniti osebno zavzetost občanov in doseči njihovo identifikacijo s cilji. Profesionalno in javnomnenjsko podprto oblikovati gesla in simbole. Internacionalizirati naša hotenja in cilje. Vključiti medije, razpisovati natečaje ter izrabiti druge oblike populariziranja ideje.
S prednostmi in večjim posluhom do interesenta pritegniti kapital. Zagotoviti jamstva za naložbene podvige. Omogočiti konkurenčnost in osamosvojitev bančnih in drugih finančnih ustanov. Omogočiti koncentracijo, redistribucijo in namen-
skost (skladi) porabe akumulacije (lastne in tuje). Zbujati zaupanje v poslovnost s poudarkom na osebnih sposobnostih nosilcev razvoja. Omogočiti delovanje proste carinske cone in industrijskih con. V mejah možnosti (država) voditi spodbudno davčno in proračunsko politiko občine.
S prostorskimi plani rezervirati ustrezne površine in jih infrastrukturno opremiti. Animirati in pritegniti kapital z razpisi, natečaji, pripravljenimi programi... Adaptirati in prirediti (»obdelati«) obstoječe objekte, prostore, okolje, zemljišča... Vzpostaviti inkubatorje podjetništva. Pritegniti znanje.
Izdelati celostno podobo občine in vključiti turistično društvo v animiranje in izvedbo. Zagotoviti proračunska sredstva, omogočiti olajšave in brezplačne (občanom) storitve za ureditev objektov in okolja (tudi podeželja - obnova vasi). Z namestitvijo ustreznih reklamnih panojev in vzdrževanjem oblikovno sprejemljivih »tabel-izveskov«, parkovnih, obcestnih in podeželskih površin zagotoviti videz urejenosti in podjetnosti občanov. Urediti ugodnejše prometne povezave s centrom in Ljubljano. Izrabiti naravne danosti in jih komerci-alizirati (Krumperk, drugi gradovi, tektonska prelomnica - topla voda, kmečki turizem, družinske kmetije....
Izdelati program profitonos-nih projektov. Povezati razpise delnic ali vrednostnih papirjev z zagotovitvijo, da se uresničijo drugi cilji in aktivnosti, ki so bile nakazane. Izpostaviti takšne osebnosti kot tudi nosilce razpisov, ki so vredni zaupanja.
Zaključne ugotovitve
Na koncu smo še ugotovili, da delo s tem, kar smo obdelali, ni zaključeno, ampak šele začeto. Zbrane ideje je treba obdelati, jih strokovno vrednotiti in operacionalizirati. To ne more biti volontersko delo, ampak poklicno in visoko profesionalno (tudi z zunanjimi strokovnjaki) ter plačano, nagrajeno. Pričakujemo tudi, da bo kmalu sprejeto in izvedeno lastninjenje, ki je pogoj za pritegnitev kapitala in skrbno gospodarjenje.
Zato predlagamo:
- da Izvršni svet in Skupščina občine formira in potrdi
team zavzetih in sposobnih posameznikov, ki bodo predloge razdelali, dopolnili, oblikovali ter jim dali izvedbeno moč;
— da se s proračunom zagotovijo osnovni finančni viri, ki bi omogočili nadaljnje delo in pritegnitev svežega kapitala;
— da se vzpostavi učinkovita kontrola nad uresničevanjem ciljev in izvajanjem aktivnosti ter trošenjem razpoložljivih sredstev;
— Imenovani team pa naj do sprejema proračuna za 1992 leto že opredeli ukrepe, naloge in dogovori oz. predlaga odgovorne nosilce.
Po zaključku srečanja sva se vsem, ki so se odzvali povabilu za sodelovanje, zahvalila in izrazila zadovoljstvo z rezultatom dela ter navzoče povabila k skromni večerji. Prepričan sem, da stroški za večerjo še zdaleč niso odtehtali bogastva idej, ki so jih udeleženci tako spontano in iz svojih bogatih izkušenj posredovali. Verjetno bi ne bilo slabo takšen pristop prakticirati vedno, kadar se srečujemo s kakšnim pomembnim problemom v občini. Eno so namreč strankarski interesi in pobude, drugo naloge upravnih organov in Skupščine oz. poslancev, nekaj povsem tretjega pa je posvetovanje ali srečanje ljudi različnih poklicev, navajenih odločanja, ko strankarska pripadnost ni pomembna, saj gre tako za naš skupni kot tudi njihov osebni in podjetniški interes.
Odločil sem se dogodek opisati v Slamniku zato, da bi spodbudil še druge občane, naj nam, ki vodimo to občino, s svojimi nasveti in predlogi pomagajo, da bodo cilji postali hotenje, ne pa ostali želje, kot se je na koncu slikovito izrazil eden od udeležencev.
Zato prosim vse občane, ki so pripravljeni kakorkoli svetovati ali imajo pomisleke do oblikovanih izhodišč, da jih sporočijo meni ali Izvršnemu svetu. Prav tako bom hvaležen vsem za mnenje o tem, kakšna naj bo »nova« občina in kaj mu pri sedanji ni všeč oziroma ga moti. Če bo dovolj zanimivih misli in interes velik, bomo organizirali na te teme okrogle mize, ker sem prepričan, da občane teme iz življenja in dela občine zanimajo prav tako kot teme republiškega pomena.
Domžale, 10. 11. 91
Vaš župan Ervin-A. Schvvarzbartl
Tolarčki, tolarčki, kje ste?
Želela bi predstaviti nekatera svoja razmišljanja o proračunu, četudi bo morda nekoliko širše. Toda ker so stvari tako zelo povezane, se moram ozreti tudi nekoliko okoli.
Ob tem da je bilo leto 1991 za vsakega Slovenca zares pomembno in je bilo veselje ob novi slovenski državi veliko , pa je za večino družbenih dejavnosti to leto nemogočega stanja, neurejenosti, finančnih problemov; ti pa požirajo energijo, ki naj bi jo usmerjali v dejavnost in strokovnost.
Zadnja tako uspešna vojna se mi zdi, da je Slovence napolnila z nekim varljivim občutkom, da nas bo zmaga obvarovala vsega, kar se tiče naše identitete. In ob tem smo pozabili na gospodarsko učvrstitev in seveda kulturo, ki nas je ohranjala dolga stoletja. Pri tem razvita vojska ne bo pomenila ravno veliko, če ne bo še drugih členov v verigi, ki so tudi vitalnega pomena. Bolan, pod-hranjen in predvsem duhovno prazen človek bo hitro premi-
Na to pozablja koncept proračuna, kakršnega uresničuje republika Slovenija in njeni manjši posnetki v občinah. G. župan je v svojih razmišljanjih o proračunu, objavljenih v Slamniku, rekel, da je treba varčevati in več vlagati, ne pa trošiti. Se strinjam. Le o tem me ne bo nihče prepričal, da so znanje, kultura, zdravje - potrošnja. Zame so to prvine, ki so del vlaganja, še posebej v tako mladi državi, kot je Slovenija. Te stvari ni hotela razumeti prejšnja oblast in noče jih nova. Oblast se menja, načini vladanja pa so na našo veliko žalost podobni.
Toda bistven problem proračuna vidim drugje >- v pridobivanju in ne toliko delitvi sredstev: torej v anarhiji na področju davčne politike. Javna tajnost je, da skoraj noben obrtnik in podjetnik ne plačuje nič. Te podatke nam je jasno prikazal minister Šešok. Naj si ob tem dovolim skromno pripombo: medtem ko želimo vse tako evropeizirati, komerciali-zirati..., pa puščamo pri miru tisto, kar je v Evropi svetinja: plačevanje davkov. Utaja ti-
stega, kar pripada državi, je za Evropo največji greh, ki si ga poleg uboja dovoli državljan. Tu ni milosti. Mi pa smo strankarsko privrženost obrtniškega sloja novi oblasti poplačali s popuščanjem pri davkih. Kje so davki od prodanega lesa! Davke plačuje zgolj družbena sfera - očitno za kazen!!!
Pravite, da se z obstoječim predlogom rušijo razmerja v proračunu. Bolj kot so se porušila, se ne morejo. In to s tem, da se ne rebalansira še tisto malo, kar je bilo doslej odmerjeno, in to za takšne stroške, kjer se ne moreš odločati ali da ali ne plačati, se odločiti za investicijo in podobno - ampak za tisto, na kar ne vplivaš: za ogrevanje, elektriko, najemnine, žepnino za zaposlene... Pravite, da se premalo razmišlja o racionalizacijah, komer-cializacijah, organizaciji dela... Pa sprašujem vas vse: ali mislite, da bi z enakimi sredstvi kot v letu 1990 (indeks 100%) preživeli do oktobra, če vsega tega ne bi počeli. Inflacija se že bliža 100%. Pomislite pri tem samo na svoje lastne družinske proračune.
Občina mora vedeti, da je v sedanjem trenutku še vedno odgovorna za stvari, kot so: osnovno šolstvo, sociala, ljubiteljska kultura, knjižničarstvo, šport... Občina je ustanoviteljica teh področij in dokler je tako, mora skrbeti zanje. Ravna naj se po kriterijih, standardih in normativih, ki jih predlaga republika (npr. za OD), od republike pa naj recipročno ta sredstva tudi zahteva. Drugače je vse skupaj eno samo sprenevedanje. Kajti vzgojiteljicam, učiteljicam, zdravnikom, knjižničarjem, socialnim delavkam se nam vse bolj zdi, da delamo za svojo zabavo, naša eksistenca je drugotnega pomena, saj imamo ob tem bogate može, ki nas preživljajo, naše dejavnosti so za zagnane norce, ki se drugače ne znajo znajti v donosnejših poklicih. Smo pač prijazni, a nepotrebni. Kaj res, Slovenija? Kaj res, Domžale?
CVETA ZALOKAR-ORAŽEM, delegat
v družbeno-političnem zboru skupščine občine Domžale
Domžale
* nt
OBČINA DANES - OBČINA JUTRI
Bo na območju sedanje domžalske občine nastalo 5-6 novih občin?
S sprejetjem nove ustave bomo zopet dobili klasično občino, kakršno smo nekoč že imeli oziroma kakršno imajo drugod po Evropi. V njih ljudje rešujujejo v glavnem javne zadeve lokalnega pomena. V primerjavi z današnjimi občinami so to bistveno manjše skupnosti, ki obsegajo posamezna naselja, povezana v skupno lokalno celoto. Obstajajo pa tudi velike mestne občine, ki štejejo celo milijon ali več prebivalcev. V povprečju štejejo občine nekaj tisoč prebivalcev in obsegajo nekaj deset kvadratnih kilometrov prostora. Zahodno-nemška občina ima denimo 7200 prebivalcev in 30,6 kvadratnih kilometrov površine. Slovenska občina pa ima 32.000 prebivalcev in desetkrat večjo površino. Slovenska občina je torej nekajkrat večja po prebivalstvu, še večja pa po obsegu ozemlja.
Domžalska občina šteje okrog 46.000 prebivalcev in meri 240 kvadratnih kilometrov površine. Naša občina tako šteje 6.4 krat več prebivalcev kot povprečna nemška občina, obsega pa celo 7,8 krat večje ozemlje. Seveda se je potrebno pri tem zavedati, da je Slovenija redkeje poseljena kot Zahodna Nemčija.
Zelo hitro se da ugotoviti, da so sedanje slovenske občine v povprečju pet krat prevelike. V prihodnje lahko računamo torej z okrog 300 občinami.
Za Domžale to pomeni, da bomo imeli v prihodnosti 5-6 občin. Zelo verjetno bodo samostojne občine postale: Domžale (mesto), Mengeš, Moravče, Radomlje, Črni graben (tu sta lahko celo dve občini - Lukovica in Blagovica). Veliko vprašanje pa je, kaj bo s Trzinom. Ali bo pripadal Domžalam, Mengšu ali bo celo samo-
stojna občina. Vprašanje je tudi, kaj bo z Virom. Bo domžalski ali tudi samostojen.
Predvidevanja torej niso preveč težka. Prišlo pa bo do kar nekaj delikatnih vprašanj, kam bo priključen določen kraj. Že prej omenjeni Trzin, Homec--Nožice. Tudi kakšno vas v črnem grabnu, če bo prišlo do dveh občin, bo težko locirati. Vsekakor mora biti jasno, da po tem, ko bodo zadovoljeni določeni kriteriji, pride na vrsto referendum, na katerem se bodo morali prebivalci določenih naselij opredeliti za svojo novo občino.
S tem premikom navzdol v lokalno skupnost bo občina prišla tja, kjer je njeno pravo mesto. Evidentno je, da je današnja občina locirana previsoko v prostor med lokalno in nacionalno skupnostjo. Današnja občina ne more opravljati niti vloge klasične občine - za-
nje je prevelika - niti vloge prvostopenjske države - zanjo je premajhna. Več kot očitno je, da so današnje občine administrativne, umetne konstrukcije, ki niso sposobne reševati problemov na teh ravneh. To se na lokalni ravni vidi po relativni komunalni neurejenosti naših krajev. Občina se zaradi velikosti, ni, mogla ukvarjati s problemi:.ljudi v naseljih, krajevne sk'iiphosti pa so bile za to prešibke.
Nedvomno pa bo po premiku občin navzdol nastala vrzel med novimi občinami in republiškim centrom. Mislim, da je tu prostor za regije - prvostopenjske države. Teh naj bi bilo v Sloveniji 8-12.
Smo pred težavno nalogo, ko bo potrebno premostiti nekaj-desetletno prekinitev tradicije lokalne samouprave, ki je v naših krajih nekoč že bila. Nov koncept lokalne samouprave pa je potrebno dopolniti tudi z nekaterimi novejšimi pozitivnimi izkušnjami Evrope in sveta. Potreben bo selektiven izbor tistega, kar se je v svetu pozitivno izkazalo. Ne smemo pa izpuščati nekaterih pozitivnih izkušenj, ki smo si jih pridobili v sedanjem komunalnem sistemu. Pregovor, da je v vsaki slabi stvari tudi nekaj dobrega, velja tudi za to področje.
MILAN PIRMAN, dipl. obr. Vodja poslanskega kluba LDS Domžale
Stališče sveta SKD o »pravici do splava«
Dne 7. novembra je bila seja sveta SKD, na kateri so člani med drugim razpravljali o spornem 54. členu zadnjega besedila nove ustave, ki predstavlja ustavno podlago za svobodno in neomejeno odločanje o umetni prekinitvi nosečnosti. Na seji Sveta so bili vabljeni
tudi člani Izvršilnega odbora SKD in strankinih komisij ter predstavniki družbenih občil. Podpisani sem bil prisoten kot urednik krščansko demokratskega glasila Naši pogledi.
Zaradi napačnega poročanja dnevnika Slovenec o stališču
Sveta SKD, ki je bilo sprejeto na seji, povzemam njegovo dejansko stališče (stališče Sveta):
Stranka SKD nasprotuje, da 54. člen sploh pride v ustavo in naj bo to prepuščeno ustreznemu zakonu. Zato bo stranka SKD (in njeni poslanci v skupš-
čini) uporabila proceduralna sredstva, ki so na voljo, da se ta člen iz besedila ustave črta. Če to ne bi uspelo, imajo poslanci SKD pri končnem glasovanju o celotni ustavi vso pravico, da glasujejo vsak po svoji vesti.
IVAN KEPIC
MEDNARODNI EKOLOSKO-RAZISKOVALNI TABOR »BISTRICA 91«
III. DEL
Kemijske raziskave
Nadaljevanje s prve strani
osnove zajemanja vzorcev, njihovega označevanja, shranjevanja in osnovni pomen parametrov kemije okolja. Ogledali so si laboratorije za analizo v tovarni lek Mengeš in Centralne čistilne naprave, kjer so poslušali tudi predavanje o tehnologiji čiščenja odpadnih voda naše občine.
Udeleženci so imeli odprta vrata na Inštitutu Jožefa Štefana; to je dobro izkoristil tuji udeleženec tabora, Nizozemec Frank, tako da si je temeljito ogledal laboratorije. Odšel je zelo impresioniran.
Mladi raziskovalci so pridobili informacije o delovanju okoljevar-stvenih .služb, kot sta inšpekcijska v domžalski občini in analitska služba ekološke mobilne enote IJS. Sanitarni inšpektor g. Jani Pogačar je predaval o pomenu, nalogah in aktivnostih inšpekcijskih služb. -Udeleženci so zvedeli marsikaj zanimivega in dobili vpogled v tegobe in občasno objektivno »nemoč« inšpektorjev ob nizkih in komaj omembe vrednih sankcijah, ki jih predpisuje zakon proti onesnaževalcem.
V vsakdanjem življenju se ekološka mobilna enota odzove na klic vsakega, ki upravičeno sumi, da so se izlile nevarne snovi v površinsko vodo ali na območju varstvenih pasov.
2. Obveščanje in osveščanje Splošni namen tabora je bil osvetliti ekološko sliko domžalske občine in jo približati njenim občanom. Zbudili smo zanimanje pri ljudeh, ki so nas najprej previdno ogledovali, nato pa so se omehčali
in iz njih se je usul plaz pripovedi o tem, kaj je že vse priplavalo po Kamniški Bistrici. Pognali smo tudi nekaj strahu v kosti, saj smo bili ob 24-urnem zajemanju vzorcev v Biš-čah deležni nekaj oddaljenih obiskov, ki so proučevali naš položaj in preverjali, če smo še na svojem mestu.
Najbolj usposobljene laboratorije v občini smo preplavili z vzorci in naložili analitikom obilico dela. Vsi pa smo z zanimanjem pričakovali rezultate, saj je šlo za kvaliteto našega, domačega okoliša. Za strokovno in vestno opravljeno delo ter za številne nasvete se vsem analitikom ponovno zahvaljujemo.
Predstavitev rezultatov
Po odvzemu vzorca so sledile zahtevne analize po preizkušenih oz. atestiranih metodah:
- analize kovin in organskih topil na Inštitutu Jožefa Štefana - oddelek za fizikalno kemijo in kemijo okolja
- analiza pesticidov v podtalnici je bila opravljena na Zavodu za zdravstveno varstvo Ljubljana
- splošne analize vzorcev Kamniške Bistrice in podtalnice so bile izpeljane v kontrolnem laboratoriju LEK Mengeš
- splošne analize vzorcev pritokov in kanalov v laboratoriju za analizo vod v Centralni čistilni napravi Domžale (CČN)
Za analize vzorcev voda in situ je glavnino opreme posodila CČN. Odvzemna vzorcev Kamniške Bistrice so bila v glavnem ista kot lanskoletna, da smo lahko primerjali rezultate. Izbira mest na pritokih in kanalih Kamniške Bistrice pa je temeljila na bližini potencialnih onesnaževalcev.
KEMIJA
Analize Kamniške Bistrice
1. IZVIR
I. kakovostni razred
2. STRANJE PRED MOSTOM
ll-lll. kakovostni razred
vsebnost neraztopljenih suspendiranih snovi je zelo visoka - 82mg/l. Te nečistoče nastanejo zato, ker izpuščajo neprečiščeno odpadno vodo Rudnika kaolina, to pa močno poslabša kvaliteto rečne vode
3. DUPLICA - most
I- ll. kakovostni razred
tudi tu je opazna previsoka vsebnost suspendiranih snovi
4. PODREČJE - MLINŠČICA
III. kakovostni razred
vsebnost suspendiranih snovi je 185 mg/l, to pa je izredno visoko, previsok je tudi delež snovi, ki se razgrajuje s pomočjo mikroorganizmov in kisika (nadalje BPK5), visoka poraba kisika vodi v pomanjkanje tega in v zadušitev vodnih organizmov
5. VIR - most
II- lll. kakovostni razred previsok je BPK5
6. DOMŽALE - mesto
III. kakovostni razred voda smrdi, vsebnost suspendiranih snovi je previsoka
7. BIŠČE
III. kakovostni razred
voda ima vonj po fekalijah zaradi izpusta gnojevke farme Ihan, BPK5 je previsok
8. IZLIV KAMNIŠKE BISTRICE V SAVO
III. kakovostni razred
voda ima vonj po fekalijah, previsok BPK5, ugotovljeno je tudi pomanjkanje kisika
* na drugih omenjenih mestih niso ugotovili pomanjkanja kisika, v Biščah nastopi pomanjkanje kisika le občasno
Težke kovine Pb, Zn, Cr, Cd, določane v 24-urnih vzorcih, so daleč pod dopustno koncentracijo oz. že pod mejo detekcije uporabljenih aparatur in metod.
Na splošno pa kažejo rezultati fizikalno-kemijskih preiskav izboljšanje kvalitete Kamniške Bistrice v primerjavi z lanskimi za en kvalitetni razred.
Analize pritokov in kanalov
Pregledani so bili levobrežna Mlinščica od Radomelj do Po-drečja, Pšata od Komende do Pšate, kanal Pšate pred izpustom Lek Mengeš in za izpustom odpadnih voda.
Mlinščica
Ugotovljena je vsebnost metanola 1'3mg/l, etanola 4 mg/l na Škr-jančevem in etilacetata 2 mg/l na Viru pri športnem parku. Ker so ta organska topila ugotovljena na odv-zemnem mestu pred industrijskimi objekti, so lahko le posledica nekontroliranega  izpusta obrtniških
STANOVANJSKI ZAKON
Stanovanja
Nadaljevanje s prve strani
njihova kupoprodajna pogodba sklenjena včeraj, ne danes ali jutri (saj veste, vrednost točke), zahteva veliko dela. Pohvaliti je potrebno »upravo«, saj se je v prizadevanja vključila v kar največji možni meri, ne glede na to, v katerem koncu občine dela in ali je osemumi delavnik že mimo, pohvaliti pa velja tudi celotno občino, saj ne zaračunava nikakršnih dajatev npr. za pripravo pogodbe, kot je to praksa v nekaterih drugih občinah.
Me bodo vrgli ven, če ne bom kupil
Čeprav je od uveljavitve zakona že kar nekaj časa, se še vedno pojavlja precej vprašanj, na nekatera izmed njih bomo poizkusili odgovoriti:
Če stanovanja niste kupili in ga tudi ne nameravate kupiti, vas ne'bo:nihče vrgel iz stanovanja, pač pa bo lastnik stanovanja sklenil z vami najemno pogodbo za nedoločen čas - najkasneje do aprila 1992. Višina najemnine bo v prihodnje upoštevala kvaliteto stanovanja (kategorizacija) in ne bo več subvencionirana v sedanji obliki, temveč se bo ta problematika reševala na drug način.
Kaj če ne morem plačati
Kupoprodajno pogodbo ste sklenili, ugotovite pa, da je v 60 dneh ne boste mogli realizirati (plačati kupnine). V tem primeru se pogodba razdre, dolžni ste poravnati vse zapadle obveznosti (npr. najemnina), z vami pa bo sklenjena najemna pogodba. Če pa je vaša pogodba obročna in bi želeli način odplačevanja spremeniti (npr. skrajšati), je to mogoče narediti na osnovi sklenjenega aneksa, skrajšani rok pa je tudi stimuliran z zmanjšanjem višine kupnine. Edino plačilno sredstvo je tolar, posojilo lahko, upoštevaje najbrž svoje plačilne sposobnosti, vzamete kjerkoli, stanovanje pa lahko odkupijo (to najbrž že veste, pa vendar) imetnik stanovanjske pravice in ožji družinski člani,
med katere zakon šteje zakonca lastnika ali osebo, s katero lastnik živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, njuni otroci oz. • posvojenci, starši in posvojitelji ter osebe, ki sta jih po zakonu dolžna preživljati.
Danes ne morem, do kdaj lahko
Morda se marsikdo danes ne more odločiti za odkup stanovanj. Povejmo, da ima to možnost vse do oktobra 1993 pod enakimi pogoji, le vrednost točke, ki jo vsakomesečno določa »republika«, bo drugačna, najbrž pa nižja nikoli več. Glede načina plačila, pa kakor kdo zmore: nekateri prisegajo, da je najugodnejši takojšnji odkup stanovanja, drugi, da je primernejši obročni. Odločitev je vaša, inflacija pa dela, tistih 60 dni po sklenitvi kupoprodajne pogodbe, v katerih morate kupnino poravnati, zanesljivo za vas, kako pa naprej, veste najbolj sami.
Izboljšana finančna disciplina - za nazaj
Že sedaj pa lahko ugotovimo, da se je bistveno izboljšala finančna disciplina pri plačevanju stanarine in drugih stroškov vzdrževanja stanovanj. Nekateri so kar nenadoma našli finančna sredstva za plačilo nekajletnih stanarin in stroškov centralne kurjave, v prihodnje pa zaradi nove zakonodaje lahko pričakujemo še večjo disciplino - vsaj pri plačevanju najemnin.
Verjeli ali ne, zakon predvideva, da je neplačilo dveh mesečnih najemnin vzrok za odpoved najemne pogodbe, kar pomeni, da lahko ostanete na cesti, saj vam lastnik stanovanja niti slučajno ni dolžan zagotoviti najnujnejših prostorov za vaše bivanje, razen v primeru, če tega ne boste zmogli plačati zaradi socialne stiske, v kateri se boste znašli vi ali pa osebe, ki poleg vas uporabljajo stanovanje.
O upravljanju v večstano-vanjskih hišah pa enkrat prihodnjič!
Kanal Pšate
Za iztokom odpadnih hladilnih in meteornih voda tovarne Lek Mengeš se v kanalu nekoliko poveča vsebnost kemijsko in biološko razgradljivih snovi, precej pa se poveča vsebnost raztopljenih soli, predvsem klorida
Analize podtalnice
Na terenu so odvzeli vzorce podtalnice iz nekoriščenih vodnjakov, vendar dostopnih in delno vzdrževanih. Ti vodnjaki so pretežno v zasebni lasti, eden pa je last Doma počitka Mengeš. Vzorce smo zajemali s čistim plastičnim vedrom in prelili v 1 I plastenke. Takoj smo izmerili temperaturo, prevodnost in vsebnost kloridnih, nitratnih ter amonijevih soli z Aquaquant re-
Vsi, ki želite o poteku dela na taboru in rezultatih tabora zvedeti kaj več, si lahko v KNJIŽNICI DOMŽALE IN MENGEŠ izposodite BILTEN, v katerem so na 63 straneh podani podrobni podatki o poteku dela na taboru in rezultatih raziskav.
delavnic. Potrebno bi bilo izvesti ponoven odvzem vzorca ter ugotoviti izvor organskih topil v kanalu Mlinščice. Prisotnost težkih kovin je skoraj nezaznavna. Opazili smo veliko suspendiranih snovi, posebno od Papirnice Količevo naprej.
Pšata
Vsebnost kovin je komaj zaznavna, suspendiranih snovi je preveč, ostali parametri ne kažejo odstopanj.
x agenti. Vzorce smo shranili v hladilno torbo in takoj odnesli v hladilnico LEK Mengeš, kjer so strokovno opravili dodatne splošne fizikalno-kemijske analize.
Voda iz vodnjaka na Cankarjevi 1. Mengeš je bila dana v podrobno analizo na vsebnost pesticidov na Zavod za zadravstveno in socialno varstvo Ljubljana. Predvidevali smo, da bi glede na neposredno bližino kmetijskih obdelovalnih površin bili možni sledovi gnojil oz. sredstev za zatiranje plevela in
škodljivcev. Analize so pokazale vsebnost pesticidov pod MDK.
V vodi nekaterih vodnjakov so kontrolirali prisotnost težkih kovin. Te analize so opravili na IJS - oddelku za fizikalno kemijo in kemijo okolja. Tu so ugotovili le komaj zaznavne sledove, izražene v ppb.
Vodo iz vodnjaka v Srednjih Jaršah 17 so analizirali na vsebnost lahkohlapnih komponent. Ugotovili so sledove metanola in etilacetata.
Na splošno pa so negativne točke podtalnice naslednje:
- prisotnsot vidnih neraztopljenih snovi
- prevelika vsebnost raztopljenih oz. anorganskih snovi
- v nekaterih vodnjakih previsoka vsebnost organskih primesi
Za celovito oceno je manjkala biološka analiza, ki pa zaradi pomanjkanja strokovnih oseb ni mogla biti opravljena.-
Analize rečnega dna
Lahko ugotovimo povišano vsebnost kovin v rečnem sedimentu v Biščah v primerjavi s koncentracijo kovin na izviru Kamniške Bistrice. Lahko bi menili, da povzročajo to onesnaževalci, vendar so dobljeni rezultati pod pričakovanimi vrednostmi in so potlani v nekaj ppm. Iz poročila o učinku čiščenja CČN Domžale-Kamnik lahko razberemo, da so vrednosti kovin na izpustu precej pod mejo maksimalno dovoljenih koncentracij.
Analiza vzorca, odvzetega v Biščah ne kaže na kontaminiranost rečnega sedimenta.
VESNA MISLEI
Domžale
CPV - 93
Center požarne varnosti uspešno deluje
Dežurni gasilec je za komandnim pultom štiriindvajset ur na dan. Na sliki Stane Končan
V lanskem letu zgrajen Center požarne varnosti na Količe-vem že dobra dva meseca služi svojemu namenu. Objekt je dokončan in opremljen do take stopnje, da je v njem že možno opravljati vse strokovne in operativne naloge požarnega varstva za celotno občino. V Centru požarne varnosti Domžale deluje stalna (24 urna) dežurna služba, ki jo odslej v primeru požara ali drugih nesreč lahko pokličete na telefonsko številko 93.
To velja za celotno območje občine razen za nekatere kraje, ki niso povezani na telefonsko centralo v Domžalah. Za njih velja klicna številka CPV 714-115.
Vsi si sicer želimo, da bi bilo teh »klicev v.sili« čim manj,
Izpovi
Jarše -
Mir mrzlega sobotnega opoldneva je zmotil glas sirene, ki je vse krajane KS Jarše-Rodica, zlasti pa tiste ob povezovalni cesti Jarše - Rodica, vabil na gasilsko vajo, poleg domačih gasilcev so se jo udeležili tudi gasilci iz Induplati in Leka, ki je skupaj z odprtjem kanalizacije in ceste oznanila letošnji praznik Krajevne skupnosti Jarše-Rodica.
Gasilska vaja je popolnoma uspela. Prikaz gašenja ognja z vodo in peno ne večji obratovalnici je dokazal visoko stopnjo strokovne
vendar kot vemo, nesreča nikoli ne počiva in rdeči petelin se pojavi prav takrat, ko ga najmanj pričakujemo, zato je prav, da se seznanimo kako v takih primerih ravnati. Ob klicu 93 sporočimo:
• osebne podatke (ime, priimek, točen naslov in štev. telefona)
• kraj požara oziroma druge nesreče (podatki naj bodo čimbolj točni zlasti, če gre za nevarnost ogrožanja zdravja in življenja ljudi ali uničenja naravnih in drugih dobrin).
V takih trenutkih, ko smo pred odločitvijo, da pokličemo 93, moramo vedeti, da so za uspešno intervencijo odločilne minute. Pravočasne in točne informacije lahko preprečijo in
usposobljenosti navzočih gasilcev, ki so z vajo obeležili tudi mesec požarne varnosti.
Rudi Žavbi, predsednik Sveta Krajevne skupnosti Jarše-Rodica, je ob predaji raporta poudaril pomembnost dela gasilske organizacije. Ta se je izkazala tako ob lanskoletnih poplavah kot v letošnji vojni. Obenem pa je na kratko orisal prizadevanja krajanov ob povezovalni cesti Jarše-Rodica. Rekonstrukcija in asfaltiranje sta potekali skoraj leto in pol. Zgrajena je bila tudi kanalizacija, ki bo omogočila
ublažijo posledice, (požarov in drugih nesreč) ki bi sicer lahko nastale.
Že v preteklih dveh mesecih, odkar je Center požarne varnosti aktiviran, je njihova posadka (skupaj šteje 19 poklicnih gasilcev) intervenirala kar v dvanajstih primerih. Največkrat so se spopadli z ognjenimi zublji, ki so zajeli stanovanjske objekte, obrtno delavnico, kurilnice in deponijo    lesnih odpadkov.
Skupaj z ljubljansko gasilsko brigado so sodelovali pri reševanju posledic prometnih nesreč (rezanje pločevine in zavarovanje cestišča), črpali so vodo iz poplavljenih kleti, itd. Skratka, Center požarne varnosti v celoti izpolnjuje svoje poslanstvo. Gasilska enota je do-
NI ODBOR
SLOVENSKIH
KRŠČANSKIH
DEMOKRATOV
DOB
vabi
na predavanje in pogovor
profesorja dr. Antona Stresa
na temo: KRISTJAN V POLITIKI
Predavanje bo v Kulturnem domu na MOČIL-NIKU v Dobu, v petek, 13. 12. 1991 ob 19. uri.
priključitev 40 gospodinjstev. Ob položitvi kanalizacijskih cevi so zamenjali tudi dotrajane vodovodne cevi. Cesta z enostranskim hodnikom za pešce v dolžini skoraj 700 m je končno povezala Jarše z Rodico, kar 95 odstotkov gospodinjstev ob njej pa ie bilo pripravljenih sodelovati tako z dodatnim deležem v denarju kot z odstopom zemljišč, pomagali pa so tudi z udarniškim delom. Žal je prav preostalih 5 odstotkov povzročalo kar precej težav. Predračunska vrednost investicije
bro usposobljena in odlično usklajuje akcije na vseh ravneh, kar je dokazala tudi sektorska vaja 26. oktobra letos.
Center požarne varnosti razpolaga s sodobno gasilsko tehniko (specialno kemijsko vozilo, kombinirano kemijsko vozilo, kombinirana vozila), ter
V občinskem proračunu je bilo letos prvič zagotovljenih 4,500.000 tolarjev za varovanje okolja. Ker je šlo za novost, Izvršni svet ni postavljal preostrih kriterijev za prijavo. Zato 3e je odzvalo kar 32 interesentov z 41 projekti: krajevne skupnosti so dale 8 vlog, s katerimi želijo odpraviti divja odlagališča smeti, urediti vodovode in kanalizacijo ter selekcionirati odpadke; 25 predlogov so poslala podjetja (privatna in družbena), spekter nalog pa sega od merjenj prek raziskav in prototipov do zaključenih projektov na področju posebnih odpadkov, požarne varnosti, izboljšanja proizvodne tehnologije, energetskih prihrankov, čiščenja voda, zbiranja, sortiranja in briketi-ranja odpadkov in informacijskih mrež; posamezniki so predlagali 3 projekte s področja vzgoje in odpadnih vod: 5 so jih poslali inštituti in zavodi, ki bi se ukvarjali s sanitarnimi močvirji, hrupom in celovito problematiko varstva okolja. Po področjih 16 obravnava problematiko odpadkov, varstvo pitne
je bila 800.000 din, s prostovoljnim delom in dobro organizacijo je bila znižana skoraj na polovico, te je 60 odstotkov prispevala krajevna skupnost iz sredstev samoprispevka, dodatno zbranih sredstev in dotacij za redno dejavnost, 15 odstotkov so prispevali krajani sami, le 20 odstotkov je prispevala občina. Vodstvo KS upa, da bo dogovorjeni delež poravnala v bližnji prihodnosti. 5 odstotkov sta prispevala Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale in Sklad stavbnih zemljišč r predvsem za obnovo vodovodnega omrežja.
Vsi krajani, ki so v akciji sodelovali, so si prislužili velik HVALA, vsi drugi pa poziv, da v prihodnje ne ovirajo investicijske dejavnosti krajevne skupnosti in izpolnjujejo dogovorjene obveznosti.
Marjan Ručigaj, zadnji predsednik gradbenega odbora, se je zahvalil vsem, kot je dejal, tudi tistim, ki so nagajali. Zaželel je vsem varno vožnjo po urejeni cesti, saj veliko prispeva tudi k lepšemu videzu tega konca naše občine. Poudaril je, da bo k urejenosti veliko prispeval vsak posameznik, če bo pospravil pred svojim pragom. »Cesta je za to, da nas povezuje,« je ob blagoslovitvi ceste dejal Lojze Rajk, jarški župnik, in vsem njenim uporabnikom zaželel čimveč obzirnosti pri vožnji po njej.
Ko so uradno odprli kanalizacijo in cesto, ki spadata v okvir programa krajevnega samoprispevka, so se krajani poveselili na srečanju, ki je kljub mrzlemu sobotnemu popoldnevu prijetno združilo krajevni praznik s praznovanjem velikega dne za Slovence.....
Varstvo in posegi ob požarih so le del dejavnosti Centra požarne varnosti, ki ga v primeru nevarnosti pokličete na številko 93.
opremo (spustnica za reševanje z višin, čoln za reševanje ob poplavah, razne črpalke) in drugimi reševalnimi pripomočki za učikovito pomoč in intervencije. Stalna dežurna služba sprejema javljanja poža-
vode, varstvo zraka, 16 varstvo voda in tehnologijo čiščenja, 5 pa ekologijo na splošno in prostorsko planiranje. Skupna vrednost vseh projektov je blizu 5,100.000 DEM, prijavitelji pa skupaj od ekološkega sklada pričakujejo med 1,2 in 1,3 milijona DEM, kar je desetkrat več, kot je vsega denarja v Skladu. Trije vlagatelji pričakujejo, da bo vsak od njih dobil vsa sredstva (130.000 DEM) ekološkega sklada, nepričakovana je poteza večjega podjetja, ki je poslalo 6 prijav in računa na
Največkrat obravnavana tema v Krajevni skupnosti Dob: DO KDAJ ODLAGALIŠČE KOMUNALNIH ODPADKOV NA MOČIL-NIKU, ima klub številnim zagotovilom iz preteklih let, da »samo še letos, potem pa konec, še vedno domovinsko pravico v Dobu. Da pa je to res najbolj aktualna tema, je pokazal tudi zelo dobro obiskan ZBOR KRAJANOV, saj je bil prostor KS kar premajhen za vse, ki so želeli povedati svoje mnenje.
Za začetek malce zgodovine. Odlagališče je prišlo pred nekaj več kot desetimi leti, lahko bi rekli skozi mala vrata v Krajevno skupnost Dob, skozi velika ga vodstva in krajani skušajo ukiniti že več let. Brezuspešno. Res je, da se je v tem času marsikaj naredilo. Komunalno stanovanjsko podjetje - upravljalec odlagališča skrbi zanj tako, da spada med najbolj urejena odlagališča v naši republiki. Vendar: že, že, pravijo krajani, kaj bo pa čez 10, 20, 50 let, ko nas ne bo več, bodo. pa naši otroci tisti, ki bodo nosili posledice odlagališča, na katerega so zlasti v njegovih prvih letih odlagali marsikaj. Občina skupaj z upravljavcem obljublja, da bo za odlagališče skrbela tudi, ko ga bodo zaprli, po mnenju strokovnjakov, nevarnosti povezanih z odlagališčem, ni, tudi če ga podaljša za nekaj let. Tako strokovnjaki. Občina aktivnosti v zvezi z lokacijo odlagališča vodi stalno, skuša se povezovati s sosednjimi občinami, vendar brez uspeha. Stroka je poiskala najprimernejše lokacije, sedaj jih podrobneje, razčlenjuje, krajani pa takoj, ko samo zasumijo, da imajo morda primeren kraj za odlagališče, glasno zavrnejo kakršno koli možnost.
Odpadki pa so, so pri meni, pri tebi, pri nas, so v mojem podjetju, v tvoji skupnosti, vsi smo proizvajalci odpadkov, ki jih je potrebno odlagati. Pravijo, da je najceneje, če je odlagališče v občini, lahko bi jih vozili tudi v Ljubljano, vendar nihče ne ve,, koliko časa za kakšen
rov in drugih nesreč ter alarmira matična gasilska društva, odgovorne osebe v občini in prebivalstvo. V kateremkoli času je v polni pripravljenosti za takojšnje intervencije. Računalniška oprema jim omogoča sprejemanje signalov požarov preko avtomatskih javljalcev požarov, nameščenih v tistih podjetjih in ustanovah,. ki nimajo stalne gasilske straže.
Center požarne varnosti Domžale vsekakor predstavlja pomemben dosežek. Že z dosedanjim delom je dokazal visoko stopnjo usposobljenosti in organiziranosti. Prizadevnim gasilcem tudi v prihodnje želimo veliko uspehov predvsem v preventivnih aktivnostih in prizadevanjih za zmanjšanje požarne obremenitve.
Verjetno pa je želja vseh, da bi bila številka 93 čim manjkrat uporabljena.
To pa je odvisno predvsem tudi od nas.
MARJAN BOLHAR
310.000 DEM - mogoče po logiki: če zahtevam veliko, bom nekaj zanesljivo dobil. Nekateri ponudniki so pripravili več kot sto strani gradiva.
Zato je petčlanska komisija Izvršnega sveta imela veliko dela že z urejanjem in evidentiranjem prijav, prvim tehtanjem in vrednotenjem in izdelavo širšega izbora: še težje delo pa čaka Izvršni svet, ki naj bi ob koncu novembra razdelil denar.
IGOR LIPOVŠEK
denar. Prvi pogovori kažejo, da je zalogaj velik, prevelik za občino, pa najDrž tudi za uporabnike odlagališča.
V Krajevni skupnosti Dob problematiko odlagališča spremlja tako svet, kot tudi posebna komisija za varstvo okolja, ki je, pa ne prvič, ZBORU KRAJANOV predlagala, da se v zvezi z odlagališčem uredijo naslednje zadeve:
- poostritev kontrole pri pripeljanem materialu in ob tem tudi kontrole transporta
- kontrola in redno vzdrževanje plinskih gorilcev in izcednih vod
- kontrola deponiranega materiala in prekrivanja
- kontrola strokovnosti, 24-urne prisotnosti in izvajanja dela varnostnikov,
- kontrola kvalitete zraka in morebitnega sevanja
- kontrola ostalih nepravilnosti. Krajani so vse predloge podprli,
obenem pa se niso hoteli izreči o morebitnem večletnem podaljšanju odlagališča. Ni treba poudarjati da je razprava pokazala veliko prizadetost krajanov zaradi neuresni-čevanja že sprejetih dogovorov. Krajani se čutijo izigrane, izrečenih obljub je bilo že toliko, da ne verjamejo nikomur več, obenem pa skušajo razumeti občino, da odlagališče nekje pač mora biti. Pri tokratnem sklepanju so bili previdnejši, zapisati pa je potrebno, da tudi nihče od prisotnih, med katerimi sta bila tudi predsednik skupščine in predsednik Izvršnega sveta nista mogla dati nikakršnih zagotovil o konkretnem roku, kdaj naj bi odlagališče zaprli.
Krajani so se na koncu vendarle odločili, da zaupajo stroki. V strokovno komisijo, ki na občinskem nivoju spremlja to problematiko, so predlagali tri predstavnike (dr. Miha Brejc, dr. Marko Starbek, Peregrin Stegnar), obenem pa dobili zagotovilo, da bo tudi občinska skupščina problematiki odlagališča komunalnih odpadkov namenila potrebno pozornost.
Grob neznanega vojaka
Dobrih sto metrov v gozdičku čez most na desni strani ceste od Loke proti Dobenu je grob z napisom na lesenem križu: TU POČIVA NEZNANI VO/AK. Po hišni kroniki Jožeta jankoviča iz Loke je tu pokopan osemindvajsetletni Ukrajinec, ki je kot nemški vojak pri neki hiši v Trzinu vzel kos mesa. V Novakovi hiši v Loki so ga obsodili na smrt. V tej hiši je bil po srečanju z vojaškim duhovnikom - kuratom ponoči zaprt. Naslednje jutro, 8. marca 1945, so ga odvedli iz vasi in ga v Vrbanovem gozdu ustrelili. Domačini grob še vzdržujejo in prižigajo svečke.
%ju i /. ni 17. uri
CESTA, KI POVEZUJE
Rodica končno povezana
ZBOR KRAJANOV V DOBU
Odlagališče, kdo bo tebe ljubil?
NATEČAJ ZA SREDSTVA EKOLOŠKEGA SKLADA OBČINE DOMŽALE
Presežena pričakovanja
Domžale
Skrb za begunce v naši občini
- Občinska organizacija Rdečega križa Domžale je začela v začetku meseca septembra sprejemati prve prijave beguncev iz Hrvaške, ki so se nastanili pri sorodnikih in znancih v naši občini.
Takoj smo začeli voditi evidenco o beguncih in vse podatke na predpisanih obrazcih smo začeli pošiljati poizvedovalni službi RK Slovenije ter prijavno-odjavni službi občine Domžale.
Sprva je bilo veliko težav pri dodelitvi statusa begunca, ki pa ga je Republika Slovenija pozneje ustrezno opredelila z določenim seznamom ogroženih območij v Republiki Hrvaški in terminom vojni begunec z območja Hrvaške, ki zajema:
- otroke do 14. leta starosti,
- matere z otroki do 10. leta starosti.
Strojenje krzna
USNJARSTVO VAVPETIČ
Triglavska ul. 24, Radomlje Tel.: 727-015 ali 727-243
- moški, starejši od 65 let,
- ženske, starejše od 60 let,
- fizično in psihično prizadete posebe (mnenje zdravnika).
Vse begunske osebe, ki so izpolnjevale te pogoje, so dobile status begunca po ženevskih konvencijah. To pa jim je tudi služilo za osnovno zdravstveno zaščito ter kot osebni dokument. V začetku, ko še niso bili strogo opredeljeni statusni pogoji, smo v občini šteli že prek 400 beguncev. Po odvzemu statusa nekaterim osebam pa je trenutno stanje naslednje:
- 104 ženske - matere,
- 8 moških,
- 149 otrok do letnika 1989,
- 26 dojenčkov
- 48 starejših oseb.
Izvršni svet občine Domžale je tudi imenoval delovno skupino pri občinskem štabu CZ, kjer smo sprejeli načrt za nastanitev beguncev iz Hrvaške. Veliko občanov iz Domžal se je javilo, da bi sprejeli begunce tudi na svoje domove. Tako imamo v občini Domžale kar nekaj družin, ki so sprejeli mamice z otroci v svoje domove. Vse več problemov se pojavlja pri šolo obveznih otrocih, ki jih v nekaterih šolah sprejemajo k pouku, vendar je vprašanje, kdo bo poravnal stroške, ki
Pojasnilo k prispevku
o dilemi stavke
da ali ne
1. Prispevek prvenstveno ni bil namenjen za domžalski Slamnik in ne zadeva stavkanja domžalskih osnovnošolskih učiteljev ter zdravstvenih delavcev; o stavkanju sem zvedel šele kasneje.
2. Če smo se odločili za demokratičen sistem, zakaj se ne bi tudi za stavke, če tako narekujejo potrebe? Dejstvo stavkanja sploh ni sporno. Osrednja misel mojega komentarja je dovolj razvidna: za stavkanje bi bilo potrebno izbrati
primernejši čas, če se zanj odločimo, in ne za pozdrav samostojni Sloveniji, čeprav verjamem, da se to ni zgodilo nalašč.
3. Pri stavki učiteljev oz. v zvezi z njo sem izrazil bojazen, da ne bi bila pri učencih z njo prizadeta njihova prepotrebna avtoriteta.
4. V zvezi s stavko zdravstvenih delavcev pa sem se "spotaknil« ob trditve nekaterih posameznikov, češ da med stavkanjem zdravnikov niso bili deležni najnujnejših zdravniških uslug. Verjamem, da je šlo le za posamezne primere, ki pa v nobenem primeru ne veljajo za območje domžalske občine.
5. Menim, da je v luči gornjih osvetlitev dilema »stavke - da ali ne?" dobila jasnejšo podobo. Ugotovitve nekaterih, da sem razmišljal v svojem komentarju po dogovoru ali celo po diktatu, je popolnoma zgrešilo smer: Če sem v življenju lahko na kaj ponosen, potem sem prav gotovo lahko na samostojnost v razmišljanju oz. na samostojno zaključevanje raznih miselnih smernic.
IVAN KEPIC
nastajajo. Begunske osebe so sedaj nastanjene pri nekaterih občanih že tri mesece in pojavljajo se večji finančni problemi pri vzdrževanju osnovnega življenjskega standarda teh družin in pri njih nastanjenih beguncev.
Pomoč, ki jo prejmejo begunske osebe, je predvsem osnovna zdravstvena zaščita, izdajamo prehrambene pakete, ki jih prejmemo iz RK Slovenije, če teh ni dovolj, izdamo naročilnice za nabavo prehrambenih artiklov.
Iz skladišča izdajamo tudi rabljena oblačila in obutev, ki so jih darovali naši občani. Ker je skladišče prenapolnjeno s temi oblačili in obutvijo, trenutno ne sprejemamo tega blaga. Ponudbo smo poslali tudi Republiki Hrvaški, vendar ni nobenega odziva. Osebam, ki se vračajo na Hrvaško, povrnemo potne stroške. Glede na to, da tudi občinska organizacija Rdečega križa Domžale nima dovolj finančnih sredstev, ki bi zagotavljala primeren življenjski standard teh oseb in družin, ki so sprejele begunce ter splošno stanje, ki trenutno je v Republiki Sloveniji, naprošamo občane, da darujejo finančna sredstva na žiro račun številka: 50120-678-55307 s pripisom za begunce.
OBČINSKA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA DOMŽALE
PRIREDITEV ZA UBEŽNIKE S HRVAŠKE
Tudi solidarnost je lahko orožje
Vsak dan prebiramo, da je tudi v naši občini vse več ubežnikov s Hrvaške. To so predvsem matere z otroci in starejši ljudje. Vse tako kaže, da bodo prisiljeni zimo preživeti pri nas. Živijo pri sorodnikih, prijateljih in hrepenijo po tem, da bi se čimprej vrnili na svoje domove. Seveda če ti sploh še stojijo.
Pri vsem tem najbolj trpijo otroci. Pregnani so od igre, odtrgani od toplega doma in prijateljev, uničena so njihova igrišča, šole in vrtci. Poslušali so sirene, gledali v oči smrti in krvave rane. Lahko se samo sprašujemo, ali bo kdo odgovarjal tudi za takšne zločine, kot je izguba brezskrbne mladosti in otroštva. Otrokom se bo vojna zajedla v njihovo osebnost, zavest in čustva. Zato moramo odrasli vsaj omiliti vpliv vojne na otroke, morda bodo prav ti nekoč ponovno ustvarjali mostove med ljudmi.
In prav na to smo mislili orga-
nizatorji (Knjižnica Domžale, Center za socialno delo in občinska    Karitas)    srečanja otrok
- ubežnikov s Hrvaške v Knjižnici Domžale ob koncu oktobra. Pripravili smo jim prijeten otroški program, v katerem smo nastopili učenci OŠ Šlandrove brigade - ti so prispevali tudi risbice o vojni
- očetove pesmi o Slavoniji je recitirala Maja Drljepan, najmlajšim pa smo namenili pravljico o Vajencu Hlapiču. Prizadevne članice Karitasa so napekle piškote, vsaki družini pa smo namenili tudi paket, ki sta ga prispevala Tosama Domžale in Zveza svobodnih sindikatov iz Domžal. Seveda pa so bili otroci najbolj veseli igrač, ki so jih zanje zbrali učenci OŠ Trzin, nekoliko starejšim smo darovali zvezke, ki jim jih je namenila Tiskarna Slovenija, in knjige, darilo Mladinske knjige iz Ljubljane.
Poleg tega smo jih povabili, da si lahko v naši Knjižnici izposo-
jajo knjige v hrvaškem jeziku. Za otroke smo kupili tudi nekaj novih slikanic, zbirko Pet prijateljev in zgodbe VValta Disneya, veliko je knjig in romanov tudi za odrasle, pa tudi v čitalnici lahko poiščejo zanimivo branje. Mnogi so si že izposodili knjige in postajajo naši stalni obiskovalci. Morda jim bomo tudi tako pomagali, da vsaj za trenutek pozabijo na svoje tegobe in obogatijo duhovno življenje. Poleg tega pa se bodo poslej vsak ponedeljek ob 17. uri zbirali v knjižnici na pogovoru in klepetu, vzgojiteljica pa je pripravila tudi program za otroke (risanje, petje). Vabijo tudi nove ubežnike in tiste, ki doslej še niso iskali stikov.
Pravica in dolžnost nas vseh je, da pomagamo. Tudi zaradi sebe, da bi znali ceniti ljudi in ljubiti otroke, da bi zali ceniti svojo samostojnost in svobodo ter priznati te pravice tudi drugim.
CVETA ZALOKAR-ORAŽEM
NAŠE SREČANJE
Cilka in njena dekleta izpod Limbarske gore
Do Cabrja je šlo lahko, saj je od lani asfalt, potem pa težje, predvsem pa počasneje proti Limbarski gori do zaselka Vodice, kamor se je leta 1964 na domačijo Sklebetovih primožila mlada Krulčeva Cilka z Negastrna. Z možem Pavlom sta kar peš prišla do novega doma, saj drugače do domačije ni bilo mogoče - pešpot je bila edina povezava z dolino.
»Zgodovinski« dogodki
Od tedaj šteje Cilka Urankar leta po »zgodovinskih« dogodkih, ki so spreminjali življenje na tem, najvišjem delu naše občine. Tako je prelomno leto 1966, ko so tedanji enofazni tok zamenjali s trifaznim. Rada se spominja 1974. leta, ko je do hiše prvič pripeljal pravi tovornjak, pa kasnejša leta, menda je bilo šele 1990, ko je izgradnja transformatorja v Gabrjah izboljšala električno napetost ter omogočila normalno uporabo električnih priključkov in televizije. Vmes pa so začeli in dokončali gospodarsko poslopje, ki ga je prizadel požar. Leta 1976 so začeli graditi novo hišo. Še veliko veselih in žalostnih dogodkov je bilo v Cilkinem življenju. Med najbolj vesele zanesljivo štejejo rojstva štirih hčerk, med naj-
bolj žalostne pa smrt moža Pavla pred štirimi leti. Ob spominu nanj se v Cilkinih očeh še vedno zrcali žalost.
Martina, Marta, Brigita, Pavla
So imena, ki jih mama -Cilka izgovarja še s posebno ljubeznijo. To so njene hčerke, njena opora, pomočnice, brez katerih ne bi šlo. Enako ljubeznivo se Cilki zasvetijo oči, ko se pogovarjava o njenih vnučkih Gregu in Katji, ki delata družbo njenim trem rejencem, kajti mami Cilka je tudi rejnica, in to v službi, se zasmeje, ko se k njej stisne šestletni Nenad.
V družini se razumejo, pomagajo si, naredijo vse same, saj jih je oče Pavle pred smrtjo vsega naučil, tako obujamo spomine na pridnega gospodarja. Le orje jim Cvetkin brat iz Negastrna, pa pri napornejših delih tudi pomagajo, jim je hvaležna. Hčerke odhajajo iz hiše, ki je polna otroškega smeha in igre. Martina je v službi v Osnovni šoli Mengeš, Marta je že poročena, Brigita se vsak dan vozi v Žito v Ljubljano, najmlajša Pavla pa obiskuje prvi letnik ekonomske šole v Kamniku. Pridna dekleta, vajena dela in na-
HELIOS DOMŽALE
Uroš Slavinec, dipl. oec, predsednik Heliosa - za Slamnik
»Helios iz.Domžal je sestavljen iz treh proizvodnih organizacij, ki imajo že dolgoletno tradicijo, to so: Tovarna barv, lakov in umetnih smol, Kemična tovarna in Oljarna Domžale. V letu 1990 sta nastali še dve marketinški organizaciji.
Z našim dolgoletnim partnerjem
Herrbertsom iz Nemčije smo osnovali skupno firmo Helios Form Co-lorum. Ta firma se ukvarja s trženjem avtoreparatur. Letos smo ustanovili še eno trgovsko firmo, in sicer z imenom Exido (export-import Domžale). Ta naj bi se ukvarjala z določenimi trgovskimi posli, ki so vezani na osnovno dejavnost naših treh proizvodnih podjetij.
Poleg teh firm smo tudi solastniki štirih podjetij v tujini. Že deset let smo tretjinski lastnik firme Adler Friuli v Italiji, ta proizvaja lake za pohištveno industrijo - predvsem za industrijo stolov. Dalje smo-že vrsto let solastniki firme IPH v Žitari vasi. Glavni delničar te firme je Slo-venijales iz Ljubljane. Letos smo ustanovili skupaj s firmo Palco trgovsko  podjetje  v Rosenheimu
blizu Munchna, ki naj bi se ukvarjalo predvsem s pospeševanjem izvoza škrobnih izdelkov.
Ustanavljamo firmo na Dunaju, ki naj bi bila popolnoma v naši lasti in v kateri naj ne bi bil zaposlen noben delavec. Takim firmam pravijo v tujini »poštni nabiralnik«. Poslovala naj bi občasno. Kadar bomo morali opraviti kakšen posel v tujini, bodo šli tja naši delavci in opravili določeno nalogo, nato se zopet vrnili domov.
V Heliosu je trenutno zaposlenih nekaj mani kot tisoč delavcev. V zadnjih dveh letih smo njih število zmanjšali za približno dvesto.
Z rezultati poslovanja v prvih desetih mesecih letošnjega leta smo kar zadovoljni. V primerjavi z istim razdobjem lani smo letos naredili za 10% več. Blago prodajamo tekoče, nimamo skoraj nikakršnih zalog. V sedanjih zapletenih gospodarskih razmerah nas rešuje v glavnem izvoz.
Porajajo se nam težave zaradi blokade južnih trgov. Neurejeni so bilateralni dogovori o izvajanju pla-
čilnega prometa med republikami. Zadeva se zapleta tudi pri tako imenovanih nerezidenčnih računih in odvijanju prometa prek teh rezi-dentov.
Nov negativen element za naše poslovanje so sankcije ES proti Jugoslaviji. Čeprav je v dokumentu izražena tudi selektivnost, velja ukrep trenutno za vse republike bivše države. Vsak dan sankcij nam povzroča veliko škodo. Selektivnost bomo morali šele doseči, to pa verjetno ne bo v tako kratkem času, kot nekateri mislijo. Pričakujemo administrativne in dohodkovne težave. Za naš izvoz v zahodnoevropske države bomo morali odslej plačevati dodatne carine. Sprašujem se, kako bomo izpolnjevali pogodbe, saj so te strogo vezane na določen dan. Določena je tudi veljavnost akreditivov. Če bomo zaradi novonastalih težav blokirani, ne bomo mogli ob rokih odprem-Ijati blaga. Lahko bomo prišli v položaj, da akreditivi ne bodo več veljavni, kupci pa jih ne bodo podaljšali. Prodajne cene za letos so
Uroš Slavinec, dipl. oec.
že določene, soočeni pa smo že z novimi stroški.
Povedal bi še nekaj besed o našem novem tolarju. Ukrepi, ki so bili sprejeti ob zamenjavi valute, niso Šli v smeri močnejše zaščite vrednosti tolarja. To je zelo slaba izkaznica za našo novo valuto in novo državo. Posledica teh osnovnih nepravilnosti je, da vrednost tolarja močno pada in vse bolj se približujemo vrtoglavi inflaciji in nestabilni prihodnosti.
Pri Heliosu se nam utira mnenje, da so vprašljivi številni programi, ki smo jih sklenili s tujimi partnerji. Skratka, ne moremo sklepati obligacij s tujci, če živimo v neurejenih gospodarskih razmerah doma.«
LIKAR MILOŠ
porov, ki jih v hribovitem delu naše občine nikoli ne zmanjka.
Rejnica
Otroke ima mama Cilka rada. Sama jih je želela veliko in ker je mož Pavle rekel, da le ne gre, da bi bilo domačih še več, sta se skupaj odločila za rejništvo, kar jim je omogočila tudi novo zgrajena hiša. »Ni dovolj otroke imeti rad, danes so taki časi, da jim moraš nuditi tudi boljše možnosti, pripoveduje Cilka, ki se redno udeležuje posvetovanj in usposabljanj, katere pripravlja Center za socialno delo. Urška je pri njih že deseto leto, Nenad, ki v njenem naročju tudi med najinim obiskom išče varno zavetje, je prišel kot dojenček, Mojca pa se na Limbarsko goro šele navaja, prišla je pred dvema mesecema. Vsak otrok je svet zase in mama Cilka to pri svojem delu tudi upošteva.
Kmetija
Del Limbarske, kjer je Urankar-jeva domačija, je strm, od Cilke in njenih hčera zahteva veliko truda in odrekanj, skopa zemlja pa da, kolikor da. Vsakega po malo pridelajo, nekaj žita za kruh, ki ga Cilka peče v domači kmečki peči, pa krompir, koruzo za silažo, živinoreja pa je tista, kateri ob pomoči svetovalne službe namenjajo več pozornosti. V hlevu je deset govedi, mleka ne oddajajo, je kar za domačo porabo, pripoveduje Cilka, tudi osem prašičkov kruli v svinjaku in pa ovce so doma pri Urankarju. Mož se jih je spominjal še kot otrok, všeč so mu bile in sta se skupaj odločila zanje. Leta 1982 so ovce solčavsko roma-novske pasme prišle na Limbarsko goro. Letos jih je nekaj več kot 30, med njimi tudi oven. Popasejo vse okoli hiše in tudi one bodo »krive«, če se Limbarska gora ne bo tako zarasla, kot je nekaj časa kazalo. Domačij je namreč iz leta v leto manj, ostajajo zapuščene, zapuščena pa ostaja tudi sicer skopa kmečka zemlja. Cilka si zelo želi, da bi z agromelioracijskimi postopki nadaljevali tudi višje, vendar slabo kaže, pravi, ko se pogovarjava o križih in težavah kmetij v hribovitem delu. Dopoldne so ovce na paši za ograjo, popoldne mora biti ena od deklet zraven, da popasejo tudi zemljišča zunaj ograj. Kmečko delo na tem koncu zahteva tudi veliko skrbnosti in pozornosti, zlasti pri delu s kmetijskimi stroji, saj je strmina huda reč. Rezultati pa so, včasih jih tudi ni, ne morejo pa se primerjati s tistimi v dolini. Vendar Cilka ne »jamra«, da bo le zdravje, pa bo z dekleti že kako.
Prosti čas
Ga ni prav veliko. Poleti zanj sploh ne vedo, pozimi so tu ročna dela, pletenje, ne še iz domače
rejencem Nena-
volne, ampak pri Cilki nikoli ne veš, pa prebiranje knjig, tudi bolj strokovnih o odnosih med otroki, o problemih rejništva. Mama Cilka rada prebere kakšen članek, saj človek nikoli ne ve vsega, obisk seminarja ali posveta rejnic ji pomeni sprostitev, potem so tu še govorilne ure, pa skrb za domače naloge. Pri tem se zadovoljno smeji. Njena dekleta, pa tudi obe rejenki so pridne, ji ne povzročajo skrbi, same vedo, kaj je treba in kako. Kakšno uro nameni tudi časopisom in revijam, ki jih je zaradi draginje sedaj že manj, pa za televizijo ostane kakšna minuta, če ni Nenada, ki zahteva pozornost zase.
Želje seveda so, a...
Za želje ni bilo treba posebej spraševati. Sama jih skoraj nima, da bi le z dekleti nadaljevala to, kar sta z možem Pavlom začela, pa bo šlo. Cesta je res slaba in bi asfalt prišel zelo kako prav, tudi analize vode, ki jo ob suši zmanjka, iz vaškega vodovoda so pokazale, da voda ni dobra, telefona tudi še ni, ki bi odpravil marsikatero pot v dolino. Cilka ve, da so to velike želje, ki jih brez posluha širše skupnosti ne bo mogoče uresničiti. Na Limbarski je le pet domačij, in če še toliko prispevajo, ne bo šlo. Upravičeno pričakujejo pomoč, le to ne vedo, če bo kdo pomagal in kdaj. Da le ne bi bilo prepozno, smo v skrbeh, ko gledamo opustele domačije.
Še veliko zdravja, Cilka!
Brez deklet ne bi mogla »peljat« tako naprej, je ponosna nanje. In rada jih ima, ko govori, kako brez njih ne bi zmogla. Pomoči od družbe skoraj ni, čeprav obljubljen, le malo kateri tolarček najde pot do Urankarjevih. Pa bo že, da nam le davkov ne bi preveč nabili, si tiho želi Cilka, kajti potem res ne ve, kako bo. Na Limbarski gori je rada. »Pa saj sploh nimam časa razmišljati, kako bi bilo drugje, če hočem vse postoriti,« se smeji, ko jo povprašam, če bi bila raje v dolini.
Z Milanom se posloviva od pogumnih Urankarjevih deklet pod Limbarsko goro; ko se peljeva po razdrapani cesti, razmišljam: Kakšna sreča, da imamo ljudi, kot so Cilka in njena dekleta z Limbarske gore 23!
VERA VOJSKA Foto: MILAN BRODAR
Domžale
13. SEJA SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE
Spremembe v korist družbenih dejavnosti
Za 13. skupno sejo zborov Skupščine občine Domžale je značilno, da se je začela z dobro udeležbo delegatov, končala pa zaradi nesklepčnosti zbora združenega dela; da so delegati največ razpravljali o spremembah in dopolnitvah proračuna za letošnje leto, značilno pa je tudi to, da je v enomesečno javno razpravo danih več osnutkov dokumentov, o katerih naj bi svoje mnenje povedala zainteresirana javnost.
Več za družbene dejavnosti
Začelo se je z dopolnitvijo dnevnega reda. Že na klopi so delegati prejeli predlog, da se v enofaznem postopku spremeni akt o glasilu občine Domžale, ki bo omogočil razpis koncesije (kasneje je bil brez pripomb tudi sprejet), na predlog župana pa je bil dnevni red razširjen tudi z obravnavo problematike odlagališča komunalnih odpadkov v občini Domžale; to so zahtevali na zboru krajanov v Dobu, vendar zaradi nesklepčnosti nato ta problematika tokrat ni bila obravnavana.
Po pričakovanju je bilo največ razprave o predlogu sprememb in dopolnitev proračuna naše ob-
čine za letošnje leto. Šlo je za manjše prerazporeditve nekaterih postavk, od katerih večina zaradi objektivnih okoliščin ne bo realizirana v predvideni višini, vse v korist družbenih dejavnosti, vendar premalo za uresničitev zakonov oz. usmeritev o povečanju OD po navodilih Izvršnega sveta Republike Slovenije.
Razprave so bile različne, naravnane v glavnem v tri smeri: - zagotoviti denar za družbene dejavnosti v celotnem obsegu, kot ga določa republika, - zmanjšati delež družbenih dejavnosti na račun njihovih osebnih dohodkov, - sredinski predlog, ki je bil najbližje predlaganemu, in je iskal ravnovesje med uporabniki. Različni pa so bili tudi amandmani, za katere je Izvršni svet Skupščine občine Domžale menil, da noben ni sprejemljiv. Ob čisto strokovnih debatah, da je potrebno zagotoviti izvajanje vitalnih funkcij v občini, smo imeli možnost poslušati tudi čisto domače, češ, da tudi bog ni mogel ustreči vsem, da v Evropo ne bomo prišli le po asfaltu, temveč predvsem z znanjem in kulturo in da delavci v družbenih dejavnostih dobivajo vsakomesečno žepnino, je eden izmed delegatov
načel tudi vprašanje odgovornosti za trenutno stanje v družbenih dejavnostih v naši občini. Milan Pirman je v daljši razpravi orisal prizadevanja Liberalno demokratske stranke, ki je na sedaj naravnani proračun prisegala že spomladi, Cveta Zalokar Ora-žem, SDP pa je že kar dramatično orisala sedanji položaj družbenih dejavnosti, ki so ga z nekaterimi konkretnimi podatki ilustrirali tudi člani sindikata teh dejavnosti. Vsi »vlagatelji« amandmajev (mag. Ervin Anton Schvvarzbartl, Poslanski klub Demos, Janez Stibrič ter Vinko Cedilnik) so se še enkrat potrudili z njihovo utemeljitvijo, vendar brez večjih uspehov, saj so tudi tokrat delegati zaupali strokovnosti pripravljalca Izvršnemu svetu, in spremembe ter dopolnitve proračuna 1991, po mnenju delegatov ne zadnje letos, z večino glasov sprejeli v predloženem besedilu.
V Zaborštu lahko gradijo
Brez razprave so dvignili delegati roke za sklep o najetju ugodnega dolgoročnega kredita, ki bo namenjen predvsem razreševanju problematike gospodarske infra-
Pot spominov NOB
Sto deset kilometrov razgibane in zanimive poti, prehojene zanesljivo več kot tritisoč-krat, triinpetdeset obeležij in spomenikov NOB, kdo ve, koliko spominov in prijetnih srečanj z domačini ob Poti spominov NOB v naši občini, katere pohodniki so se v organizaciji Zveze borcev naše občine v novembru zbrali na srečanju v gostišču Kavka v Moravčah.
Desetletje in nekaj več je že, od kar je bil izdan prvi Vodnik po poti spominov NOB, ki je že zdavnaj prerasla svoj osnovni pomen in ga bo še, kot je poudaril Stane Grilj, predsednik Občinske organizacije Zveze borcev. Pot, ki je delček zgodovine naše občine, pa tudi drobec svetovne zgodovine in del popisanih strani zmage demokratične javnosti nad protifašistično koalicijo, namreč postaja vse bolj del turistične ponudbe naše občine, na kateri lahko vsak najde kaj zase. Pohodniki ob njej se srečujejo z zgodovinskimi dogodki iz obdobja 1941-1945, kulturniki najdejo sledove pesnikov in pisateljev, rekre-ativci poligone za svoje vadbe, naravoslovci se usmerjajo k spoznavanju narave in njenih sprememb na tem področju, Pot postaja vse bolj privlačna za naše občane, obiskujejo pa iz celotne Slovenije, med pohodniki pa najdemo tudi ljudi iz sosednje Hrvatske, Bosne in Hercegovine ter Avstrije. Radi se vračajo na pot, za katero skrbi posebna komisija, na pot, ob kateri je vrsta domačij, brez katerih nekaterih lepih doživetij in vtisov ne bi bilo. Prav tem domačinom se je g.
Grilj iskreno zahvalil, pozabil pa ni niti na člane posebne komisije, ki skrbi za pot, in izrazil željo, da bi Pot spominov tudi v prihodnje za vse njene obiskovalce pomenila prijetno doživetje in postala eden izmed pomembnih dejavnikov promocije občine Domžale.
stalnejših obiskovalcev je tudi Anton Ančin, ki ga bolj poznamo kot rekorderja z 2000 vzponi na Rašico, pot spominov je obiskal že štiriintridesetkrat. Še bi lahko naštevali obiskovalce, ki so pot prehodili že več kot desetkrat. Med njimi so zelo mladi, pa tudi taki, ki so si naložili že šest ali sedem križev in se jih je organizator prisrčne prireditve, ki jo je vodil Milan Likar, spomnil s šopkom ali pa »Vulka-novo« palico.
V kulturnem programu so sodelovali Tatjana, Ksenja, Jože in Sašo, učenci Osnovne šole Jurij Vega, Moravče, podelitev spominskih značk in priznanj pa se je končala s prijetnim srečanjem, prvimi čestitkami za zdravo in uspešno 1992 ter željo, da se tudi v prihodnjem letu kar največkrat srečamo na Poti spominov NOB domžalske občine.
V.
strukture, enako hitro pa je bil sprejet tudi predlog zazidalnega načrta območja Zaboršt. Naši bralci se bodo ob tem najbrž še spomnili, da je bil njegov začetek spremljan z glasnimi protesti krajanov, ki pa so jih uskladili, tako da bo mogoče v Zaborštu, kjer pravkar izgrajujejo tudi kanalizacijo, graditi tudi v prihodnje. Načrt predvideva 37 individualnih stanovanjskih objektov, po en de-lavniški in garažni objekt, predvidena pa je tudi ureditev prometnih površin, avtobusno postajališče, ozelenitev ter dopolnilna izgradnja kanalizacijskega, elek-tro, PTT omrežja ter javne razsvetljave.
Sodelujte v razpravi
V uvodni besedi je Janez Kovač, sekretar Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja, opozoril na nekatere novosti odloka, od katerih omenimo le bistveno razširitev območja občine Domžale, kjer bodo redno odvažali odpadke ter prve začetke re-ciklaže odpadkov, ki je tudi vgrajena v odlok. Res je, da bo šlo sprva le za papir in steklo, vendar začetek je tu in najbrž do zbiranja tekstilnih odpadkov, kovin in plastike ni daleč. O tem sd največ govorili tudi v razpravi. Janez Skrlep, delegat KS Mengeš je opozoril na intenzivnejše sortiranje odpadkov, pohvalil pa je nov korak na področju sankcioniranja odlaganja odpadkov, saj odlok predvideva tudi denarne kazni za( »črne« odlagalce. Omenimo še, naj bi razprava pokazala, kateri od treh predlaganih načinov obračunavanja rednega odvaža-nja odpadkov (velikost stanovanjske površine, število članov gospodinjstva, dejanska količina odpadkov) je po mnenju uporabnikov najprimernejši.
Boste ustanovili podjetje PLAKAT?
Kot zelo pomembna novost je bil opredeljen osnutek odloka o zunanjem videzu naselij v naši občini, ki predpisuje ukrepe in načine urejanja, vzdrževanja in varstva površin ter stavb, ki naj zagotovijo naseljem urejen in privlačen videz ter izboljšajo kvaliteto bivanja. Njegovi predlagatelji so bili pohvaljeni, v razpravi pa so največ govorili o določbah v zvezi s plakatiranjem. Nekateri so menili, da bi organizirano plakatiranje, ki bi ga bilo treba tudi plačati, pomenilo nož v hrbet neprofesionalnim društvom, drugi pa so predlagatelja hvalili, saj menijo, da bo tako organizirano plakatiranje pomenilo predvsem več reda in tudi lepote na tem področju, saj je eden izmed osnovnih sporočil odloka ta, da kdor plakat nalepi, ga je dolžan tudi odstraniti! Je pa še prilika, da
Krajevni odbor Slovenskih krščanskih demokratov v Dobu je v dvorani na Močilniku v okviru svojih rednih izobraževalnih predavanj pripravil zanimiv pogovor o lastninjenju. Uvodni besedi sta imela republiška poslanca domžalski župan Ervin Anton Schvvarzbartl in Anton Tomažič.
Nato se je v skoraj poltretji uri zvrstilo veliko vprašanj in razmišljanj. Med številnimi udeleženci so bili celo nekateri iz Moravč, Mengša in Trzina.
kdo to organizirano dela, se vam ne zdi? Boste poizkusili!
Novi vodni viri
V razpravi je tudi osnutek Odloka o dopolnitvah in spremembah Odloka o varstvenih pasovih vodnih virov v občini Domžale in ukrepih za zavarovanje voda, kar v praksi pomeni, da se v vodne vire vključijo še črpališče Lek severno od industrijskega kompleksa Lek, izvir Kamerca nad Podsmrečjem pri Blagovici ter črpališče Ples (Judež) pri Moravčah. Pripomb na same nove vodne vire ni bilo, je pa Tomaž Štebe, delegat SDZ - NDS, opozoril na nujnost kritičnega pregleda projektov ter nadzorovanja primernega gnojenja, ki ne sme ogrožati podtalnice.
Novo na področju javnega reda in miru
Poleg ukrepov, ki jih predpisuje zakon o prekrških zoper javni red in mir, je predlagatelj v osnutku odloka predpisal tudi ukrepe za zagotovitev varstva reda in miru ter varstva ljudi in premoženja. Če na kratko povzamemo osnutek odloka, se mora vsakdo, ki prebiva, ali pa le začasno mudi na območju naše občine, obnašati tako, da
- ne moti, vznemirja ali ovira drugih pri njihovem delu,
razve-
drilu, ali počitku
- ne ogroža zdravja in premoženja drugih
- spoštuje javni red
- ne opušča ali opravlja dejanj, ki so po tem odloku obvezna ali prepovedana.
Ker vas z najpomembnejšimi določbami predlaganega osnutka seznanjamo posebej, naj zapišemo le, da so delegati osnutek ocenili kot primeren za razpravo, v kateri so dobrodošle tudi vaše pobude in predlogi.
Stane Stražar v prehodnem obdobju tudi odgovorni urednik
Ker so bile sprejete spremembe in dopolnitve odloka o glasilu »SLAMNIK«, ki bodo omogočile, da bo Izvršni svet naše skupščine razpisal koncesijo za izdajanje glasila, je bil v skladu z veljavno zakonodajo s tajnimi volitvami glavni urednik našega glasila »SLAMNIK« Stane Stražar imenovan tudi za odgovornega urednika, obenem pa so delegati soglašali, da se za ravnatelja OŠ Martin Koželj Dob imenuje Zdenka Krečan, za sodnico Sodišča združenega dela v Ljubljani pa je bila izvoljena Tatjana Prebil iz Ljubljane.
Kot smo zapisali v uvodu, se je 13. seja končala zaradi nesklepčnosti, delegati pa se bodo predvidoma zadnjič v letošnjem letu zbrali 19. decembra.
odija Mengeš
Mladi harmonikar Jože Vider-gar je samouk
Vsako srečanje s Potjo spominov je prijetno, vedno nove vtise odnašajo s seboj njeni obiskovalci, med katerimi sta absolutna rekorderja Julij in Tončka Vulkan, ki sta jo medtem zanesljivo prehodila že osemdesetič. Eden izmed njenih
Milan Likar je vodil tokratno srečanje pohodnikov v Moravčah
nustitm t pravljaln
strojev. I
bili »kor; bone st!«
In    po/n.i /lasti
pri znanega: harrno-toru g,; Vi tala: Aha r esto šefa izhodne
letom in djetja v spopasti
Pouda bim fina gospoda Glasbila
m
;ar
Domžale
7
Predsednik Milan Kučan v Domžalah
Domžalski prenovitelji so bili 22. oktobra gostitelji srečanja republiških vodstev dveh strank: Stranke demokratične prenove na čelu s predsednikom dr. Cirilom Ribičičem in Socialistične stranke Slovenije, ki jo vodi Viktor Žakelj. Srečanje je bilo v gostišču Repovž, na koncu pa ga je s svojo prisotnostjo počastil tudi predsednik slovenskega predsedstva g. Milan Kučan.
Pogovor je potekal v zanimivem političnem trenutku, saj so razpad SDZ, neuspehi pri sprejemanju lastninske zakonodaje in naraščajoče socialno nezadovoljstvo odprli vrsto vprašanj o nadaljnjem poteku dogajanja na politični sceni.
Srečanje je bilo razdeljeno na tri sklope. V prvem delu so se pogovarjali o sodelovanju obeh strank in povezujočih elementih v njuni politiki. Pri tem so oboji poudarjali velik pomen čim prejšnjega sprejema ustave (tudi zaradi vse glasnejših pritiskov iz tujine) in postopne priprave na nove volitve. Teh pa kljub vsemu najbrž še ne bo tako kmalu, saj je potrebno sprejeti tudi volilni zakon. Ugotovili so, da je sodelovanje obeh strank v skupščini zgledno, da skupaj pripravljajo nekatera stališča in osnutke zakonov. Prav tako se strinjajo tudi okoli vseh bistvenih vpra-
šanj nove ustave.
V drugem delu pogovora je tekla beseda zlasti o morebitnih novih koalicijah, ki bi lahko privedle do sposobnejše in učinkovitejše vlade. SDP pri tem postaja vse bolj sprejemljiv partner za druge stranke, saj je to zmerna, strpna in povezovalno sposobna stranka. Opazna je stabilna podpora vo-lilcev in dobra organizacijska povezava. Tudi ideološki pred-sotki postajajo vse bolj kontra-produktivni argument za njeno omalovaževanje - floskula o 45 letih pa že rahlo smešna. Kot je v pogovoru poudaril tudi g. Milan Kučan, ustvarjata radikali-zem in razvojna jalovost desnice veliko odbojnost med ljudmi in odpirata nove možnosti za povezovanje levih in sredinskih političnih sil. Te so za zdaj še zelo razdrobljene, vendar pa je potrebno že sedaj razmišljati o novi levo-sredinski koaliciji po volitvah. Pri tem se je treba učiti tudi na napakah Demosa in biti skrajno pazljiv ob vprašanju avtonomije posameznih strank v koaliciji. Še najbolj nevarno za Slovenijo pa bo, če se vzpostavita zgolj dva bloka, kakorkoli ju že poimenujemo (rdeče - črni; klerikalni - liberalni). Vendar pa polarizacija na političnem prostoru vse bolj kaže na to možno rešitev.
V tretjem delu zanimivega srečanja je predsednik Milan Kučan prisotne seznanil zlasti s potekom haaških pogajanj in nekaterimi zanimivimi podrobnostmi z njih. Predvsem tistimi, ki so nekoliko v ozadju. Pri tem je bilo seveda središčno zanimanje posvečeno priznanju Slovenije in ekonomska pomoč mladi državi. Predstavil pa je tudi svoj pogled na slovenski politični prostor, pri čemer je bil še zlasti kritičen do zadev, povezanih z lastninsko zakonodajo in vztrajanjem premiera Peterleta, ki nikakor ne želi prisluhniti domači ekonomski znanosti in morda preveč slepo zaupa tujim svetovalcem. Odgovarjal je tudi na vprašanja prisotnih - naj tu omenim vprašanje o nevarnosti izgube Istre in Primorja in politike Italije na tem področju. C. Z.-O.
Letna konferenca Zveze za tehnično kulturo Domžale v Jamarskem domu na Gorjuši. Udeleženci, bilo jih je nekaj čez dvajset, so poslušali poročilo o delu, društev in klubov, ki jih ta zveza združuje.
TONE PERŠAK
Demokratska stranka bo živela tudi v Domžalah
Odločili smo se, da bi se tokrat za SLAMNIK pogovarjali s TONETOM PERŠAKOM. Pisateljem, v zadnjem času vse bolj politikom, a tudi Domžalčanom. Z enim vodilnih politikov Demokratske stranke Slovenije, ki jo nekateri imenujejo tudi Rupel-Bavčarjeva stranka. Sam pravi, da se v politiki giblje že dolgo (od leta 1967), da je objavil že na stotine političnih člankov. Morda se boste spomnili njegove stalne prisotnosti v reviji Sodobnost. Še
posebej rad pove anekdoto o nastajanju Slovenske demokratske stranke razumnikov, o kateri sta z Ruplom začela kot prva razmišljati. Iz tega je v začetku leta 1989 nastala SDZ. Stranka, ki je v zadnjem času dodobra pretresla slovenski politični prostor in se na oktobrskem kongresu razcepila v SDZ - NDS (Pirnatove narodnjake) in Demokratsko stranko. Gospod Peršak je tako kot številni razumniki, pisatelji   in   intelektualci skupaj
SDZ - NARODNA DEMOKRATSKA STRANKA PO KONGRESU
Mi gremo naprej!
Dober mesec je minil od našega III. kongresa. O tem kongresu, ki je (upravičeno) tako silovito razburkal dogajanje na slovenski politični sceni, je bilo prelitega že veliko črnila in izrečenih ničkoliko misli in komentarjev, objektivnih in poštenih, na žalost pa veliko več neobjektivnih in zlonamernih.
Nimam namena pojasnjevati dogodkov in okoliščin okrog in na kongresu, kajti vsakdo si je v tem času verjetno ustvaril svoje mnenje, videnje in razumevanje stvari. Neposredno po kongresu pa stvari niti zdaleč niso bile tako jasne in razumljive, kot so danes. Da bi razčistili vse nejasnosti zlasti z našimi člani, pa tudi drugimi, smo v ponedeljek, 4. novembra, sklicali članski sestanek domžalskega zbora SDZ - Narodne T demokratske stranke, na katerega ste bili prek plakatov in javnih medijev vabljeni prav vsi. Udeležba v domžalski knjižnici, kjer je predstavitev stranke oziroma članski sestanek potekal, je bila klasična - prisotni so bili praktično brez izjeme vsi člani, ki so se članskih sastankov udeleževali že pred kongresom, poleg tega pa je bilo kar nekaj naključnih ali pa nenaključnih obiskovalcev. Predsednik domžalskih Narod-
nih demokratov in novi podpredsednik SDZ - Narodne demokratske stranke gospod Anton Tomažič je prisotnim najprej osvetlil dogajanje na kongresu in na kratko predstavil kongresne dokumente: Identiteto, Program in Statut. Posebno pozornost je posvetil predstavitvi najbolj razvpitega dokumenta nedavnega kongresa - Identiteti SDZ - Narodne demokratske stranke, ki je bila povod (ne razlog) za odhod večine eminentnih članov bivšega vodstva in nekaj delegatov s kongresa. Identiteta SDZ - Narodne demokratske stranke je predstavljala izhodišče za spremembe in izostritev starega Programa SDZ in nič več kot to. Dame in gospodje, ki so po njenem več kot prepričljivem sprejetju na kongresu tega protestno zapustili, so ji v predhodnih razpravah na kongresu in še prej po vrsti očitali zatohlost, jodlrstvo, antiin-telektualizem, populizem, nacionalizem, antikomunizem, klerikalizem, nekateri celo fašizem in še marsikaj bi se našlo iz njihovega »bogatega« repertoarja izrečenih obsodb na ra-čaun Identitete SDZ - Narodne demokratske stranke. Temeljna misel Identitete in
s tem posledično našega Programa pa je v resnici skrb za obstoj in razvoj slovenskega naroda in mlade slovenske države. Po našem mnenju ozki egoistični interesi določenih skupin in posameznikov (doktrina naših liberalcev in levičarjev vseh sort) ne smejo prevladati nad življenjskimi interesi splošnega nacionalnega oziroma narodnega interesa, seveda pa ne na račun človekovih pravic in svoboščin. V teh dveh dokumentih smo opredelili tudi odnos do preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Posebno pozornost smo namenili izjemno kritičnemu gospodarskemu položaju in njegovemu reševanju. Na tem mestu naj povem, da trdno stojimo za vladinimi predlogi lastninske zakonodaje, saj predstavljajo temelj, brez katerega si ni mogoče predstavljati korenite preobrazbe in ozdravitve gospodarstva in celotne družbe. Zahtevamo globoke in korenite spremembe na vseh področjih, ki bodo ponovno obudile v preteklosti na silo odvzete vrednote, kajti le tako se bomo izvlekli iz materialne in duhovne krize.
Temeljni moto naše stranke je na prvem mestu (parlamentarna) demokracija in s tem se-
SLOVENSKA DEMOKRATIČNA ZVEZA - NARODNA DEMOKRATSKA STRANKA
pristopna izjava
Ime in priimek stanujoč v/na _
zaposlen _
telefon doma _
rojen
izobrazba _
telefon v službi
Podpis
OPOMBA: Izpolnjeno Pristopno izjavo pošljite na naslov: SDZ - NARODNA DEMOKRATSKA STRANKA, Ljubljanska c. 70/I, 61230 DOMŽALE; ali pa jo prinesite osebno na omenjeni naslov. V pisarni nas lahko dobite vsak torek in četrtek popoldne od 16.30 do 18. ure.
veda temeljne človekove pravice in svoboščine. Posebno pozornost smo namenili tudi notranji strankarski demokraciji. Imamo namreč še izkušnje s prejšnjim vodstvom in dobro vemo, kako to ne sme biti. S spremembami Statuta smo na kongresu začrtali novo obdobje v razvoju in utrjevanju notranjih demokratičnih principov Narodne demokratske stranke. Nismo pozabili na enakomerno regijsko zastopanost v vseh organih stranke. Predsednik Narodnih demokratov dr. Rajko Pirnat je po svečani razglasitvi rezultatov tajnih volitev na kongresu dejal nekako takole: »Stranka so ljudje in volja članstva je sveta.«
Dela imamo torej več kot dovolj. Idej in volje nam tudi ne manjka. Veliko predvolilnih obljub je ostalo še neizpolnjenih. Narodni demokrati se jim-nismo odpovedali in jih bomo skupaj s prijatelji iz DEMOS-a poskušali uresničiti v celoti. Zavedamo se, da smo v prizadevanjih za dosego velikih ciljev vse prevečkrat zanemarjali lokalno, občinsko problematiko. Tudi to pomanjkljivost našega delovanja bomo poskušali odpraviti. Vse skupaj pa bo lažje z vašo pomočjo, zato: Pridružite se nam - skupaj bomo
močnejši!
MATJAŽ VOVK
z Ruplom, Spomenko Hribar, Rudijem Šeligom, Bavčarjem - zapustil kongres in se lotil postavljanja nove stranke. Ker je naš občan, vodi tudi začasni občinski odbor Demokratske stranke Domžale.
Gospod Peršak, morda mnogi Domžalčani še ne vedo, da ste že kar nekaj časa naš soobčan. Da živite v Trzinu in začenjate dejav-nejše politično življenje tudi v naši občini. Vas bomo odslej pogosteje srečevali?
Prav gotovo. Sicer živim v trzinskem naselju Mlake že tri leta, sem pa rojen blizu Negove v Slovenskih Goricah. Ker em se v življenju velikokrat selil, sem zelo prilagodljiv. Hodil sem na primer kar v pet različnih OŠ. Toda Domžale sem že dodobra spoznal. Po razkolu v Slovenski demokratični zvezi pa sem v okviru Demokratske stranke zadolžen tudi za občino Domžale. Tako smo 25. oktobra že imeli kon-titutivni sestanek stranke, izvolili začasni odbor, ki ga vodim, in upam, da bomo do kongresa, ki bo še letos, stranko dokončno postavili na noge ter izvolili potrebne organe in odbore. Na kongresu naj bi že sodelovali legalno izvoljeni delegati iz Domžal.
Omenili ste razkol bivše SDZ. Ta je nastal predvsem zaradi vprašanja apriorne lojalnosti Demosu in vladi. Katere pa so še razlike med vašo stranko in SDZ - NDS (narodnjaki)?
Gre predvsem za to, da želimo v Demokratski stranki ohraniti identiteto stranke in delovati v prvi vrsti z upoštevanjem lastnega, strankinega programa. Pri tem zavračamo homogenizacijo Demosa v čvrsto in trajno koalicijo. Poleg tega se ne moremo strinjati s podrejanjem posameznika kolektivni nacionalni ideji, ampak dajemo v ospredje državljana in posameznika. Ocenili smo, da so primarni cilji SDZ udejanjeni (samostojnost) in je treba narediti korak dalje. Ne želimo biti gibanje za nacionalno afirmacijo, ampak normalna stranka.
Osrednji spor v slovenski politiki se v zadnjem času odvija okoli lastninske zakonodaje, pri čemer vaša
Shod SDZ-NDS
V domžalski knjižnici je 4. novembra predstavila vizije svojega nadaljnjega političnega dela Slovenska demokratična zveza - Narodno demokratska stranka. Anton Tomažič, podpredsednik stranke, je v uvodu pojasnil novo strategijo NDS in navedel vzroke za razcep stranke SDZ. V razpravi so bili udeleženci predvsem kritični do sredstev javnega obveščanja. Tekst in foto: Igor Lipovšek
stranka zagovarja nekakšno sredinsko opcijo?
Da, saj mi izhajamo iz tega, da je uspešna lahko le takšna lastninska reforma, ki bo dala zlasti ekonomske učinke. In samo takšno bomo podprli. Narodnjaki pa so sami zatrjevali, naj bi bil osnovni namen ta, da bi prejšnji politični eliti spo-drezali korenine in da mora ekonomske vire moči pridobiti nova elita. Tudi za ceno gospodarske učinkovitosti.
Demokratska stranka Slovenije se želi v slovenskem prostoru uveljaviti kot osrednja stranka centra, ji bo uspelo, da s tem prepreči polarizacijo na levico in desnico?
Polarizacija slovenske politične scene na levo in desno je zelo nevarna, še posebej, če upoštevamo zgodovinske izkušnje. Zato je treba vzpostaviti center, prevzeti vlogo integratorja v prostoru in ustvarjati ravnotežje. Menimo, da to funkcijo lahko opravlja naša stranka, čemur je prilagojen tudi program. Njegovo težišče je na tržnem gospodarstvu z elementi socialne države.
Bivši SDZ je članstvo zlasti zamerilo slabo organiziranost, omejen pretok idej, nepovezanost vodstva s članstvom. Bo Demokratom te pomanjkljivosti uspelo preseči?
Trudili se bomo. Na vsak način se moramo bolj posvetiti organizacijski mreži od občine, regije do republiškega vodstva. Ukvarjali se bomo tudi z »malimi« temami, se približali ljudem. Pozornost bomo dajali družbenim dejavnostim, cestam, ekologiji, kulturi... Posebej naj opozorim tudi na podjetništvo.
Eno od vprašanj, ki ljudi zanima, je, kam bo šel )anez Janša. In drugo - ali bo Demos razpadel zaradi razkola v SDZ?
Janez Janša je prav gotovo človek, ki bi si ga želela vsaka stranka v svojih vrstah. Seveda pa gre pri tem za programsko vprašanje, saj je Janša eden od sooblikovalcev Identitete SDZ, programskega dokumenta, ki utemeljuje zasuk SDZ v narodnjaško smer. Bil je zelo prizadet zaradi razkola, toda če bi se hotel pridružiti Demokratski stranki, potem bi se moral odreči tej identiteti. Kar pa se tiče Demosa, bodo posledice. Mi bomo ostali v njem le pod pogojem, da bomo lahko uveljavili svoj program, ne bomo pa mu apriorno predani. Nekateri so zato zelo panični, drugi spet si želijo, naj Demos čimprej razpade, ker se ne želijo pogajati. Razmišljajo tudi o predčasnih volitvah, kar mi ne podpiramo. Sprejmimo ustavo, pripravimo volilno zakonodajo, nato pa pojdimo na volitve. Sam se zavzemam za to, da bi bilo to jeseni 92.
Bo Demokratska stranka iskala stik z opozicijo?
Pri odločanju o posameznih vprašanjih v skupščini se bomo držali programskih usmeritev in podprli predloge, ki se bodo z njimi pokrivali. Glasovali bomo po svoji duši in vesti, ne glede na to, s kom se bomo pri tem srečali. O novih koalicijah pa še ne razmišljamo. Naj to počaka na čas po volitvah.
Boste povabili tudi občane Domžal k Demokratski stranki?
Seveda. Lahko pokličejo na sedež stranke v Ljubljano (161-036), ali pa se oglasijo osebno na Tomšičevi 5. Še rajši pa vidim, da poiščejo mene - morda kar na domačem telefonu (714-608). Prav tako pa že sedaj lahko napovem srečanje občinskega odbora stranke, na katerem bodo sodelovali tudi člani iz republiškega vodstva stranke. Tudi tam bo možnost pristopiti k stranki.
Pogovor pripravila CVETA ZALOKAR-ORAŽEM
8
Domžale
JAVNA RAZPRAVA
Povejte svoje mnenje
V osnutku ODLOKA O RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI NA OBMOČJU OBČINE DOMŽALE je predvideno:
Redno odvažanje komunalnih odpadkov se obvezno uvede na naslednjih območjih: KS Slavka Šlandra, KS Venclja Perka, KS Simona Jenka, KS Toma Brejca Vir, KS Preserje, KS Mengeš (Mengeš, Topole, Loka pri Mengšu), KS Jarše-Ro-dica, KS Preserje, KS Radomlje (Radomlje Škrjančevo, Hudo), KS Lukovica (Lukovica), KS Homec Nožice, Moravče (Moravče, Imenje-del, Dole pri Krašcah, Krašce, Gorica, Prikr-nica, Podstran-del, Soteska, Serjuče, Zalog pri Moravčah, Drtija-del, Češnjice, Rudnik), KS Trzin, KS Dob, KS Prevoje (Prevoje, Šentvid, Vrba, Imo-vica, Zaboršt), KS Krtina (Krtina, Brezje, Škocjan), KS Dra-gomelj-Pšata, KS Ihan (Ihan, Prelog, Goričica, Mala Loka, Bišče, Selo), KS Rova (Rova), KS Krašnja (Krašnja), KS Blagovica (Blagovica).
Osnutek Odloka o zunanjem videzu naselij v občini Domžale določa, da morajo lastniki in uporabniki zgradb, pripadajočih zemljišč in pomožnih objektov:
- redno vzdrževati fasade objektov tako, da ne odpada
belež ali omet, strehe, žlebove, snegobrane in dimnike,
- redno čistiti in pleskati okna, zunanja vrata, balkone,
- izložbe morajo biti urejene in v nočnem času osvetljene,
- redno vzdrževati dvorišča, dovozne poti, vrtove, zelenice in ograje,
- redno vzdrževati oznake firm, napisne table, markize ipd.
- odstraniti dele ali celotne objekte, ki se rušijo oz. jih ni možno vzdrževati,
- stare zgradbe, ki so bile že nadomeščene z novimi, je potrebno v roku enega leta odstraniti,
- redno pometati pločnike pred lokali,
- odstraniti provizorne objekte, ki niso urejeni.
Prepovedana pa so dejanja, ki nasprotujejo pravilom snage in higiene ter lahko kazijo podobo naselja, zlasti pa:
- prisljanjanje koles na fasado zgradb, na ograje in drevesa,
- odmetavanje odpadkov na javnih površinah,
Spominska slovesnost na Golčaju
50 let od tragedije Radomeljske čete
Kot vsa leta doslej so se tudi tokrat zadnjo soboto v oktobru zbrali na Golčaju nad Blagovico udeleženci komemora-tivne svečanosti, ki jo prirejajo v spomin na eno prvih slovenskih partizanskih enot - Radomeljsko četo. Četo so komaj dobre tri mesece po ustanovitvi, zaradi izdaje, okupatorji obkolili in pobili večino borcev. Rajko Hafner je v svojem govoru pojasnil veličino po-
gumne odločitve slovenskih fantov, ki so že poleti 1941 spoznali sovražnikove namene in junaško ponudili domovini na voljo vse bogastvo, ki so ga premogli - svoja življenja. V nadaljevanju so učenci šole iz Blagovice pripravili kulturni program, člani ZZB NOV so položili venec, otroci pa prižgali svečke.
Besedilo in fotografija: IGOR LIPOVŠEK
- opustitev vzdrževanja cvetličnih korit,
- uničenje ali poškodovanje spomenikov, spominskih plošč in obeležij, zgradb, drogov javne razsvetljave, smetiščnih posod, košaric za odpadke, klopi in drugih komunalih naprav,
- onesnaženja cest in ulic z malomarnim prevozom tovora,
- izpuščanje odpadnih voda na ceste, ulice, trge, pločnike, javne poti, zelenice, parke, parkirišča ter zemljišča v družbeni in zasebni lasti,
- ulična prodaja brez ustreznih dovoljenj.
Osnutek Odloka o javnem redu in miru v občini Domžale pa zahteva:
- javni shodi in prireditve: vodja shoda ali prireditve, ki
ga določi organizator, je odgovoren za vzdrževanje reda in miru, v gostinskem ali drugem javnem lokalu pa odgovorna oseba tega, ki mora upoštevati tudi obratovalni čas. Javni shodi in prireditve smejo trajati do 22.00 ure, izjemoma, na osnovi dovoljenja upravnega organa in mnenja KS, tudi dlje;
odgovorna oseba skrbi, da se ohranita red in mir, odstraniti je dolžna vse vinjene in druge osebe, ki povzročajo nemir, zbujajo zgražanje, nadlegujejo ali žalijo druge udeležence shoda, poskrbeti pa tudi, da po 21.00 uri na prireditvenem prostoru ali v javnem lokalu, kjer se točijo alkoholne pijače, ni več mladine izpod 15. leta starosti, brez spremstva staršev oz. skrbnikov in da jim ne točijo alkoholnih pijač;
organizatorji poskrbijo tudi za parkirni prostor, ustrezno
požarno varnost in po končani prireditvi tudi za ustrezno ureditev uporabljenega prostora.
- za zagotovitev javnega reda in miru pa je prepovedano:
kaditi v prostorih, v katerih prirejajo kulturne in športne prireditve, v javnih prevoznih sredstvih in javnih prostorih, kjer je to z napisom prepovedano;
prenočevati na senikih, kozolcih, v parkih, na železniških in avtobusnih postajah, tržnici, v zapuščenih vozilih in drugih prostorih brez dovoljenja lastnika oz uporabnika prostora;
ovirati ali motiti organizirane sprevode, javne shode, zborovanja in druge prireditve;
brez dovoljenja pristojnega upravnega organa povzročati detonacije s pirotehničnimi ali drugimi razstrelilnimi snovmi in napravami,
točiti oz. prodajati alkoholne pijače na športnih prireditvah, tja prinašati in piti, dokler prireditev traja,
nadlegovati občane v zasebnem prostoru ali na javnem kraju z zbiranjem podatkov, izjav ali z vsiljevanjem raznih artiklov; voditi živali, razen službenih psov in psov vodičev slepih, v trgovinske, gostinske in druge javne lokale ali ustanove, vozila javnega prometa, javna kopališča, otroška igrišča in parke, namenjene igri otrok.
Povejmo še, da osnutek odloka predvideva prepoved opravljanja del oz. dejavnosti, ki zaradi hrupa motijo nočni mir in počitek občanov v času med 22.00 in 6.00. uro naslednjega dne, pri tem pa je dopuščena možnost, da ustrezni upravni organ obravnava vsak primer posebej in lahko dovoli opravljanje dejavnosti tudi do 2.00. ure zjutraj.
Moravski upokojenci v muzeju v Gonjačah
Veselo na izletu
Društvo upokojencev Moravče je v letošnjem letu organiziralo osem izletov za svoje člane in njihove svojce. Po Sloveniji tri in 5 v tujino, udeležilo se jih je 380 izletnikov, med njimi upokojenci Domžal in okolice. Pobudnik vseh teh izletov je Tone CEVKA, šofer pa Lojze ZAVASTNIK, ki je zaposlen Integral-Ljubljana, potniški promet Kamnik.
Skupni izlet je bil organiziran 18. oktobra v Staro in Novo Gorico, Sv. Goro nad Gorico in Goriška brda. Izlet je bil namenjen nakupu v Stari Gorici, ogledu Nove Gorice, obisku Svete Gore in Goriških brd ter nakupu vina.
Vreme je bilo skoraj cel dan slabo (deževalo) tako, da smo le malo videli. Prav zanimiv je bil ogled notranjosti cerkve Sv. Gora na 682 m nadmorske višine. Tu je bila možnost nakupa razglednic  in  spominkov in
okrepčila v gostišču. Po kratkem postanku smo se preko Gorice popeljali v Goriška brda in v kraju Dobrovo nabavili vino pri Ivanu ZALETELU. V Gonjačah smo imeli pripravljeno skupno kosilo v »gostišču Marjo BIZJAK«, ki nam je teknilo po dolgi vožnji. Po kosilu smo si ogledali razgledni stolp, iz katerega se vidijo Goriška Brda. Gospod Marjo nam je pokazal muzej, v katerem hrani različne predmete, orodje, inštrumente, glasbila in drugo.
Zadovoljni smo se v večernih urah poslovili od prijaznih Brd-cev in se vračali proti Domaža-lam, kamor smo se pripeljali v poznih večernih urah - resnično srečni s samo eno željo, da si takega izleta še želimo. Hvala organizatorju Tonetu, našemu šoferju Lojzetu in seveda predsedniku DU Moravče - Tonetu CERARJU.
. Besedilo: JOŽE NOVAK Foto: ANGELCA NOVAK
Grad Rožek
Grad Rožek (Rudolfseck) je stal na hribu, skrit sredi hribov in gozdov med Prikrnico in Vinjami. Valvasorjeva slika razvalin še kaže zasnovo te srednjeveške trdnjave na težko dostopnem in naravno zavarovanem strmem osamelcu, obdano z obzidjem in obrambnimi stolpi.
Rožeško trdnjavo so verjetno postavili gospodje Galli, ki so se k nam preselili z Bavarskega. Galli so bili ministeriali - ne-svobodni vitezi - podrejeni andeškim grofom. Po znanih virih je prvi omenjen Albert Gall leta 1154. Potem se vse pogosteje omenjajo v listinah. Vsaj nekateri izmed njih so najbrž že bili rožeški gospodje.
Valvasor poroča, da je leta 1365 v Ro-žeku gospodaril Konrad Gall, po njegovi smrti pa sin Hans. Rožek (vest Rudilfsekk) je omenjen v listini leta 15. junija 1367, 27. septembra 1369 pa Rudolfsek in leta 1427 Rudolffsekch. Dne 5. januarja 1429 je omenjen fevd Andreja Galla z Rožeka. Desetino tega fevda je ljubljanski meščan Hans Schiltel prodal bratoma Mateju in Petru Vidicema. Rožek je omenjen tudi v avstrijski fevdni knjigi leta 1444.
Jutrij Gall z Rožeka je 13. decembra 1457 trem sestram podelil v fevd desetino pod Homcem v mengeški župniji (vnder dem klayn Kollenperg). Ivan Gall je leta 1496 omenjen gradnik v Celju. David Gall je 8. aprila 1506 na prošnjo Mihaela Jurista in Roka VValhavverja njunima sestrama Uršuli Jurist in Marjeti Walhawer ter njunim sinovom in hčeram podelil v fevd svoj dedni fevd in desetino od osmih kmetij. David Gall je 23. junija 1515 potrdil, da je kamniškemu meščanu Baltezarju Peča-herju, njegovim sinovom in hčeram dal v fevd desetino od sedmih zemljišč v Dobu in je obljubil, da jim bo varoval premoženje, kot to določa kranjsko fevdno pravo. Isti fevd je 7. decembra 1521 podelil Balta-
RvDDLFF SECK_
Razvaline rožeškega gradu v Valvasorjevem času
zarjevemu sinu Andreju Pečaherju. Krištof Gall je 8. maja 1544 Andreju Pečaherju s Perovega podelil v fevd 1/4 desetine od 16 kmetij na Homcu. Mert Gall je na prošnjo kamniškega meščana Antona Marenca 1. marca 1553 podelil fevd njegovemu pastorju Andreju, sinu pokojnega Andreja Pe-čaherja s Perovega. VVolf Gall je leta 1547 prodal fevda Martu Gallu. Hans Gall z Rožeka je 2. februarja 1572 Adamu baronu pl. z Brda (Egkh) dal desetino 15 kmetij in treh domcev v Suhi pri Kranju. Iz leta 1590 je ohranjeno kupno pismo med Francem Krištofom Gallom in Maksimilijanom Gal-lom za polovico Rožeka. Tri leta pozneje je nastala kupna pogodba bratov Andreja, Krištofa, Jošta, Jožefa in Sevfrida Galla ter Viljema Galla z Rožeka.
Dne 18. septembra 1595 je Daniel Gall, gospodar Rožeka, razsodil neko pravdo v Kamniku. Andrej Gall je leta 1596 potrdil, da je njegova žena Ana prinesla 300 renskih goldinarjev dote. Isti Andrej je dal 19. februarja naslednje leto Juriju Ruprehtu
V fevd delež svoje žene Magdalene, rojene Lamberg, v Črnelem dvor v Zgornjih Kosezah, ki ga je imel v fevdu Jakob Mortschon.
V zapuščinskem zapisniku Jurija Lenko-viča leta 1603 je med nepremičninami omenjen Rožek kot fevd, ki je bil kupljen za 5000 florintov in prodan za 4000 florin-tov, ker je bil zelo slab. Ta dvor je 12. marca 1606 dal v fevd Otonu Henriku VVernegkh z Brega pri Ribnici in iz Zaloga pri Moravčah. Nadvojvoda Ferdinand je leta 1605 Maksimiljanu Gallu izdal fevdno pismo. Ta je bil leta 1613 že mrtev. Jurij Andrej Kacijanar iz Begunj je 4. novembra 1613 Juriju Bistorferju, varuhu Maksimilija-novih dedičev izdal zaščitno pismo za tri zastavljene kmetije v Sostrem, zaradi dolžnih 300 renskih goldinarjev. V letu 1641 se v listini omenja Gotfrid z Rožeka.
V Valvasorjevem času je bil lastnik Rožeka baron Friderik Gall. Še leta 1719 se Hans Adam Gall pl. Galenstein - Podpeč, Lassdorf pri Šentjurski gori in Zaloga pri Moravčah imenuje tudi gospod Rožeka.
Domžale
9
Prijeten in koristen
tečaj za nego bolnikov
Tretjo soboto v mesecu oktobru je bil prvi tečaj za nego bolnikov in starejših ljudi na domu. Vodili sta ga ljubeznivi sestri usmiljenki Jožica in Helena. V kratkih uvodnih besedah sta nas spomnili na zapoved ljubezni do bližnjega. Uresničitev in izpolnjevanje te, se pokaže ob potrpežljivi negi bolnikov in starejših oseb. Samo ljubezen premore nesebično dajanje samega sebe bližnjim. Da pa bo naša pomoč čimbolj učinkovita, je potrebno vsaj osnovno znanje o negi in njena praktična uporaba.
Na tečaju smo najprej dobili navodila o pripomočkih, ki nam olajšajo nego na domu, o možnostih njihove nabave ali posojanja. Nato pa smo prešli na praktični del tečaja; od pre-stiljanja postelje, umivanja glave, kopanja, umivanja celega telesa v postelji, negi zob, obračanja in preoblačenja nepokretnih bolnikov, hranjenju, preprečevanju preležanin itd. Sestri Jožica in Helena, ki imata osebno veliko izkušenj, sta opozorili na številne podrobnosti, ki so zelo dobrodošle ob delu. Tečaj je bil v prostorih doma upokojencev v Domžalah. Bližina starejših ljudi in prijazno razpoloženje, ki smo ga bili deležni, je dajalo poseben ton tečaju. Proti koncu smo sodelovali celo pri negi oskrbovancev doma. Med potekom tečaja smo lahko spraševali 0 problemih, ki so se porajali ob negi bolnika ali pa smo se z njimi že srečali in jih nismo znali rešiti. Tečaj je bil koristen za vse udeleženke in ga priporočamo vsem, ki so pripravljeni žrtvovati tri ure svojega časa in se tako seznaniti z osnovno nego bolnikov, saj jo bomo
morda že jutri potrebovali. Tečaj organizira župnijska Karitas Domžale - bo ponovljen vsako tretjo soboto v mesecu, dokler bo dovolj prijavljenih kandidatov. Zato je najbolje, da se čimprej prijavite.
Vsem, ki so tečaj organizirali, posebej sestri Jožici in Heleni, kakor tudi za gostoljubje, ki smo ga bili deležni v domu upokojencev in njihovim varovancem, iskrena hvala.
M. B.
»RENOVA«
Dragarjeva 4 Rodica, Domžale <m (061) 723-144
Naravno čiščenje in barvanje usnjenih izdelkov (nappa, ve-lur). Prednost pred kemijskim čiščenjem: usnje ostane naravno mehko, dobi živ in enakomeren barvni ton, se ne krči in deformira!
Naši srednješolci na potepu po Sloveniji
Učenci Srednje kovinarske in usnjarske šole so se v okviru naravoslovnih in kulturnih dejavnosti ob koncu oktobra razpršili po Sloveniji in si, odvisno od programa in letnika, ogledali dolino Soče. TIK in muzej (na sliki) v Kobaridu. Zreče, Muljavo in Raščico, Stično, Vrhniko, Bogenšperk, Maribor, Ptuj in Idrijo. (Tekst in foto: I. LIPOVŠEK)
Domžalčani pred Grassmayrjevo livarno v Innsbrucku s štiristoletno tradicijo
Zvonovi na Goncici
Marijina cerkev na Goričici v Domžalah je včasih že imela bronaste zvonove, vzela pa ji jih je prva svetovna vojna.
V soboto, 10. februarja 1917, je tedanjemu župniku Francu Berniku vojak prinesel kratko sporočilo, da bo Avstrija, ki je bila tedaj že v hudih škripcih, v vojne namene vzela veliki zvon. V ponedeljek so zjutraj z njim še dolgo zvonili, potem pa z vsemi zvonovi pri-trkavali. Ob 9. uri so vojaki začeli z delom. Nekaj minut pred 15. uro so ga vrgli iz zvonika.
Zvon pa se je pri tem razletel. Tehtal je 1248 kg.
Po Valvasorjevem poročilu so kmetje v velikem kmečkem puntu leta 1515 Rožek napadli, zavzeli, izropali, opustošili in požgali. Galli Rožeka morda niso takoj zapustili, vendar iz razvalin se ni več izkopal. Kot nam kaže njegova slika, so bile razvaline v Valvasorjevem času še razmeroma dobro ohranjene. Ob vhodu na desni strani je bila evangeličanska kapela z grobnico, kamor so pokopavali trupla luterancev. Pred kakimi dvajsetimi leti, je zapisal Valvasor v svoji Slavi vojvodine kranjske, so iz Ljubljane sem prinesli pokopat pokojno ženo polkovnika Ranffla. Naslednjo noč so jo njegovi vojaki do golega slekli in jo oskrunili. Ko so vojake izsledili, so jih obsodili na smrt.
Galli so bili torej vdani luteranstvu.
Pred stosedemdesetimi leti so razvaline rožeškega gradu že pripadale Srepovi domačiji v vznožju tega hriba, ker je gospodaril Janez Resnik. Ko je pa Srepova domačija nekako pred sto leti prišla na boben, gospodar jo je zapravil, jo je skupaj z grajskimi razvalinami kupil bližnji sosed Jože
Urankar-Sajc ter tako dve polovični kmetiji združil v eno. K Srepu je s seboj prinesel tudi hišno Šajc. Jože Urankar je staro in slabo Srepovo hišo podrl in postavil novo.
Ustno izročilo o Rožeku. Valvazor je zapisal, da je plemič Schnitzenbaum naskrivaj odpeljal lepo Evo Barbo, hčerko rožeškega graščaka Andreja Galla, ker mu je ni hotel dati v zakon. Poročila sta se naskrivaj, vendar nista bila srečna, saj je on že po štirinajstih dneh padel s konja, si zlomil tilnik in umrl.
V ljudskem izročilu se je dogodek ohranil v nekoliko drugačni različici. Stari Ro-žekar je bil v boju s Turki na Turškem ranjen. Turki bi ga ujeli in kot poveljnika bi ga bili gotovo na drobne kosce zrezali, če ga ne bi rešil mlad kranjski vitez. Gall mu je ponujal bogato plačilo, a on je želel le njegovo hčer za ženo, ki pa mu je ni hotel dati. Vitez mu je zapretil, da bo z njim izumrl njegov rod: »Ker za ženo mi je nočeš dat,
razpadel bo po teb' tvoj grad.« Izročilo dodaja, da je Rožekar nena-
Zajčeva družina ob začetku prve svetovne vojne: Na levi strani sedi Franc Urankar (1883-1943), umrl v koncentracijskem taborišču v Miildorfu v Nemčiji, žena Ivana (1884-1952), Jakčeva iz Javoršice, v naročju je Valentina Urankar (1913-1987), stara mama Neža-Povirkova iz Strmih njiv pri Kolovratu in gospodar Jože Urankar, ki je Rožekarjevino kupil. Zadaj sedi hlapec, Martinov iz Javoršice.
Kamniti portal Zajčeve hiše iz leta 1895 z naslikano okrasno rozeto
doma umrl brez potomcev.
Stari Prikrčani so o deklici Evi vedeli povedati več različic. Ena pravi, da so ro-žeški ravbarski vitezi ugrabili lepo dekle in si jo pripeljali na rožeški grad. Tudi pripovedujejo, da ji je bilo ime Liza. Ker je bila s hlapci surova, so jo nekoč prijeli ter jo pri studencu v Lizenberku onečastili in umorili. Tako naj bi bil studenec in ledina po njej dobila ime Lizenberk.
Po drugi različici naj bi bili Lizo ujeli Turki in jo odvedli v suženjstvo.
Druga zgodba pa Evo vpleta v puntarski napad na Rožek. Surovo Lizo naj bi bili puntarji ujeli prav tedaj, ko so pri Prikrnici tolkli hud boj za rožeško pristavo. Zmagali so seveda puntarji, graščaka so ujeli, pristavi in grad zavzeli ter vse zažgali. Roža-karja so vrgli na grmado, ki so jo nalašč za to zakurili za gradom. Nekateri so celo vedeli, kje je graščak pred puntarji zakopal svoj zaklad. Zato so tu na razvalinah v starih časih iskali in kopali »šac« (zaklad), pa menda zaman, saj se ni nihče nikoli pohvalil, da je kaj našel, pa tudi obogatel ni nihče.
Pravijo tudi, da je v samotnem Lizenberku, kjer so Lizo umorili, podnevi in ponoči rado strašilo, zato ni tam nihče sam hodil.
Srednji zvon je avstrijska vojska Domžalam vzela v petek, 21. septembra, istega leta. Ob pol dveh popoldne so fantje začeli pritrkavati, ob dveh se je še sam zvon nazadnje oglasil. Petnajst minut pred 16. uro so ga vojaki vrgli na tla. Tehtal je 709kg. Zvečer so ga odpeljali na železniško postajo, kamor so vozili zvonove tudi od drugod.
Ker je mali zvon, katerega jim je Avstrija še pustila, 14. avgusta 1918 počil, je domžalski zvonik postal nem.
Na nove, bronaste zvonove v tedanjih še vojnih razmerah ni bilo mogoče misliti. Zato so Domžalčani kot rešitev v sili 5. septembra 1918 pri industrijski kranjski družbi na Jesenicah naročili tri jeklene zvonove. V soboto, 28. decembra istega leta zvečer so se prvič oglasili. Ti zvonovi so še sedaj v domžalskem zvoniku.
Sredi lanskega leta so pod vodstvom župnika Antona Per-čiča stekla prizadevanja, da bi domžalska župnija dobila nove, bronaste zvonove. Nekako do novembra so domžalski župljani z nabirkami zbrali potrebna denarna sredstva. Pri tem je zanimivo, da so ljudje povsod zelo navezani na zvonove in je vsakdo rad dal dar zanje.
Naročilo zvonov je potekalo tako, da si je zvonik in prostor zanje najprej ogledal kolavda-tor, to je od škofije določen strokovnjak, Miro Bonča, župnik v Poljanah nad Škofjo Loko.
Domžalčani so se skupaj z župnikom odločili za štiri zvonove, in sicer za kombinacijo zvokov cis, e, g in a. Potem so iskali najugodnejšo livarno. Najprej so se pogovarjali z livarno Ferolit v Žalcu, ki pa je bila tedaj precej dražja kot livarna Grassmayr v Innsbrucku v Avstriji. Razmere so se medtem toliko spremenile, da bi bila žalska livarna sedaj skoraj bolj ugodna. Odločitev za Grassmayrjevo livarno je bila lažja tudi zaradi njene tradicije. V tej livarni vlivajo zvonove že
od leta 1 599, torej že po skoraj 400 let stari in preskušeni tehnologiji, kar se posebej kaže v kakovosti zvonov.
Že pred podpisom pogodbe in začetkom livarskih del je Grassmayr poslal v Domžale svoje strokovnjake, da so še enkrat pregledali prostor in pripravili vse potrebno za štiri nove zvonove.
Posvečeni bodo novi zvonovi istim svetnikom, kot so bili tisti, ki jih je vzela Avstrija. Poleg napisa bo imel veliki zvon relief cerkvene in župnijske za-vetnice Marije Vnebovzete. Tehtal bo okrog 1800 kg. Drugi bo tehtal okrog 1100 kg, posvečen pa bo sv. Ani in sv. Katarini. Tretji bo imel na zunanji strani relief sv. Florijana, zavetnika proti ognju. Tehtal bo 650kg. Četrti ali mali zvon so namenili sv. Jožefu, redniku Sv. družine. Tehtal bo okrog 400 kg.
Ko je bilo vse pripravljeno za vlivanje, so Domžalčane povabili, naj si poleg postopka ogledajo tudi livarno. Tako se jih je oktobra v Innsbruck odpeljalo dva avtobusa. Zaradi precejšnjega prometa, začetka vlivanja Domžalčani niso več ujeli. Tehnološki postopek je tak, da je vse zaprto in se razen tekočega brona in peči nič ne vidi. Pet minut čez enajsto so livarji skupaj z duhovnikom, tako kot pred vsakim vlivanjem zvonov, molili, ob tej priložnosti še posebej za mir v Sloveniji, nato pa odprli peč, da je bron začel teči v kalupe.
Po ogledu pretakanja brona in livarne so na dvorišču Dom-žalčanom razložili še zahteven, tehnološki proces, kako nastajajo zvonovi. Delo je zelo zahtevno in seveda tudi drago, to pove tudi podatek, da zvonove vlivajo komaj vsake tri mesece. Domžalčanom se je predstavil še najmlajši in hkrati že šestnajsti potomec Grassmayrjeve livarne v Innsbrucku.
Na kosilo so bile Domžalčane povabile redovnice v neki samostan. Sestra prednica je ob slovesu rekla, da kosilo namenjajo hrvaškim beguncem v Sloveniji. Zato so romarji že kar v avtobusu zbrali prostovoljne prispevke in jih nato izročili Karitasu.
Popoldne so si udeleženci ogledali mesto in se v poznih jutranjih urah vrnili v Domžale.
Livar pa je pred dnevi po telefonu sporočil, da je vlivanje domžalskih zvonov povsem uspelo in bodo, kot vse kaže, konec novembra že v Domžalah.
Velika hvala
Velika hvala našim dragim prijateljima Bogdanu, Zofki i Poloni juteršek, koji svoj dom dijele sa nama od 18. 10. 1991 i koji su nas - tri sestre i naših šestoro djece, prihvatili kao svoje.
Također zahvaljujemo obiteljima Alenke i Luka Stegnar,
Božene i ivimta jainskj, rodbini i prijateljima ovih obitelji, Crvenom križu i KS Dob, koji su nam na bilo koji način pomogli. Svima od srca hvala.
Obitelji:
DRAGOVIĆ, BRAUTOVIĆ I REŠETAR iz Dubrovnika
Kultura
Dane
Zaje na obisku
Nima vsakdo toliko poguma niti navdiha, da bi na večerjo povabil Daneta Zajca, velikega slovenskega pesnika in predsednika Društva slovenskih pisateljev. Pri Bogatajevih v Šentvidu sb se spomnili, da bo pisec ob koncu oktobra praznoval dvainšestdeseti rojstni dan, pa so ga pripeljali v goste na kulturni večer, posvečen njemu.
Za začetek so poskrbeli domači, otroci in njihovi bratranci in sestrične z recitacijami, petjem in igranjem na kljunaste flavte. Precej tesnobe sta vnesla otroka beguncev iz Vukovarja, ki sta zapela Lijepu našu - hrvaško himno. Optimistična svetloba je napolnila prostor, ko je Anton Tomažič, podpredsednik SDZ-Narodne demokratske stranke, deklamiral do-
Na fotografiji: Dane Zaje v prijaznem klepetu z Antonom To-mažičem pri Bogatajevih v Šentvidu.
moljubnega Gregorčiča, gostiteljica Vida pa je s pesmimi zaplula v vode melanholije.
Nostalgično je izzvenela tudi čestitka slavljencu, saj so Boga-tajevi Danetu poklonili reprodukcijo starega, lesenega, s slamo kritega kmečkega doma Anzelnovine, ki je dolgo časa kljubovala času in na poti med Prevojami in Šentvidom še pred dobrim desetletjem (skupaj z rahlo skrivnostnimi Anzelno-vimi tetami) budila fantazijo, strah in spoštovanje vaške otro-čadi. Danes je domačim podaril svoja zbrana dela, spominjanje in strahospoštovanje minljivosti, ki bo po vseh zakonitostih življenja preprečila Danetu ustvariti še kak takšen in tolikšen opus. Iz molčeče zadrege je z duhovitimi dovtipi na jubilantov račun vse skupaj potegnil Blaž Ogorevc, pisatelj najstarejše mlade generacije, ki ga večina pozna po zanimivih zgodbah in sočnem jeziku iz tednika Mladina. Odsihmal se je pogovor sukal v trikotniku narod - politika - umetnost, manjkalo pa ni tudi dobrot s štedilnika, iz pečice in hladne kleti.
Igor Lipovšek
Na knjižnem sejmu v Ljubljani
Od 12. do 19. novembra je bil v Ljubljani knjižni sejem, letos že deseti. Nad štirideset založb je prikazalo svoje delo, nekatere celo načrte za prihodnost. Letos smo srečali na tem področju tudi zasebno dejavnost. Ob velikih in znanih založbah so se predstavile tudi manjše.
Ce gremo po starosti, moramo omeniti najprej Mohorjevo družbo. Ta je začela pošiljati knjige l 852, doživela velik razcvet, po prvi svetovni vojni pa se je kot begunka naselila najprej na Prevaljah, potem pa v Celju. Danes delujejo tri Mohorjeve družbe: v Celovcu, Gorici in Celju. Goriška nam, žal, ni pokazala svojega letošnjega daru. Za Mohorjevo je najsta-
rejša ustanova Slovenska matica. Ni mogoče naštevati in opisati dela vseh založb. Prostor je bil omejen, zato so v glavnem prikazali samo knjige zadnjega časa.
Ustavimo se ob vrhunskih dosežkih. Državna založba Slovenije je izdala peti zvezek Slovenskega knjižnega jezika. S tem je končano delo, s katerim lahko pokažemo omikanemu svetu, da je naš jezik ne samo živ, temveč tudi bogat. Pri projektih so sodelovali: glavni uredniški odbor s predsednikom dr. Francetom Jakopinom, številni uredniki in terminološki svetovalci, vseh je nad dvesto ljudi.
Drugo pomembno delo je Slovenski biografski leksikon. Ta je začel izhajati 1925. leta
pod uredništvom dr. Izidorja Cankarja in dr. Franca Ksaverja Lukmana. Založila ga je Zadružna gospodarska banka. L. 1952 je delo prevzela Slovenska akademija. Med tem so se menjavali sodelavci, generacije in rasli novi rodovi. Letos sta pod uredništvom Jožeta Munde izšla petnajsti, zadnji zvezek in osebno kazalo. To bogato delo zajema vse, kar so slovenski ljudje ustvarili od davne preteklosti do danes. Prikazuje ne samo velike umetnike, znanstvenike in druge, temveč tudi komaj znane in požrtvovalne ljudi iz raznih področij, recimo gospodarstvenike, politike, narodne buditelje, šolnike itd. Tudi tujce, ki so kakorkoli prispevali k rasti naše materialne ali duhovne kulture.
Treba je omeniti še Mladinsko knjigo. Ta si je zadala ambiciozen načrt, da izda Enciklopedijo Slovenije. V nji naj bi zajela našo preteklost in sedanjost, prikazala njeno gospodarsko, politično in kulturno rast. Delo naj bi bilo bogato ilustrirano, tudi z barvnimi prilogami. Ko so uredniški odbor
z glavnim urednikom, Mirkom Javornikom, z uredniki strok in sodelavci strokovnih odborov pripravljali to delo, niso slutili, da bo treba vnesti mnoge spremembe in nove poglede. Zdaj je izšel peti zvezek; tako je delo skoraj do polovice končano.
S tem skromnim zapisom rri mogoče zajeti dejavnosti vseh založb. Ko se sprehajaš med mladim rodom, ki hiti od police do police, si nabira prospekte in se ustavlja ob mladinskih knjigah, pomisliš, da bodo nekateri med njimi veliko brali, kakšen pa tudi kaj lepega in učenega napisal. Starši bi se morali bolj zavedati, kaj pomeni knjiga, in od malega zbujati ter spodbujati ljubezen zanjo. Naj bi začeli že zgodaj zbirati knjige, ne pa da za vse hodijo na posodo v javne knjižnice. Te sicer morajo biti, ker nihče nima doma vsega, saj si vsak izbira knjige le po svojem okusu. Tako lahko poseže po njih, kadarkoli si to zaželi. Finžgar pravi: »Knjiga je kulturna poslanka, odprimo ji vrata na stežaj!«
AVGUŠTIN PIRNAT
Oc      vvu Jy~»VW
Učenci OŠ Šlandrove brigade so na temo vojne na Hrvaškem narisali risbice, ki so razstavljene v Knjižnici Domžale. Foto: Igor Lipovšek
FRANCE KONJAR IZ SUŠ NAD BLAGOVICO
Slikar samouk
Obiskala sem možakarja, slikarja samouka, ki že gre sedemdesetim letom naproti, gospoda Franca Konjarja.
Kako daleč nazaj sega vaše prvo umetniško ustvarjanje?
Že kot otrok sem se mnogokrat poskušal k slikarstvu. Risal sem kar na papirnate vrečke. Drugega tako ni bilo. Imel sem strogega očeta, ki ni dopuščal pohajkovanja. Dober zgled mi je bil tudi moj stric tesar. Imel je zanimiv hobi. Izdeloval je lesene kipe. V kapelici v Rep-njah še sedaj stoji kip sv. Ti I na, ki ga je naredil pred šestdesetimi leti. Ko sem ga tako opazoval, sem tudi sam vzel v roke »pipič«. Naredil sem jaslice. Z navadnim »pipičem« sem iz lipe izrezljal sv. družino, živali, tri kralje in vse, kar pač spada zraven. Še sedaj jih imam.
Kdaj pa ste začeli slikati po naročilu?
Mislim, da je bilo tedaj, ko sem služil vojaški rok. Takrat sem prvič dobil v roke oljne barve. Kako se mi je zdelo imenitno! Spominjam se, da sem začel s portretom. Kar lepo mi je uspel. V vojaškem okolju sem srečal tudi ljudi, ki so že
prevladujejo i strasten fo-
obvladali skrivnosti slikanja. Veliko sem se naučil od njih. Doma sem nato iz čopiča za pleskanje sten naredil svoj prvi slikarski čopič. Sliko, ki sem jo s tem ustvaril, sem obdržal zase. Še vedno mi je toplo pri srcu, kadar jo pogledam. Veliko truda je v njej!
V vaših slikah lovski motivi. Ste vec?
Ja, bil bi... veste, žena mi je jasno dala vedeti, kje mi je mesto. »Ali jaga ali jaz?« tako je rekla. Že tako sem bil veliko odsoten, saj so me ljudje zelo pogosto klicali. Delal sem jim načrte za hiše, hleve. Tudi tega sem se lotil. Ljudje so me prisilili. So rekli: »Če slikaš, boš pa še načrt narisal.« Seveda sem se najprej zanimal na občini, če bodo te moje načrte upoštevali. No, in tako sem imel vedno polno potov. Žena je imela v tem prav.
Nikdar nisem postal lovec, želja pa je ostala. Sedaj se pogovarjam s snahinim očetom. Ta je strasten lovec, veliko mi pove o lovu, tudi to je nekaj.
Ste se kdaj predsta vili ljudem s svojimi slikami?
CVETLIČARNA CIKLAMA
Trzin, Ljubljanska 15
Delovni čas:
vsak dan od 8.30 do 19.30 ob sobotah od 8. do 14. ure
Prisrčno vabljeni!
Ne, na žalost, ne. Vendar pa ne smem reči, da nisem imel priložnosti. Zamudil sem edinstveno, ki se mi je v življenju ponudila samo enkrat. Tako lepo se mi je sreča smehljala... V najtežjih trenutkih... Preveč sem se obotavljal.
Pred drugo svetovno vojno sem bil odpeljan v Marseille. Tam nisem imel kaj pametnega početi. Tisti, ki smo imeli vsaj malo umetniškega duha, pa smo se že česa domislili. Konzervo, ki sem jo dobil za malico, sem lepo zravnal. Z iglo, ki mi je bila edina dosegljiva, sem po spominu izdelal podobo slovenskega bisera - Bled. Moj izdelek so poslali na razstavo. Kmalu so se začeli zame zanimati ljudje iz sanjske Amerike. Pripravili so pogodbo za dobo petih let. Pa se nisem mogel odločiti. Vrnil sem se domov. Hotel sem videti, kako živijo starši, bratje. In tako nisem podpisal pogodbe. Doma sem našel samo starše, brata so že ubili. Tudi staršem nisem mogel kaj prida pomagati. Včasih bi rad šel v Ameriko.
Sediva sredi gruče njegovih vnukov, kjer si človek ne more ukrasti trenutka miru, da bi lahko ustvarjal tisto, kar mu je dano.
Če bi šel v Ameriko, pa ne bi imel svojih vnukov. No, vsaj teh ne, ki jih imam tako zelo rad. Res sem navezan nanje. Katka že kar lepo riše. Moji otroci niso kaj prida risali. Samo to so vedeli, da morajo na peč, kadar ata slika.
Vseh vnukov ne morem napoditi tja gor. Slikam pa še rad.
Računam, da si bom uredil sobo, ki bo samo moja, ki bo del moje Amerike.
Bog vam daj zdravja in mirne roke, da boste ustvarili še vse, kar čutite!
DARINKA GRUM
TISKARNA SLOVENIJA
Knjižnicam bomo z veseljem pomagali
Tiskarno Slovenija, moderno, kvalitetno servisno grafično hišo, od avgusta dalje vodi kot direktor Domžalčan, natančneje povedano Trzinčan - g. VID VILFAN. Prav zato je bila Knjižnica Domžale tudi prva, ki so jo izbrali, da ji pomagajo.
Tako so darovali več knjig v angleškem jeziku, ki jih tiskajo za eno največjih ameriških založb Publications International, Ltd.
Nasploh Tiskarna Slovenija zelo uspešno nastopa na svetovnih tržiščih, saj velik del svojih storitev in izdelkov izvozi, posebej v Ameriko in Zahodno Evropo. Moto, ki je bistvo strategije novega direktorja, je: dizajn, kvaliteta in spoštovanje rokov. Vse to jim omogočajo tudi razvita tehnologija in najnovejši tiskarski stroji. Zadnja investicija v tiskarski stroj je znašala kar 800.000 DEM. Tako lahko tiskajo tudi za nejbolj zahtevne naročnike, na primer zlatotisk in prego. Razvijajo pa tudi vse službe, tako da bodo ponudili tudi t. i. ekspresne storitve, ko naj bi v 48 urah prišlo od ideje do končnega izdelka.
V zadnjem času pa se intenzivno ukvarjajo z ekološkim programom, v okviru katerega bi ponudili izdelke na 100% recikliranem papirju za najvišje vrste papirja. Pri tem si štejejo za največji uspeh, da jih je UNESCO izbral za tiskarno, ki bo štirikrat letno tiskala njihovo osrednjo revijo - na reciklir-nem papirju seveda. Obravnavali pa so tudi njihov ekološki projekt in ga sprejeli, tako da bodo pri njih tiskani didaktični, znanstveni in drugi tiski iz tega programa lahko nosili Unescov znak kvalitete in naravi prijaznega izdelka.
Seveda pa ne pozabljajo na različne akcije, s katerimi pomagajo knjižnicam in drugim. Tako bodo letos mednje razdelili okoli 1000 knjig in jim pomagali. Odzvali pa so se tudi na prireditev za hrvaške ubežnike v domžalski Knjižnici in prispevali 100 zvezkov za otroke.
Prav zato je prav, da smo spregovorili o njih, zaželimo pa jim lahko samo še novih uspehov.
CVETA ZALOKAR-ORAŽEM
OBETI
Domžalska televizija
V središču Domžal je že napeljan kabelski sistem , ki omogoča prebivalcem spremljanje številnih satelitskih programov. Ker obstajajo proste kapacitete, so se upravljalci domžalskega kabelskega sistema povezali z ustvarjalci lokalnega televizijskega programa v Kamniku, da bi lokalni program oddajali tudi v Domžalah. Kot kaže, bo že v zadnjih dneh novembra stekel poskusni skupni kamniško-domžalski program. Vsi, ki imajo v našem občinskem centru že kabelski priklop, bodo tako trikrat tedensko bogatejši za pol ure lokalnega programa in obvestil ter film.
IGOR LIPOVŠEK
Člani iniciativnega odbora domžalskega TV programa v dogovoru z delavci podjetja Impulz, ki vodi kamniški lokalni program.
Kultura
OB OTVORITVI RAZSTAVE FRANCA NOVINCA V LIKOVNEM RAZSTAVIŠČU DOMŽALE
Zaljubljen v krajino
Po otvoritvi pogovor o nadaljnji usmeritvi galerije. Potrebni so novi prijemi in sponzorji.
V Likovnem razstavišču Domžale je bila v četrtek, 19. novembra otvoritev razstave akademskega slikarja Franca Novinca. Umetnik, ki živi v Škofji Loki in med drugim tudi poučuje na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani, se je predstavil z najnovejšimi platni. Organizatorji (Knjižnica Domžale) so tokratni likovni dogodek pripravili v nekoliko spremenjeni obliki. Slikarja je namreč v sproščenem in prijetnem pogovoru predstavil likovni kritik ALEKSANDER BAS-SIN in s tem skušal obiskovalcem približati avtorja in njegova dela.
Franc Novine je začel ustvarjati ob koncu šestdesetih let in kot stalnica se v njegovih delih pojavlja krajina. Ta je osrednja avtorjeva preokupacija in svojstveno čustveno torišče, ki ga spremlja že od rane mladosti in za katero avtor pravi, da se v njej počuti najbolj svobodnega. Pred leti ga je iskanje novih doživetij poneslo tudi na daljno Himalajo, kjer se je udeležil vzpona na Mont Everest. Pri tem je zanimivo, da so nastali akvareli celo na nadmorski višini 5000 m, kar je najbrž svojevrsten rekord v likovnem svetu.
Slike Franca Novinca so izrazito barvite, kompozicija pa ostaja tradicionalna z iluzioni-stično prostorsko projekcijo, ki
pa ni nasilna. Harmonije barvnih uglašenosti so premišljeno izbrane, ob tem pa so prisotna slikarjeva čustvena občutenja, ki se na trenutke spogledujejo z ekspresionističnim izrazom in tradicijo. Razstava bo odprta do 28. novembra.
Po otvoritvi razstave je Knjižnica Domžale pripravila okroglo mizo o nadaljnji usmeritvi in mestu domžalskega likovnega razstavišča. Udeležili so se je med drugim kritik Aleksander Bassin, znana galeristka ga. Planinčeva, ki živi v Trzinu, priznani likovni ustvarjalci Bo-goslav Kalaš, Črtomir Frelih in Franc Novine ter nekateri podjetniki in obenem veliki ljubitelji likovne umetnosti. Njen namen je bil začrtati njeno na-dajnjo pot v izrazito slabih razmerah in ob spremljajoči nenaklonjenosti do tega dela kulturnega delovanja v Domžalah. Zanimivo je bilo pri tem, kar je povedal g. Bassin. Srečal se je namreč z nemškim veleposlanikom, ki je nekaj časa prebival tudi v naši občini. Ta mu je ob svojih vtisih o našem kraju povedal, da je ob vseh lepih doživetjih pogrešal zlasti bolj pisan kulturni utrip, še posebej na likovnem področju.
V zanimivem pogovoru so se izkristalizirala nekatera stališča
in usmeritve za naprej. Tako naj bi v prihodnje galerijo razvili v eno pomembnejših v slovenskem prostoru, pri čemer je treba dati večji poudarek premišljeni programski politiki. Poiskati in angažirati mora novo publiko in najti zainteresirane sponzorje. Tudi na likovnem področju se stvari spreminjajo in postajajo podobne situaciji v razvitih sredinah. Tu je povzročila vihar tudi nedavna avkcijska prodajna razstava v Cankarjevem domu, ki je pokazala, da se bo očitno marsikaj spremenilo tudi pri nas.
Ena temeljnih zahtev za dvig kvalitete je ob razstavi natisnjen katalog. Prav po tem se ločujejo dobre galerije od drugih. Vendar pa so bili prav vsi prisotni enotnega mnenja, da se galerija lahko razvija le s profesionalizacijo delovanja. Formiran bo tudi Likovni svet, ki ga bodo sestavljala znana in pomembna imena z likovnega sveta in bo skušal priti v stik tudi z občinskimi politiki, ti bodo morali najti več razumevanja za likovno dejavnost. Seveda pa bodo tudi otvoritve razstav morale postati zanimiv in odmeven dogodek, z več domačnosti in bolj pisanim vzporednim programom. Kot je rekel eden od udeležencev okrogle mize: treba je ustvariti takšno razpoloženje, da bo užaljen tisti, ki ne bo povabljen na tako prireditev, ne pa vedno znova tarnati, da ni prisotnih domačih politikov. Ti bodo morali sami spoznati, da jim je prisotnost na takšnih in podobnih prireditvah le v korist.
Ocenili pa so tudi prehojeno pot. Vsa pohvala gre pri tem dosedanjim organizatorjem, še posebej g. Pavlu Pevcu, ki so že doslej izpolnili večino ciljev zastavljenih ob ustanovitvi; ti pa so bili: oživitvi popolno mrtvilo na likovnem področju v občini in predstaviti vse v naši občini delujoče akademske umetnike. Seveda pa je galerija v tem trenutku še na razpotju in upajmo, da bo našla prave poti, s katerimi bo okrepila svojo prisotnost v občini. CVETA ZALOKAR -ORAŽEM
GOSTOVANJE CELJSKEGA GLEDALIŠČA
Verjamete v ljubezen
»I like you, Make love, not war«, je pisalo na sceni, ki je bila prizorišče očarljive komedije LJUBEZEN avtorja Schis-gala Murraja. Izvedli so jo igralci Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja, režiral pa Dušan Mlakar. Predstavo so v Mengeš pripeljali člani Kulturnega društva Miran |arc iz Škocjana, gostovanje pa so omogočili Skupščina občine Domžale, Krajevna skupnost Mengeš in zasebniki: Boutique Resnik, Market. in Diskont DIKA, Pizzeria »Osmica«, Bri-gita market, Avtopralnica Kom-pare, Avtoservis Pižem ter po-pravljalnica čevljev Godec; vsem se društvo za pomoč iskreno zahvaljuje.
ZLATKA LEVSTEK
Ob morju
Prijetni pljusk morja in vztrajnost valov, širina obzorja občutek da nov.
Šelestenje borovcev in slani vonj senc, poletnim brezdomcem ponuja sto gnezd.
Komedija se je pričela žalostno - s pokusom samomora. Preprečil ga je najboljši prijatelj, ki pa bi se rad znebil žene. Spoznal je milo, očarljivo deklico, žena pa se ne bi ločila, zato jo je najbolje seznaniti s prijateljem, pa bo. Pri tem smo se vsi lahko ponovno poučili, kaj je to ljubezen. To je, če ti srce razbija kot vrata v viharju, če samo vajirio sonce sije kljub trdi temi, če ptički pojejo pi, pi, pi in če kljub medsebojnemu fizičnemu obračunavanju še vedno lahko rečeš: ljubim te.
In ljubezni je bilo v komediji veliko, bila je gonilna sila ljubezenskega trikotnika, ki se je nagibal iz ene skrajnosti v drugo. Očaral je gledalce in marsikoga premamil, da je razmišljal, ali je ljubezen res tista, ki te drži pokonci, in ali res nobena reč nima večjega uspeha kot ta. Zapomniti pa bi si veljalo še nekaj nasvetov za vsakdanjo rabo kot da imaš priložnost, dokler si živ, in pa odkritosrčna izpoved za zaljubljene ženske: pozabila bom na svojo pamet, da bova lahko vozila.
Poučili so nas tudi, kako je z ljubeznijo po poroki. Če pričakujete ali pa ste že ugotovili, da se med vami in vašim partnerjem stopnjuje telesna privlačnost, če se čedalje bolj do-
polnjujeta in ugotavljata čedalje več socialnih podobnosti, potem sta na dobri poti, da ne potrebujeta pomoči najboljšega prijatelja, da bi ponovno ugotovila, da drug brez drugega ne moreta.
LJUBEZEN, ki jo je Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan uvrstilo v program abonmajskih predstav, je prijetno tekoča predstava, ki bi zaslužila večji obisk, kot ga je bila deležna.
V.
Akademski slikar Danijel Fugger je obiskovalce povedel po razstavi in orisal delo Društva Peter Loboda (foto Igor Lipovšek)
Razstava likovnega društva Petra Lobode
Člani Likovnega društva Petra Lobode so v torek, 5. novembra ob 19. uri v likovnem salonu v Domžalah pripravili razstavo svojih del, ki so nastajala čez poletje. Otvoritev je bila skoraj intimna, kajti udeležili so se je dolgoletni ljubitelji društva, ki že od začetka leta 1973 spremljajo slikarsko delo posameznih članov in uveljavljanje društva kot umetniške celote.
Po kratkem, a prijetnem kulturnem programu je besedo povzel akademski slikar in strokovni vodja skupine Daniel Fugger. Razložil je, kako društvo deluje že vsa leta. Vsak ponedeljek se sestajajo v prostorih Osnovne šole Šlandrove brigade. Kontinuirano si nabirajo strokovno znanje, ki ga s slikanjem sproti preverjajo. Zgodovino slikarstva, najrazličnejše tehnike in izrazne oblike spoznavajo tudi na ogledih razstav v ljubljanskih in drugih galerijah. Mentor Fugger jim je tudi tu poseben strokovni vodja, saj opozarja posameznike na določene detajle. Slikajo v ateljeju in v naravi, poleti se udeležujejo slikarskih šol, prisotni so na vsakem ex-temporu doma in v tujini. Strokovne ocene slik pa so zelo zadovoljive ali celo visoke. Sodelujejo
FRAN MILCINSKI
BUTALE:
POLICAJ IN
CEFIZELJ
LUTKOVNA SKUPINA JESENICE
SREDA , 27 NOVEMBER 1991
1 PREDSTAVA : OB 16 30 URI
2 PREDSTAVA : OB 17 30 URI
tudi na najrazličnejših razpisih za likovna dela na določeno temo in nekateri člani društva so dobili že več nagrad ali priznanj. Posamezniki se še dodatno strokovno izpopolnjujejo na tečajih likovne šole v Ljubljani.
Daniel Fugger je posebej poudaril posebnost društva, saj jo priznavajo tudi likovni kritiki - to je individualna rast in razvoj posameznega člana, njemu lasten način slikanja, uporabe izraznih tehnik in osebni kolorit. Drug od drugega se niso
ničesar navzeli, ampak vsakdo izraža sebe, svoja občutenja, razpoloženja, svoj odnos do ljudi in narave. To dejstvo potrjuje, da so posamezniki močno vraščeni v svoj slikarski svet.
Obiskovalci njihovih razstav pa jih prepoznavamo po tematiki, načinu izražanja in barvah.
Nato se je mentor ustavil pri slikah vsakega razstavljalca in pojasnil najvažnejše značilnosti njegovega slikanja. Vseh razstavljalcev je sedem, to so tudi stalni in resni člani likovnega društva. Razstava bo odprta do 12. novembra, vsak dan dopoldne in popoldne, v soboto pa samo dopoldne. Obiskovalcem nudi estetski vtis, zanimive motive, usklajene barvne kombinacije in čustvena doživetja. Največ slik razstavljata Danica Smrdel in Ida Rebula, abstraktne in dekorativne slike Danice Smrdel nas pritegnejo s čistimi barvami, hkrati nas silijo k razmišljanju in osebnim doživljanjem slike. Ida Rebula pa nas popelje v naravo; to predela in oblikuje po svojem doživljanju, z barvo pa ji vdihne enkratnost.
Na koncu naj povem še to, da društvo ni dobilo za razstavo razen prostora in časa niti stotine družbene pomoči. Vse so naredili sami, sami bodo ves čas skrbeli za razstavo. S svojim udejstvovanjem na likovnem področju pa so in bodo nastopali v ponos in afirmacijo naše domžalske občine. Zato bi bilo prav, da si tudi ljudje iz občinske uprave ogledajo, kaj in kako delajo njihovi volilci, kako nas v slovenskem prostoru predstavljajo člani likovnega društva.
EMA NOVAK
Sabina in Gregor Vrhovec
MORAVČE PRI DOMŽALAH
jubilej s pesmijo
Koncert ob peti obletnici Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Moravče je za nami. Organiziran in izveden je bil na dveh krajih: v dvorani gasilskega doma Žeje-Tro-jica in v dvorani Partizanskega doma v Moravčah. Gost koncerta je bil Moški pevski zbor KUD Tine Kos Moravče. Povezovalec je bil Alojz Štefan, tudi zborovodja Mešanega pevskega zbora DU Moravče. Sedmim pevcem zbora so bile podeljene Galusove bronaste značke s plaketami, zborovodja Alojz Štefan pa je prejel praktično darilo.
V programu so sodelovali še: citraš Rado Kokalj, slovenske narodne sta oblečena vnarodni noši pela dvojčka Toni in Janko, igral je znani ansambel
bratje Omahna, recitale in šanson je izvedla Francka Kosmač, Sabina in Grega Vrhovec pa sta igrala na citre in klavirsko harmoniko. Šestnajstletna Sabina, ki obiskuje 5. letnik Glasbene šole, vsako soboto dopoldne hodi na vaje k Tomažu Plahut-niku v Kamnik. Njen brat Grega obiskuje 4 letnik Glasbene šole v Domžalah, sicer pa je učenec 6. razreda osnovne šole. Večkrat sta že nastopala na javnih prireditvah.
Udeležba na obeh prireditvah je bila slaba, vzrok je bilo slabo vreme, kmečka opravila itd.
Po končanih prireditvah je bila zakuska s srečanjem nastopajočih z udeleženci oz. publiko.
JOŽE NOVAK
Domžale
Obnova cerkve
na Homcu
Ne povsem zanesljivi viri postavljajo cerkev na Homcu že v leto 1419.
Iz dragocenega seznama cerkva v kamniškem sodnem okraju zvemo, da je Marijina cerkev na Homcu za vojno proti Turkom dala dva keliha, težka 18 in 23 lotov. Bratovščina sose-skine patrone pa je morala dati 1 renski goldinar in 45 krajcarjev. Iz tega kratkega zapisa izvemo, da je cerkev na Homcu tedaj že stala in da ni bila med najrevnejšimi.
Ko je postala premajhna, so v letih 1723 do 1725 pozidali novo - sedanjo cerkev. Poznavalec cerkvene arhitekture Nace Šumi pripisuje homško cerkev tedanjemu najboljšemu baročnemu arhitektu Gregorju Mačku iz Ljubljane.
Umetnostni zgodovinar Janez Veider je na osnovi natančnega opisa, ki ga je ohranil župnik Valentin Bernik, domneval, da je cerkev na začetku svoje umetniške poti poslikal mengeški rojak Franc Jelovšek, ki velja za našega najboljšega baročnega slikarja.
Potres je spomladi 1895 cerkev tako razmajal, da ni bila več varna. Strokovna komisija je ugotovila, da je treba več kot polovico cerkve podreti. Tako so morali odstraniti kupolo z dragocenimi freskami. Franc Tavčar iz Loke, ki je prevzel gradbena dela, je s svojimi delavci izdelal tudi železobetonsko kupolo. Gradbena obnovitvena dela so bila končana leta 1896.
Slikar Matija Koželj iz Kamnika je leta 1905 poslikal prezbiterij. Osemlistno kupolo v ladji je prav tako Koželj poslikal v letih 1912 in 1914..
Leta 1989 je bila cerkev vse bolj potrebna obnove strehe. Povsem dotrajane so bile žlote iz pocinkane pločevine, žlebovi in odtočne cevi za meteorno vodo. Zamenjati je bilo treba tudi veliko opečne kritine.
Med pripravami na ta precejšnja dela je župnik Lojze Golob ugotovil, da nastajajo v kupoli precejšnje špranje. Priznani mojster za sanacijo zahtevnejših poslopij Franc Pelko z Bleda je ugotovil, da gre za zelo nevarno poškodbo. Med delom se je izkazalo, da je stara lesena vez v petf kupole povsem preperela in da zidov nič več ne veže. Težka kupola pa je stene ladje počasi odpirala. Mojster Pelko je s svojimi delavci ves preperel les odstranil in zidove utrdil z železobetonsko vezjo.
Hkrati s sanacijo zidov in obnovo strehe je leta 1989 stekla tudi obnova fresk na kupoli, ki so bile zaradi gradbenih del poškodovane. Obnovo fresk in pleskanje notranjosti cerkve ter obnovo glavnega oltarja z lepimi baročnimi plastikami so pod vodstvom Rudija Polnerja opravili delavci škofijske restavratorske delavnice iz Maribora.
Leta 1991 so potekala zahtevna obnovitvena dela na zvoniku. Homški zvonik je še zadnji ostanek protiturškega tabora. O tem, kako so Turki napadali protiturško trdnjavo s cerkvijo in stolpom, je med domačini še sedaj živo ustno izročilo. Na to, da je zvonik še iz turških časov, kaže nekdanji vhod v stolp, ta je 4,75 metra nad tlemi. V stolp so včasih hodili po lesenih stopnicah, ki so
jih v stiski, če je Turek prodrl v tabor, lahko dvignili. Ljudje so se rešili v stolp, kjer so imeli tudi nekaj hrane in drugega premoženja.
Razmeroma nizek obrambni stolp, ki je bil hkrati tudi zvonik, so leta 1 755 nadzidali, kar je včasih dokazovala letnica na tem delu zvonika. Potres leta 1895 tudi zvoniku ni prizanesel. Na zahtevo stavbne komisije so ga morali zgoraj šest metrov podreti. Tako je bil zvonik od zidnega venca navzgor na novo pozidan. Ob tej predelavi so zvoniku lepo baročno streho zamenjali z visoko šilasto in ga pokrili z bakreno pločevino. Avstrijska vojska je v svojih zadnjih krčih poleg zvonov v Homcu vzela tudi bakreno streho in jo zamenjala s pocinkano pločevino.
Zaradi prerjavelih odtočnih cevi so v višini velikih lin v zadnjem času nastale poškodbe. Vlaga in mraz sta hudo načela en vogal in je bilo popravilo nujno. Vsa zidarska dela z železobetonsko vezjo so opravili Pelkovi delavci. Ker je bila pločevinasta kritina povsem dotrajana in prerja-vela, da je povsod zamakalo, tudi za ta del ni bilo več mogoče odlašati, sicer bi nastala velika škoda. Prizadevni župnik Golob se je o podpori župljanov odločil za bakreno pločevino, kakršno je homški zvonik že imel. Za tiste, ki homški zvonik kdaj pa kdaj vidimo samo od daleč, pa bo gotovo zanimiv tale podatek. Površina strehe na zvoniku z obrobami znaša 297 kvadratnih metrov, pločevina pa tehta 2200 kg.
Vsa kleparska dela na zvoniku je z očetom Antonom prevzel in tudi kakovostno opravil kleparski mojster Andrej Vrtačič iz Kamnika.
Križ na zvoniku je obnovil, nove kazalce na uri pa pomede-ninil Miran Martinjak. Pasarski mojster Pirnat je obnovil obe krogli. In še to, zvonik je od tal do križa visok 48 metrov, s križem pa 51 metrov.
Številčnice pri uri v premeru 2,1 metra je v fresko tehniki naslikal akademski slikar Lojze Čema-žar iz Ljubljane. Na vzhodni strani zvonika je po zamisli župnika Lojzeta Goloba, ki obnovo župnijske cerkve tudi skrbno vodi, naslikal še fresko vstalega Kristusa ter dva angela. Eden kaže Magdaleni pot za Kristusom, drugi pa prazen grob.
Za prihodnje leto se že kažejo nujna obnovitvena dela na fasadi cerkve in sanacija temeljnega zidu. Tistim, ki bi bili pripravljeni obnovo podpreti, pa sporočamo žiro račun homške župnije 50120-620-149-1300130-18997-83.
Dober dan, Češnjice nad Moravčami
V Češnjicah imajo Dunaj in cesarja
minjam, ko sem s škafom nosila vodo od izvira Češnjiške Rače v bližini nekdanjega češnji-škega gradu. Zlasti pozimi je
»Kam pa kam, soseda!« »K Cesarju, mleko nesem, sem že pozna! Od kod pa ti!« »Z Dunaja prihajam!« je čisto običajni razgovor dveh domačink, pa ne kje v bližini avstrijskega glavnega mesta, niti ne iz časa Franca Jožefa, temveč gre le za češnjice pri Moravčah, katerim je bil tokrat namenjen obisk iz naše rubrike Dober dan, naš kraj.
Dunaj, Njive, Požarnica, Ri-gelj, Gorešca, Klen, Grmeče, Planina so le nekatera izmed imen zaselkov, ki jih v okviru kraja Češnjice pri Moravčah v svoji knjigi Moravska dolina omenja Stane Stražar. Češnjice so krajevno ime, ki je nastalo iz pomanjšane osnove češnja, po isti knjigi pa se prvič omenjajo v daljnem letu 1426.
Skozi stoletja se je vas povečala, izgubila pa grad in večino čistih kmetij, saj tudi na tem koncu ni domačije, kjer vsaj po en družinski član ne bi našel boljšega kosa kruha največ v Rašici in v Termitu, veliko pa se jih vozi tudi v Domžale. Kmetije so sicer dovolj velike, da bi preživele precej večje družine, kot včasih, le napredka ni, če ni dodatnega denarja. Tako pa je v kraju veliko kmetijskih strojev, ki bodo v prihodnje imeli še več dela, saj prav na tem koncu potekajo agromelioracijski posegi, ki bodo kmečko zemljo izboljšali, tako da bo krompirja, pšenice in silažne koruze v prihodnje še več. Gozdov je kar nekaj in tudi les pomaga domačinom, da njihove kmetije napredujejo.
Napredek pa je pripeljala tudi asfaltirana cesta, ki so jo dokončali v letošnjem letu. Z njo so krajani rekli adijo prahu ob sušnem obdobju in blatu ob dežju. Žal pa je zmanjkalo denarja, da bi bil asfalt prišel prav do vseh hiš; to je vzrok, da nekateri niso najbolj zadovoljni. Gradbeni odbor, ki ga je vodil Marjan Vesel, je z delom pričel že v lanskem letu, saj je bila rekonstrukcija in asfaltiranje ceste v Češnjice, nekaj več kot kilometer in pol, tudi v programu samoprispevka Krajevne skupnosti Moravče. Povedati je sicer treba, da je asfaltni trak v Češnjice sicer pripeljal že pred blizu dvema desetletjema, vendar širok le nekaj več kot dva metra, pa še tega so leta obrusila.
Krajani so pridobili vse potrebne papirje, zbrali dodatni denar, veliko naredili tudi sami in je šlo. Sedaj po asfaltu lahko pridejo iz Moravč, velika želja pa je, da se končno povežejo z asfaltom tudi s sosednjo Krajevno skupnostjo Vrhpolje-Za-log in morda nekoč pripeljejo avtobus tudi v Češnjice. Težko čakajo tudi večje število telefonskih priključkov, sedaj jih je samo šest v vasi, ki šteje 40 hiš. Upajo, da se bo izpolnila obljuba PTT-ejevcev, ki so v novi stavbi v Moravčah že odkupili prostor pa PTT centralo, da bodo dodatne številke do konca 1993.
Kraj potrebuje tudi javno razsvetljavo, ki jo sedaj ni, drugega pa ne, saj v bližnjih Moravčah dobijo skoraj vse, kar potrebujejo. Pa pridni so krajani Češnjic! Na to kažejo lepo urejene domačije, marsiktero bi lahko prestavil kar v mesto, lepo vzdrževana dvorišča, prijazni ljudje, ki ob delu v službi
Preizkušanje vidi.
trdnosti   ceste proti Češnjicam, asfalt se še ne
najdejo čas tudi za manjše kmetije.
Tokratne Češnjice, največje izmed treh, kolikor jih premoremo v naši občini, so prijeten in urejen, pa tudi vesel kraj, če sodimo po nekaterih priimkih, pridnih ljudi, za katere smo prepričani, da po prihodu asfalta niso rekli zadnje besede o razvoju svojega kraja.
Ciril Vesel: Naša cesta je del programa krajevnega samoprispevka, krajani pa smo denar zbirali dodatno in opravili v celoti makadamska dela. Prostovoljnega dela je bilo zato veliko, tudi traktorskih ur se je
nabralo. Sami smo uredili propuste, nasuli bankine, obložili kanale, napeljali kamenje, kar smo storili v povezavi* z izvajalci agrooperacij, omenim naj tudi prestavitev cca 200 metrov vodovodnega omrežja in ureditev drenaže. Del sredstev je prispevala Krajevna skupnost Moravče, del občina, pa je šlo.
Ivan Vesel: »Glih prtožvat se ne moremo, hvalit pa tudi ne preveč, niso časi za to. Naš-kraj se je precej spremenil, pred desetletji je bila to čisto kmečka vas, ki je iz leta v leto rasla, zadnja leta pa so se novograd-
nje kar malo ustavile. Domačije napredujejo. K temu precej prispeva to, da skoraj od vsake hiše kdo hodi v službo, brez tega denarja bi bil napredek manjši, ne bi bilo kmečkih strojev, novih gospodarskih poslopij.
Slavka Bizilj: Na naši domačiji je urejena zbiralnica mleka, kamor krajani Češnjic vsako ju-
tro od pol šestih do sedmih in zvečer od 19. do 19.30 pripeljejo mleko. Domačini ga zberejo čez 400 litrov, po Moravski dolini pa več kot 3500 litrov - vsak dan. Pri nas je tudi bazen, mleko je dobro, tudi cena
Ignac Bizilj ob mlekarski cisterni, s katero se vsak dan odpelje mleko iz Moravske doline v Ljubljano.
še kar, nekaterim je denar, ki ga dobijo za mleko, zelo pomemben delež v mesečnem družinskem proračunu.
Urejena asfaltirana cesta pomeni lep napredek našemu kraju, sami pa občutimo to še toliko bolj, ker mleko s posebnim avtomobilom vsakodnevno odpeljemo v Ljubljanske mlekarne v Ljubljano.
Frančiška Prosenc - Mali-nova mama: Življenje v našem kraju je dosti lažje, kot je bilo včasih. Sama se še dobro spo-
bilo hudo, ko se mi je včasih zgodilo, da mi je na ledu spodrsnilo in je bilo kljub hudemu mrazu potrebno še enkrat k izviru. Danes imamo vodovod, ostali pa so lepi spomini na leseno zidane hišice, ki jih vidimo le še na starih slikah.
Pavle Vesel: Najbolj potrebujemo javno razsvetljavo. Prometa skozi naš kraj je kar prek-cej, čeprav morda ni videti, zato bi luč ponoči pomenila precej večjo varnost na cestah.
Po malem je v našem kraju vsega, tako da ni treba po vsako stvar v bližnje Moravče, ki pa so se nam z asfaltirano cesto še bolj približale. Sicer pa je na kmetih tako, da večina zna sama popraviti, kar je potrebno.
Francka Žučko: Ko se sedaj po asfaltu odpravljam v Moravče, razmišljam, kako grozna
je bila pot nekoč, in sem vesela, da smo uredili tudi cesto v Češnjice. Če bo morda nekoč denar tudi za asfalt od nas do Krajevne skupnosti Vrhpolje -Zalog, bomo morda Češnji-čani povezani tudi z avtobusno progo in ne bo treba peš v Moravče, kjer morda pogrešamo le trgovino z večjo izbiro obutve.
VERA VOJSKA fotografije: MILAN BRODAR
Domžale
Zahtevna tekmovalna sezona 1991-92 za domžalske košarkarice
Le malokdo ve, da imamo v Domžalah poleg moške tudi uspešno žensko košarko.
Zanimanja za žensko košarko nasplošno nikjer ni veliko, še zlasti v naši občini ne. Zato so le redki pripravljeni strokovno ali finančno pomagati. Srečujemo se z vsemogočimi problemi, predvsem pa pred vsako tekmovalno sezono »kako preživeti?« Občinski proračun za šport nam je zmanjšal
dotacije na minimum, in te so že zdavnaj premajhne za kritje stroškov telovadnic, v katerih vadimo.
Prepuščeni smo sami sebi in iskanju novih sponzorjev, ki bi nas bili pripravljeni podpreti.
Za številne uspehe, ki smo jih v dosedanjih obdobjih dosegali, ve le malo ljudi. Zato povejmo, da smo bili: dvakrat prvaki Slovenije, dvakrat smo igrali v II. zvezni ligi zahod (Hr-
vaška, Slovenija), v pretekli sezoni 1990/91 pa smo se uvrstili v končnico prvenstva na 4. mesto I. SKL.
Za pokal RS v pokalnem tekmovanju smo dosegli odlično 4. mesto: 1. Jezica A, 2. Apis MB, 3.' Afrodita, R. Slatina, 4. Domžale.
Tudi z mlajšo ekipo se lahko pohvalimo, ekipo kadetinj na 6. mestu v republiki Sloveniji, itd.
Letošnji tekmovalni sistem 1991/92 je še posebej zahteven, saj tekmujemo z vsemi najboljšimi ekipami, ki so prej igrale v višjih ligah prejšnje Jugoslavije.
Tekmujemo v rangu najboljših, kot so Jezica A, Apis MB, Afrodita... ekipami, ki so bile visoko uvrščene v II. in I. jugoslovanski ligi.
NANA GUBERINIČ za KK Domžale, sekcija ženske Induplati
Umetnost in luknje na cestah
Zima se sploh še ni začela, asfalt pa cveti na vseh koncih in krajih. Tele luknje na Količevem se cestarjem ne zdi vredno zakrpati že več kot pol leta. So pa zato bolj domiselni pri barvanju talnih označb. Po možnosti jih (kar bi bilo tudi najbolj preprosto), ne potegnejo po prejšnjih, ampak na novo. Tako imamo stare in nove. Verjetno zato, da bo bolj »ziher« držalo.
IGOR LIPOVŠEK
MEDOBČINSKA NOGOMETNA ZVEZA LJUBLJANA
Jesenski del je končan
V soboto 16. 11. 1991 se je končal jesenski del prvenstva v Prvi in Drugi ligi MNZ - Ljubljana. V Prvi ligi, kjer nastopajo štirje klubi iz naše občine je bilo prav zadnje 13. kolo najuspešnejše, saj so naše ekipe osvojile vseh osem možnih točk, dosegli 18, prejeli pa niti enega gola. Jesenski prvak je Tabor 69 iz Ljubljane. Od domžalskih klubov je najbolje uvrščen Cedam - Dob, ki je zasedel 4. mesto, Radomlje pa so zavzele 5. mesto. Nekoliko sta razočarala Mengros in Ihan, ki sta na 9. oziroma 10. mestu.
Rezultati 13. kola
Kamnik: Ihan 0:4 Jezica : Bela krajina 0:2 Šmartno : Tabor 69 1:1 Enotnost). : Apnar 0:2 Cedam - Dob : Kolpa 6:0 Radomlje : Litija 4:0 Mengros: Usnjar 4:0
Lestvica po jesenskem delu prvenstva
1. Tabor69-Ljubljana
2. B. krajina-Črnomelj
21
20
3.	Litija	18
4.	Cedam - Dob	17
5.	Radomlje	15
6.	Kamnik	14
.7.	Jezica	13
8.	Šmartno - Ljubljana	12
9.	Mengros - Mengeš	11
10.	Ihan	11
11.	Usnjar-Vrhnika	10
12.	Kolpa - Podzemelj	8
13.	Enotnost - Jevnica	7
14.	Apnar - Kresnice	5
V Drugi ligi, kjer prav tako tekmujejo štiri ekipe iz naše občine je po jesenskem delu prvenstva Vir na prvem mestu z lepimi možnostmi za prestop v višji rang tekmovanja. Na zelo dobrem 4. mestu je Termit iz Moravč, razočarala pa sta Induplati iz Jarš in Partizan iz Lukovice
Rezultati 15. kola
Partizan : Jezero Termit: Dren Cerknica : Črnuče Belinka : Vir Dolomiti : Komenda Dana : Induplati Enotnost K.: Krim Dragomer je bil prost
0:2 3:0 0:3 2:0 1:3 3:2 0:1
Nogometaši Leka Domžal so 17. novembra nagradili kakih 300 zvestih navijačev z lepo zmago 2:0 proti Medvodam v 1. državni nogometni ligi. Upajmo, da se bo riaši ekipi le uspelo odlepiti z dna prvenstvene lestvice.
IGOR LIPOVŠEK
Lestvica po jesenskem delu prvenstva
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9. 10. 11. 12. 13. 14. 15.
Vir
Črnuče
Belinka - Podgorica Termit - Moravče Dana - Mirna na Dol. Komenda Krim - Ljubljana Cerknica lezero-Zbilje Dolomiti - Dobrova Dren - Drenov grič Induplati - Jarše Dragomer Partizan - Lukovica Enotnost - Kamnik
22 21 21 20 16 16 15 14 13 13 11 10 10 7 1
Že v oktobru je bilo končano prvenstvo v mladinski ligi, kjer so Štirje predstavniki iz naše občine v srednjem oz. spodnjem delu razpredelnice
1. Kočevje
2. Črnuče
3. Cedam-Dob
4. Radomlje
5. Ihan
6. Mengros - Mengeš
7. Enotnost - Kamnik
10 9 8 6 5
S prvenstvom so končali tudi v mlajših kategorijah. Pri kadetih so v kvalitetni ligi nastopali le mladi nogometaši Domžal in v močni konkurenci zasedli 8. mesto.
Lestvica po jesenskem delu prvenstva
1.	Slovan - Mavrica	18
2.	Olimpija	15
3.	Ilirija-Ljubljana	15
4.	Jezica	13
5.	Liqi Molli Svoboda - Lj	10
6.	Medvode - Loka	10
7.	Ljubljana - Eurospekter	9
8.	Domžale - Lek	7
9.	Slavija - Set	7
0.	Rudar-Trbovlje	6
1.	Tabor 69 - Ljubljana	0
V skupini »B«, kjer tekmujejo starejši pionirji s področja domžalske in kamniške občine je 1. mesto osvojila ekipa Domžal brez izgubljene točke.
1. Domžale
2. Kamnik
3. Komenda
18 15 12
4. Radomlje
5. Termit
6. Mengros
7. Cedam - Dob
8. Vir
9. Enotnost K. 10. Ihan
I I 9
V skupini »B« v kategoriji mlajših pionirjev so domžalski pionirji po jesenskem delu na 3. mestu.
1.	Črnuče	16
2.	Zagorje	16
3.	Domžale	15
4.	Ilirija	15
S.	Šmartno	12
6.	Litija	12
7.	Rudar-Trbovlje	11
8.	Kamnik	6
9.	Svoboda t Kisovec	;>£  ' 3
10.	Apnar - Kresnice	3
11.	Induplati - Jarše	1 FRANC LOZAR
		
S tekmovanja na rolkah v Ihanu
Zadnjo septembrsko nedeljo je bilo v Ihanu že 14. tradicionalno tekmovanje v rolkanju. Zbralo se je 120 tekmovalcev predvsem iz slovenskih klubov in tudi iz sosednje Hrvaške.
Tekem v rolkanju se udeležujejo smučarji tekači, katerim je udeležba na tekmovanju izvrstna kondicijska priprava na zimsko sezono.
Med člani, katerih tekma je bila najzanimivejša, je zmagal domačin Boštjan Lekan, član |UB-a iz Dola. Rezultati:
Člani 10km: 1. Lekan (Jub Dol), 2. Zupan (Gorje), 3. Gros (Kranj) St. mladinci
lOkm: 1. M. Pokljukar, 2. J. Pokljukar (oba Gorje), 3, Torkar (Bled) Ml. mladinci
8km: 1. Kavka (Jub Dol), 2. Govekar, 3. Grašič (oba Kranj) St. pionirji
4km: 1. Vabaja (Jub Dol), 2. Berginc (Vrhnika), 3. Premože.Uub Dol) Ml. pionirji
3 km: I. Majzelj (Olimpija), 2. Rod-man (Kranj), 3. Gričar (Olimpija) Rekreativci
do 40 let: 1. Kavka (Induplati-lhan), 2. Rupnik (Vrhnika), 3. Dežman (Zadvor) Rekreativci
nad 40 let: I. Svoljšak (Škofja Loka), 2. Urankar IMengeš), 3. Štimac (Reka) Članice in mladinke (skupaj):
1 .Paternoster (Jub Dol), 2. Seljak, 3. Markič (obe Kranj)
Strunca
»Jože, imaš kaj časa?« me ogovori glas. In ko se obrnem, zagledam našega »župana« Janeza.
Povabi me, da bi šla skupaj v novo trgovino, ki so jo pred časom odprli.
»Zakaj pa ne, več vidiš, več veš!« je moj odgovor. »Če dobiva še kavo, grem pa še toliko rajši s teboj!«
V stari hiši, kjer domuje svetovno znana firma Melodija, sta si izgovorila prostor za svojo trgovino ga. Helena in Niko, ki poslujeta pod polnim imenom AKORD d.o.o. prodajalna STRUNCA Mengeš. Otvoritev je bila sredi septembra, s tem pa se je lastnikoma izpolnila dolgoletna želja, da v središču »EGS« (Evropsko glasbeno središče) odpreta trgovino ter s tem ponudita boljše usluge pri
prodaji in nakupu instrumentov ter drugih glasbenih pripomočkov. S podjetjem melodijo imata pogodbo za prodajo nji-ovih instrumentov, in to celo 5% ceneje kot povsod drugje. Imajo tudi že novost, da tujcem lahko prodajata brez prometnega davka.
Ker sem še precej navajen na jugo sistem prodaje, ju povprašam, če je možno dobiti oziroma naročiti tudi tisto glasbilo, ki ga trenutno nimata v zalogi. V en glas mi odgovorita, da v najkrajšem času priskrbita želeno iz njihovega prodajnega področja. Pohvalno, ni kaj, da bi imeli še drugi prodajalci enake lastnosti pri pridobitvi potrošnikov, si mislim.
In kaj še ponuja STRUNCA: pihala, violine, orglice, pi-anine, glasbene igrače, ojače-
valne naprave različnih proizvajalcev, kot tudi notno gradivo. Lahko tudi naročite servis, kot tudi vse rezervne dele za instrumente Melodije. Praktično kar pestra ponudba.
Prodajalna je odprta vsak dan od 8.-13. in od 16. - 19. ure v sobotah pa od 8.-12. ure.
Na koncu Helena in Niko vabita vse občane in druge glasbene prijatelje, da si ogledajo njihovo trgovino. Vesela bosta vsakega obiska in nakupa.
Torej, vabilo velja. Midva z Janezom sva ga že izkoristila, čeprav še nisva nič kupila. Morda pa že kaj kmalu?
JOŽE VAHTAR
V STRUNCI nimajo samo strun.
St. pionirke:
1. Zibert (Kranj), 2. Kezele, 3. Briški (obe Goranin Delnice) Ml. pionirke:
I. Dermota, 2. Brišar, 3. Lotrič (vse Olimpija)
Večina mladih tekmovalcev je bila nagrajena s praktičnimi darili, ki so jih poklonili:
BE-BALJ, MAPIS, OKORN, KOVIC, UNIVERZALE, HELIOS, ETA, SLAŠČIČARNA LENČEK IN KALIMERO DOMŽALE, INDUPLATI, TOSAMA, |UB, BELINKA, GRČAR, SKANSI, MINUTKA, LEONARDI, AVTOTEHNA, KOMPAS, KEMIS in še mnogi drugi, katerim se organizator najlepše zahvaljuje.
IANEZ GREGORIČ
DROBCI IZ DELA OSNOVNIH ŠOL
Tekmovanja v znanju
Čeprav smo že prepko zakorakali v letošnje šolsko leto, bo pregled o uspešnosti najboljših učencev na tekmovanjih v preteklem šolskem letu vseeno zanimiv. Predvsem pa ocenjujemo, da bo to hkrati spodbuda za učence in učitelje, da bi v tem letu vložili še več naporov v tiste vsebine vzgojnoizobraževalnega dela, kjer si učenci lahko na tak ali drugačen način izmerijo svoje znanje in sposobnosti v šoli in izven nje, učitelji pa dobijo potrditev za svoje delo. Obenem pa predlagam, da bi odslej temu delu dejavnosti bolj načrtno sledili z namenom, da bi nam nekajletni pregled podal nekoliko bolj celovit sklop uspešnosti po naših šolah tudi iz tega vidika ne pa samo statistični prikaz ocen, kjer se doslej večinoma ustavijo naše analize.
- Med tekmovanja, ki imajo najdaljšo tradicijo po naših šolah, sodi vsekakor tekmovanje iz matematike. Tudi v lanskem letu se je tega tekmovanja udeležilo največ učencev, in sicer 485: bili pa so iz vseh šol v občini. Dosegli so lepe uspehe, saj so 4 učenci prejeli zlata priznanja na republiškem tekmovanju.
- Po številu udeleženih učencev matematiki sledi angleščina (193 na vseh nivojih). Če upoštevamo, da so sodelovali samo učenci.8. razreda, pri matematiki pa od 6. do 8. razreda, je število udeležencev zelo pohvalno. Tudi pri tem tekmovanju so 4 učenci |jrejeli zlata priznanja za doseženo število točk na republiškem tekmovanju. Ker pa je tekmovanje drugo leto v naši občini, nas tako veliko število sodelujočih prijetno preseneča in dokazuje, da je potreba po učenju tujega jezika v zavesti velikega števila učencev. Da so priznanja dosegli vsi štirje učenci, ki so se na republiško lekmovanje uvrstili, kar po rezultatih iz drugih občin ni bilo običajno, pa nam je še dodatno potrdilo, da je popk angleščine v naših šolah na kvalitetni ravni.
- V zadnjih letih lahko z velikim zadovoljstvom ugotavljamo, da se vedno več šol vključuje tudi v tekmovanje pri kemiji in fiziki. Čeprav se lani niso vse vključevale, pa so sodelujoči učenci dosegli zelo dobre rezultate vse do republiškega tekmovanja. Prvo mesto pri tekmovalcih iz fizike in 6. mesto iz kemije nas navdušujeta in hkrati dokazujeta, da imamo v naših šolah veliko sposobnih naravoslovcev, zato bo potrebno v okviru občinskih strokovnih aktivov pristopiti k načrtnemu delu za pripravo in izvedbo tekmovanj na vseh šolah.
Najmanj učencev je tekmovalo iz slovenščine.
Ob koncu naj omenim še velike uspehe glasbene šole (dve visoki uvrstitvi na zveznem tekmovanju) in šole s prilagojenim programom (sodelovanje na mednarodnem tekmovanju) ne glede na to, da smo o obeh uspehih na straneh tega časopisa že veliko brali. V obeh primerih gre namreč za uspehe, ki segajo izven meja naše države, zato ne bo narobe, če o "tem tudi večkrat beremo.
Naši učenci se. v bodoče ne bodo več uvrščali na »zvezne stopničke«, poiskali pa bomo druge dimenzije za primerjavo naših dosežkov. Kljub pesimističnim časom v šolstvu sem še vedno prepričana, da bodo vsi uspehi, ki smo jih nanizali, spodbuda učiteljem in učencem pri prihodnjem delu in tako hkrati droben prispevek k osamosvajanju Slovenije; toliko bolj, kajti resničnejše korake v Evropo bodo zagotovo nabirali šele učenci, ki jih danes oblikujemo v vzgojnoizo-braževalnem procesu na vseh nivojih. Upamo |>a si hkrati trditi, da je nekaj temeljev za te korake neizpodbitno postavljenih že v osnovni šoli.
JOŽICA POLANC, profesor
14
#|4	Ali	JMIK
		
Domžale
IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Tudi z druge strani
Proti Krajevni skupnosti Velika vas-Dešen so se začeli bližati z rekonstrukcijo ceste tudi Moravčani. V skladu s programom krajevnega samoprispevka že potekajo makadamska dela na krajšem odcepu ceste Moravče-Grmače. Spomladi naj bi jo asfaltirali, kako pa naprej, bodo odločali delegati, ko bodo sprejemali Proračun občine Domžale za leto 1992.
Kmalu po brvi
Lanske katastrofalne poplave so odnesle tudi mostiček čez Kamniško Bistrico, ki je povezoval krajane Homca in Radomelj. Biro Karlovšek je pripravil projekte, investicijo, ki bo zaključena še v letošnjem letu — morda že v novembru - v celoti financira občina Domžale, izvajalec del pa je Cestno podjetje, ki je sklenilo dogovor z obrtnikom. Ta je ob našem
obisku hitel z betoniranjem zadnjega stebra mostu, kipa bo krajane še dolgo spominjal na začetek novembra 1990, ko je vodna ujma, kakršne skoraj ne pomnijo najstarejši krajani, odnesla vse, kar je dosegla.
Most je že skoraj nared
Med odpravljanje posledic lanskoletnih poplav sodijo tudi zaključna dela, ki jih Gradiš Ljubljana opravlja na mostu čez Kamniško Bistrico v Studi. Sovi most v dolžini 40 metrov bo širok ca. 6 metrov, ob straneh pa bo tudi pločnik v širini 120cm in kovinska varovalna ograja. Dokončan naj bi bil do konca letošnjega leta, vendar bo v tem delu potrebna še dodatna regulacija Kamniške Bistrice, kar je načrtovano za prihodnjo pomlad, saj bodo le tako odstranjene vse nevarnosti visokih voda. Projekte za most, katerega osnova so štirje piloti, je izdelal IBT Ljubljana, finančna sredstva v višini 7 mi-
Pred dnevi so
v Domžalah odprti
povsem obnovljeno
samopostrežno
trgovino
z elektrotehniškim materialom. Na sliki: dobro založena trgovina ELEKTROTEHNA Ljubljana v Domžalah.
lijonov pa je v celoti zagotovila Republiška skupnost za ceste. Most pomeni povezavo med Ihanom in Študo. Za povezavo regionalne ceste 371 in omenjene lokalne ceste pa so že naročeni idejni projekti, na osnovi katerih naj bi priključek in
cesto v celoti modernizirali in zagotovili večjo prometno varnost tudi na tem koncu naše občine.
Tudi proti gori asfalt
Z uresničevanjem programa krajevnega samoprispevka na-
RAZGRNITEV NAČRTA NOVEGA POKOPALIŠČA
Domžalski tihi dom
Za preureditev domžalskih žal je Razvojni zavod Domžale izdelal tri ureditvene načrte, ino od teh ureditvenih situacij prinašata številka Slamnika. Vsi trije načrti prinašajo tri različne ureditve celotnega območja od cerkve na Gorički, povezave starega pokopališča z mostom čez železniško progo do mrliških vežic, poslovilnega prostora in novega pokopališča.
Hkrati s preureditvijo pokopališča naj bi bila urejena tudi parkirišča ter dostop na to območje iz Cankarjeve ceste in iz Stobovske ceste. ;    Vse, kijih zanima, kje bodo počivali in kako bodo urejene domžalske žale, ali kot pravijo domačini »Hudle« pa
obveščamo, da bodo vsi trije ureditveni načrti do 20. decembra 1991 razgrnjeni v prostorih vseh treh domžalskih krajevnih skupnosti, v prostorih krajevne skupnosti farše-Rodka, Skupščine občine Domžale in v župnišeu v Domžalah. V tem času bo možno posredovati morebitne pripombe in želje ter podporo posameznim variantam in rešitvam tega mestnega problema.
daljujejo tudi v Krajevni skupnosti Peče. Letos so bili na vrsti krajani zaselkov v okviru Gore pri Pečah, kjer se je bilo še posebej težko odločiti, katero cesto asfaltirati. Katerokoli že, vedno bo do posamezne domačije ostalo še kar nekaj sto metrov makadama.
Gradbeni odbor je opravil veliko delo, da je uskladil vse interese, še več pa je bilo opravljenega prostovoljnega dela, za katerega se je poleg dodatnega deleža v denarju obvezala posamezna domačija. Rezultat je dober kilometer asfalta, ki sicer pomeni napredek za to krajevno skupnost, žal pa ostaja še vedno kar precej kilometrov makadamskih cest in odprto vprašanje, kdaj bo stekla asfaltna povezava s sosednjo občino.
Najtežji del je, kdaj naprej
Pisali smo že, da je tudi Krajevna skupnost Velika vas-De-
šen dobila prve metre asfalta. Če vemo, da ima ta KS kar nekaj deset kilometrov makadamskih cest, saj je povezana s tremi občinami, 1600 metrov od meje s KS Moravče proti centru, res ni veliko, vendar je dober začetek, kateremu bi moralo slediti še boljše nadaljevanje. Asfaltirani del obsega tudi enega najtežjih klancev, ki je zlasti ob deževju in pozimi domačinom povzročal veliko težav.
Novo v KS Blagovica
»Vzhodno od raja,« kot pravijo nekateri našemu vzi lod-nemu delu občine, se spet nekaj dogaja. Podpisana je namreč pogodba o rekonstrukciji uvoza v Zgornje Loke, uredili bodo Ustriževčev graben, pri tem ima pomembno vlogo Podjetje za urejanje hudournikov, novo obleko pa naj bi dobila tudi bližnja avtobusna postaja. Če bodo vremenske razmere ugodne, naj bi bila večina del opravljenih še letos.
Del izvajalcev in gradbenega odbora skupaj z Moklovškovo mamo, ki je vedno gostoljubno sprejela vse, ki so sodelovali pri asfaltiranju ceste v Češnjicah.
Letos makadam, drugo leto...
Letošnja podaljšana jesen je omogočila zaključek makadamskih del na odcepu ceste Češnjice—Blagovica v dolžini 750 metrov. Velik problem je predstavljalo urejanje odvodnjavanja, pa tudi oporni zidovi so zahtevali kar precej dela.
Krajani pričakujejo v letu 1992 asfaltiranje urejenega dela ter v okviru možnosti tudi nadaljevanje rekonstrukcije ceste proti Blagovici.
f llliliiili
Prenovljena stavba na Trgu svobode 4 v Moravčah
The Center for English Language ACCENT on Language d.o.o.
Ljubljanska 36 DOMŽALE 61230
Telefon: 061/712-658, pon.-sob.: 9.-12. ure
Domžale
NE PREZRITE, KURILNA SEZONA SE JE ŽE ZAČELA
Dimnikar, dober dan!
Po sklepu Izvršnega sveta Skupščine Domžale je Energetski servis E. S. d.o.o. iz Ljubljane z letošnjo kurilno sezono prevzel opravljanje dimnikarske dejavnosti na celotnem območju občine Domžale.
Sedež podjetja je na Palmerjevi v Ljubljani (181-224), kamor jih lahko pokličete od 16. do 23. ure (dežurna služba), sicer pa jih dobite na Roški 2a v Ljubljani, kjer poslujejo vsak dan od 6. do 15. ure, v soboto od 6. do 12. ure, njihove številke pa so: 110-330, 110-004, 110-045, 110-004.
Ker se z njimi že srečujemo skoraj vsak dan, na kratko predstavimo še njihovo dejavnost:
- klasična dimnikarska dela - čiščenje kurilnih in dimovodnih naprav,
- opravljanje periodičnih in prevzemnih pregledov dimovodnih in prezračevalnih naprav z vidika požarne varnosti in kakovosti funkcioniranja,
- meritve in analiza emisije dimnih plinov iz posameznih kurišč v skladu z Ur. I. RS, JUS ali DIN in izdelava katastra emisije,
- analiza toplotno-tehničnih karakteristik kotlov v skladu z veljavnimi standardi, kot so: JUS ali DIN,
- kemično čiščenje kurilnih naprav z dimne in vodne strani kotla,
- konzervacija kotlov,
- nastavitve optimalnih toplotno-termičnih in obratovalnih lastnosti ogrevalnih sistemov, kot so: nastavitve gorilnikov, minimalne emisije dimnih plinov, minimalne porabe goriva itd.,
- analiza obratovalnih razmer dimnikov in dimnikarskih priključkov po DIN ali predlogu JUS ali TRGI,
- manjša popravila ogrevalnih sistemov,
- sanacija dimnikov in prezračevalnih naprav,
- inženiring s področja ogrevalnih sistemov in dimnikov,
- upravljanje in nadzor posameznih kotlovnic,
- svetovanje in izobraževanje individualnih potrošnikov s področja izbire, gradnje, vzdrževanja in obratovanja kurilnih in dimovodnih naprav,
- izobraževanje upravljalcev ogrevalnih sistemov in svetovanje le-tem itd., strojnik centralnega ogrevanja, kurjač kotla,
- rekonstrukcije posameznih manjših kurišč pri kurjenju na trda, tekoča in plinasta goriva.
RAZPORED DIMNIKARSKIH STORITEV V NOVI KURILNI SEZONI 1991/92 V OBČINI DOMŽALE
MESTO DOMŽALE / OKTOBER, DECEMBER, FEBRUAR, APRIL_
I. Ponedeljek: Kolodvorska, Urha Stenovca
I. Torek: Partizanska, Prečna, Prešernova
I. Sreda: Krožna, Pot na Pridavko, Trzinska, Vojkova
I. Četrtek: Obrtniška, Poljska pot, Vodovodna, Zormanova
I. Petek: Kersnikova, Nova ulica, Roška, Varškova
II. Ponedeljek:    Kaiuhova, Radio c, Savska
II. Torek: Aškarčeva, Kasalova, Stranska
II. Sreda: Stobovska, Taborska ■
II. Četrtek:        Cankarjeva, Koščeva, Na Zavrteh, Tabor, Trubarjeva
II. Petek:_Ljubljanska c.__
III. Ponedeljek:
III. Torek:
III. Sreda:
III. Četrtek:
III. Petek:
Ješetova, Vodopivčeva
Kamniška, Levstikova, Masljeva, Nikole Tesle, Rojska, T. Tomšiča
Brejčeva, Krakovska, Kopališa
A Skoka, Cesta talcev, Karlovška, Kidričeva, Usnjarska, Vodnikova
Bistriška, L. Šercerja, Lobodova, Murnova, Šlandrova, Titov trg, Ul. 29. novembra, Vegova, Zupančičeva
IV. Ponedeljek:    Hauptmanova, Pot korirjev
IV. Torek: Cesta padlih borcev, Ul. 3. septembra
IV. Sreda: Sejmniška
IV. Četrtek:        Chvatalovam Detelova, Kraigarjeva
IV. Petek:_Hišni svet (po posebnem razporedu)
MESTO DOMŽALE / NOVEMBER, JANUAR, MAREC, MA)
1. Torek: 1. Sreda: 1. Četrtek: 1. Petek:	Pot za Bistrico Mačkovci Študljanska c, S. Jenska Sentpavel pri Domžalah
II. Ponedeljek: II. Torek:	Depala vas (od št. 1. do št. 67 prva cesta iz smeri Domžale - Ljubljana) Depala vas (od št. 44 do št. 10. druga cesta iz smeri Domžale - Ljubljana)
IV. Četrtek: IV. Petek:	Kovičeva, Trdinova, Zoranina, Adamičeva Koširjeva, Marokova, Rozmanova, Breznikova
KS DRAGOMELI	- PŠATA / NOVEMBER, JANUAR, MAREC, MAJ
II. Sreda: II. Četrtek. II. Petek:	Mala Loka Dragomelj (Leva stran ceste gledano v smeri Domžale - center Dragomlja) Dragomelj (Desna stran ceste gledano v smeri Domžale - center Dragomlja)
III. Torek: III. Sreda:	Pšata (Od št. 2 do gostilne Janežič leva stran) Pšata (Od gostilne Janežič naprej leva in desna stran ceste v smeri Dragomelj - Podgorica)
KS IHAN / NOVEMBER, IANUAR, MAREC, MA|	
II. Sreda: III. Četrtek: III. Petek:	Mala Loka Ihan (Iz Domžal proti Termitu leva stran ceste) Ihan (Iz Domžal proti Termitu desna stran ceste)
IV. Ponedeljek: - IV. Torek: IV. Sreda: IV. Četrtek: IV. Petek:	Prelog (Iz Domžal proti Termitu leva stran ceste) Prelog (Iz Domžal proti Termitu desna stran ceste) Bišče Goričica pri Ihanu, Selo pri Ihanu Brdo
KS TOMA BREJCA / OKTOBER, DECEMBER, FEBRUAR, APRIL	
1. Ponedeljek: 1. Torek: 1. Sreda:	Litijska, Podrečje, Šaranovičeva 1-15 Bevkova, Čufarjeva, Dvoržakova IA-15A, Saranovičeva od št. 1 5 naprej, Tkalska Bukovčeva št. 1-1-7, Dvoržakova št. 1-14, Erjavčeva, Gubčeva, Ipavčeva
I. Četrtek: I. Petek:
Bukovčeva 18-38, Finžgarjeva, Jurčičeva, Kuharjeva, Linhartova
II. Ponedeljek: II. Torek: II. Sreda: II. Četrtek: II. Petek:	Bukovčeva 39-54, Metelkova, Nušičeva, Robova, Parmova Cojzova 16-40, Osojna, Stritarjeva Borova, Šubičeva, Tolstojeva Umekova, Valvazorjeva, Zrinjskega Koliška, Rožna, Sončna, Žnidaršičeva
III. Ponedeljek:	Količevo, Papirniška
KS RADOMLJE / OKTOBER, DECEMBER, FEBRUAR, APRIL	
III. Torek: III. Sreda: III. Četrtek:	Dermastjeva, Prešernova 1-25, Škrjančevo Cesta borcev, Cesta Radomeljske čete št. 1-25, Gregorčičeva, Prešernova 25-50, Šlandrova Bukovčeva, Gregorčičeva (novo naselje), Prečna, Triglavska, Ravnikarjeva
IV. Ponedeljek: IV. Torek:	Hudo, Radomeljske čete št. 26-40 Pirš Jožeta Luke, Pod hribom, Radomeljske čete št. 40-54, Trata
KS ROVA / OKTOBER, DECEMBER, FEBRUAR, APRIL	
IV. Sreda: IV. Četrtek:	Kolovec, Rova Dolenje, Vrhovlje, Zagorica, Žiče
KS RAFOLČE / OKTOBER, DECEMBER, FEBRUAR, APRIL IV. Petek:           Dupeljne, Rafolče, Straža, Vrhovlje	
KS DOB / NOVEMBER, JANUAR, MAREC, MA|	
1. Ponedeljek: 1. Torek: 1. Sreda: 1. Četrtek: 1. Petek:	Bevkova, Aškerčeva, Gubčeve brigade, Prešernova, Šolska Kidričeva, Ljubljanska št. 1-7, Ul. 7. avgusta št. 20-40, Tavčarjeva, Zupančičeva št. 1-5 Ljubljanska, Stritarjeva, Trdinova, Ul. bratov Miš, Ul. 7. avgusta št. 1-20, Želodnik Cankarjeva, Čopova, Erjavčeva, Finžgarjeva, Ul. Mirana Jarca, Zupančičeva št. nad 5 Češnik, Turnše
II. Ponedeljek: II. Torek:	Gorjuša, Laze, Spodnja in Zgornja Brezovica Trojica, Žeje
KS KRTINA / NOVEMBER, JANUAR, MAREC, MAJ	
II. Ponedeljek: II. Sreda: II. Četrtek:	Rača, Račni vrh Krtina Brezje, Studenec, škocjan
KS PREVOJE / NOVEMBER, JANUAR, MAREC, MAJ	
II. Petek:	Prevoje (od št. 1 do gostilne Gašper)
III. Ponedeljek:	Prevoje (od gostilne Gašper naprej), Šentvid od št. 39 do 11 (ob glavni cesti LJ-CE), Vrba Imovica, Prevalje, Šentvid (vse stranke okoli cerkve)
III. Torek:	
KS LUKOVICA / NOVEMBER, JANUAR, MAREC, MA)	
III. Sreda: III. Četrtek:	Lukovica, Brdo Spodnje Prapreče, Spodnje in Zgornje Koseze, Videm
IV. Ponedeljek: IV. Torek:	Gradišče, Preserje pri Lukovici, Zgornje Prapreče, Trnjava Čeplje
KS ZLATO POLJE / NOVEMBER, JANUAR, MAREC, MAJ	
IV. Torek: IV. Sreda:	Obrše, Preserje pri Zlatem polju, Trnovče Brezovica pri Zlatem polju. Mala Lasna, Podgora, Zlato polje
KS TROJANE / OKTOBER, DECEMBER, FEBRUAR, APRIL	
1. Ponedeljek: 1. Torek: 1. Sreda: 1. Četrtek:	Hribi, V Ravneh, V Zideh Trojane, Zavrh Bršlenovica, Prvine, Učak Log, Podmilje, Šentožbolt
II. Ponedeljek:	Gorenje, Javorje, Suša
KS BLAGOVICA / OKTOBER, DECEMBER, FEBRUAR, APRIL
II. Ponedeljek:    Suša, Vranke, Spodnji Petelinjek, Zgornji Petelinjek
II. Torek: Blagovica št. 1-28, Prevoje, Prilesje
II. Sreda: Gaberje pod Špikom, Jelša, Mali in Veliki Jelnik, Zlatenek
II. Četrtek:_Korpe, Podsmrečje, Vošce, Zgornje Loke_
KS ČEŠNIICE / OKTOBER, DECEMBER, FEBRUAR, APRIL
II. Petek:
Cešnjice, Lipa, Poljane nad Blagovico, Selce
KS KRAŠNJA / OKTOBER, DECEMBER, FEBRUAR, APRIL_
III. Ponedeljek: Krašnja
III. Tprek: Krajno Brdo, Vrh nad Krašnjo, Žirovše
III. Sreda:_Kompolje, Koreno, Spodnje Loke_
KS PEČE / OKTOBER, DECEMBER, FEBRUAR, APRIL_
111. Četrtek: Križate, Podgorica pri Pečah, Pretrž, Tlačnica III. Petek: Peče, Zg. Koseze _
IV. Ponedeljek:    Gora pri Pečah, Ples
KS MORAVČE / OKTOBER, DECEMBER, FEBRUAR, APRIL
Ponedeljek:
Torek:
Sreda:
Četrtek:
Petek:
Ples
Spodnja in Zgornja Dobrava Drtija
Cešnjice, Heroja Vasje, Maslejeva
Marokova, Partizanska, Rudnik pri Moravčah, Trg svobode
KS MORAVČE / NOVEMBER, JANUAR, MAREC, MAJ
1. Ponedeljek: Detelova, Tomanova pot, Vegova
I. Torek: Šlandrova, Zalog pri Moravčah
1. Sreda: Gaberje pod Limbarsko goro, Mošenik, Selce, Straža
I. Četrtek: HNiltnik, Limbarska gora
I. Petek: Pogled, Serjuče, Soteska pri Moravčah
II.   Ponedeljek:    Negastrn, Vinje pri Moravčah II.   Torek: Podstran, Prikrnica
II.   Sreda: Dole pri Krašcah (točnejši razpored bo javljen po hišah
z obvestili), Gorica II.   Četrtek: Dole pri Krašcah (točnejši razpored bo javljen po hišah
z obvestili), Krašce
II.   Petek: Imenje__
KS VRHPOLJE-ZALOG / NOVEMBER, JANUAR, MAREC, MA|
III. Ponedeljek:   Goričica pri Moravčah, Selo pri Moravčah
III. Sreda: Spodnji in Zgornji Tuštanj
III. Četrtek: Vrhpolje
III. Petek:_Spodnja in Zgornja lavoršca_
IV. Ponedeljek: IV. Torek:
Dole pod Trojico, Stegne Kokošnje, Zalog pod Trojico
KS VELKA VAS-DEŠEN / NOVEMBER, IANUAR, MAREC, MA|
IV. Sreda: Velika vas, Zalog pri Kresnicah
IV. Četrtek:        Hrib nad Ribčami, Spodnji in Zgornji Prekar
IV. Petek: Dešen, Katarija__
KS TRZIN / OKTOBER, DECEMBER, FEBRUAR, APRIL
I. Ponedeljek: I. Torek:
I. Sreda:
I. Četrtek: I. Petek:
II. Ponedeljek:
II. Torek:
II. Sreda:
II. Četrtek:
Kmetičeva, Ljubljanska, Rakefova pot. št. 1-14 Cankarjeva, Lobodova, Partizanska, Rakefova pot od št. 14 naprej, Zupančičeva, Zupanova Kidričeva (ob Ljubljanski cesti do št. 40), Košakova, Mlakarjeva št. 1-10, Pernetova, Ul. Kamniškega bataljona Bergantova, Bratov Kotar, Rašiške čete, Trdinova Kratka pot, Prešernova, Reboljeva, Zorkova, Kidričeva (od št. 40 naprej)
Mlakarjeva št. 10-68, Ul. 7. Julija, Ul. OF, Ul. Tineta Zajca, Liplinova ul
Grajska,Habatova, Za hribom Mengeška št. 1-42, (emčeva št. 1-36
Mengeška od št. 42 naprej, Jemčeva od št. 36 naprej_
KS MENGEŠ / OKTOBER, DECEMBER, FEBRUAR, APRIL
Petek:
Na ulicah, Trzinska
III. Ponedeljek:    Mušičeva, Na Gmajni, Pot na Debeno, Stoparjeva III. Torek: Blejčeva, Ul. Mengeške skupine, Maistrova, Zadružniška
III. Sreda: Glavičeva, Liparjeva, Proletarska, Škofičeva, Trdinov
trg, Stara pot
III. Četrtek:        Partizanska, Ul.Vstaje,Mehletova,Zoranina, Vodnikova,Vegova
III. Petek:_Jelovškova, Ropretova, Ul. OF, C. 8. Julija _
IV. Ponedeljek:   Cankarjeva, Muljava, Pot Rašiške čete, Pristava,
Tomšičeva, Ogrinovo IV. Torek: Hribarjeva, Murnova, Ul. dr. Zajca
IV. Sreda: Glavni trg, Kidričeva, Ul. talcev
IV. Četrtek:        Dermastijeva, Kersnikova, Slamnikarska, Zavrti,
Keržanova, Dolinškova, Gorjupova IV. Petek:_Glavarjeva, Kolodvorska, Prelovškova, Vrhovnikova, Lavričeva
KS MENGEŠ / NOVEMBER, JANUAR, MAREC, MA|
I.   Ponedeljek:    Gorenjska cesta, Topole, C. Kokrškega odreda. Jama
I.   Torek: Kamniška, Ul. Toma Brejca, Veselovo nabrežje
I.   Sreda: Novakova, Prešernova, Šlandrova
I.   Četrtek:        Koželjevo nabrežje, Medvedova, Koščeva, Osojnikova,
_Dragarjeva, Strehovčeva, Sinkova_
KS JARŠE / NOVEMBER, JANUAR, MAREC, MAJ
Jelovškova, Perkova št. 1-19, Slomškova, Spodnje Jarše št. 1-12
Dragarjeva, Fajferjeva, Miševa, Perkova od št. 19 naprej Jarčeva, Kettejeva, Rozmanova, Marokova, Mavsarjev trg Spodnje Jarše in Srednje Jarše do št. 17 Srednje Jarše od št. 17 naprej, Zgornje Jarše _Zgornje Jarše, Kamniška št. 1, 2
IV. Četrtek: IV. Petek:
Petek:
Ponedeljek:
Torek:
Sreda:
Četrtek:
Petek:
Petrovčeva, Kovičeva, Trdinova, Zoranina Peternelova, Šubljeva_
KS PRESERJE / NOVEMBER, JANUAR, MAREC, MAJ
II.	Petek:
III.	Ponedeljek
III.	Torek:
III.	Sreda:
III.	Četrtek:
III.	Petek:
Igriška
Kamniška, Tovarniška
Bistriška, Gajeva, Kajuhova, Pelehova (od št. 1 do Kajuhove ul.), Staretova
Levstikova, Pelechova (od Kajuhove ul. do Pelechove št. 67),
Vaška pot (do št. 27)
VI. ul., VII. ul. (od št. 2-16A), VIII. ul.,
Pelechova (od št. 67 naprej)
I. ul„ II. ul„ III. ul., IV. ul., VII. ul, (od št. I6A naprej), VIII. ul., (št. 8, 9, 10, 12)
KS HOMEC-NOŽICE / NOVEMBER, JANUAR, MAREC, MAJ
IV. Ponedeljek:    Bolkova, Vaška pot št. 27 do 37 IV. Torek: Gostičeva IV. Sreda: Nožice
V OBČINI ŠE OBMOČJA BREZ VODE
Kdaj voda na Limbarsko goro
Časi, ki prihajajo, so investicijam izrazito nenaklonjeni, pa najsi gre za komunalne ali kakšne druge. Denarja pač ni in ga ne bo, nekateri pravijo, da še za vsakdanje potrebe ne, kaj šele za investicije.
Ena izmed investicij je tudi nadaljevanje izgradnje vodovodnega sistema Ples, ki naj bi v bližnji prihodnosti pripeljal vodo Limbarski gori, Dobravi, Plesu in še nekaterim območjem na tem koncu, saj doslej pijejo, nekateri pa tudi ne, vodo iz vaških zajetij, ki niti niso vsa neoporečna. V sušnih obdobjih je veliko pomanjkanje zdrave pitne vode.
Izgradnja sistema je vsa leta spremljana s pomanjkanjem finančnih sredstev. Dogovarjena etapna izgradnja se prestavlja, etape postajajo etapice, prav pomanjkanje denarja pa je tisto, ki grozi, da to območje še kar nekaj časa ne bo imelo vode.
Zato krajani sicer gledajo na nadaljevanje izgradnje tega sistema, ki se ravnokar odvija pred njihovimi očmi, z naklonjenostjo. Predvsem pa se v njihovih očeh zrcali skrb, kako bo z izgradnjo vodovodnega sistema v prihodnje, ko bo denarja za investicije še manj.
Sami so že prispevali in bodo še po svojih močeh, vendar prav veliko od njih ni pričakovati, saj se vsakodnevno nižanje življenjskega standarda pozna že tudi na tem najmanj razvitem koncu naše občine.
Pred nami je priprava osnutka Proračuna za leto 1992, v katerem bo investicij bistveno manj in zelo majhne bodo. Bomo znali, zmogli, pa tudi hoteli med njimi najti tiste, ki so naši občini najbolj potrebne. Da je to zdrava pitna voda, smo zapisali že kar v nekaj planih, da o besedah, izgovorjenih na to temo, ne izgubljamo posebej besed.
Menda naj bi v letošnjem letu končno dobile vodo vse vasi v Krajevni skupnosti Velika vas Dešen, s čimer bo zaključena velika akcija. Pohvalno: za občino, za krajane in Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale. Krajani dela KS Moravče upravičeno pričakujejo, da se bo v naslednjih letih zaključila tudi izgradnja Plesa in celotnega sistema na tem območju. Brez večjega deleža tolarjev v proračunu tudi za leto 1992 vode na tem območju še nekaj let ne bo?
VERA VOISKA
		
16		Sporočila
osno
Uredništvo glasila »Slamnik« obvešča vsa zainteresirana podjetja, firme in posameznike, da lahko svoje dobre želje za leto 1992 posredujejo v novoletni številki »Slamnika«. Naročila sprejemamo do vključno 5. decembra 1991 na sedežu glasila Domžale, Ljubljanska cesta 69/1.
Vse informacije po telefonu 721-320,
Vse občane ponovno obveščamo,
da lahko vse v zvezi z objavljanjem in dopisovanjem v glasilu »Slamnik« urejajo v prostorih Skupščine občine Domžale na Ljubljanski cesti 69/1 v sobi št. 47.
KNJIŽNICA DOMŽALE
Pouk lepega govora
Mali oglasi
V DOMŽALAH nudim sobo mlajši upokojenki za pomoč v gospodinjstvu. Telefon:
711- 676.
YUGO 55 AX karamboli-ran, letnik 87, prodam. Naslov: Cerar Mojca, Vir, Huba-dova 5, 61230 Domžale. Telefon: 712-309.
POUČUJEM kitaro, klavir in glasbeno teorijo. Telefon
712- 923.
HIŠO, novo, komfortno na Zgornjem Dobenu, 120 m2 površine, centralna kurjava, vodovod, delno opremljeno, 610m2 parcele, prodam. Telefon: (061) 331-528.
V NAJEM vzamem delavni-ški prostor 60-100 m2 plastika. Ponudbe na telefon 712-968.
ŠIVANJE in manjša popravila posteljnega perila, prtov, brisač ipd. Pokličite vsak dan od 8. do 12. ure na telefonsko številko 737-213. Se priporočam!
UGODNO prodam nov stroj za entlanje »Singer 14 U profesional«. Telefon: 727-908.
Strojenje krzna
USNJARSTVO VAVPETIČ
Triglavska ul. 24, Radomlje Tel.: 727-015 ali 727-243
PRODAM zelo ohranjeno zamrzovalno omaro, širine 60 in višine 82cm po ugodni ceni. Naslov: Vidic, Ljubljanska 76, Domžale.
SERVIS ŠIVALNIH STROJEV KLANČAR - Pre-serje, Kajuhova n. h. (v bližini KEMISA). telefon: 723-324, 727-897, odprto od 10.-12. in od 15.-17. ure. NOVO - prodaja vseh vrst šivalnih strojev - novih in rabljenih.
INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 738-662.
DIMIM in sušim vse vrste mesa in mesnih izdelkov. Telefon: 728-762, zvečer.
POPOLNOMA opremljeno, centralno ogrevano enosobno stanovanje v Domžalah, Simona Jenka 13, oddam v na jem. Ostalo po dogovoru lefon: (065) 48-567, od ° ure.
Te-do9.
OBVESTILO
Smučarsko društvo Domžale organizira od 13. do 15. decembra 1991 v hali Komunalnega centra v Domžalah SMUČARSKI SEJEM
VABLJENI!
UGODNO prodam ca. 2.200 kom. nove strešne opeke »Kikinda« 272. Telefon: 738-408, Gornik Mengeš.
ZA DELO v trgovini z živili v Mostah pri Komendi iščemo trgovce in poslovodjo. Ponudbe oddajte na naslov: Po-ravne, Moste 69, 61218 Komenda.
POSLOVNI PROSTOR v Mengšu 32 m2 s sanitarijami oddam v najem. Telefon 739-322.
INSTRUIRAM angleščino za osnovne in srednje šole. Telefon: 712-996.
PAZIM na otroke od dveh do petih let na domu. Naslov: Vida Žulič, Perkova 30, Rodica, 61230 DOMŽALE.
TERMO AKUMULACIJSKE peči in TV sisteme montiram in popravljam. Naslov: Zi-belnik Matija, Glavarjeva 22, 61234 MENGEŠ. Telefon: (061) 737-194.
OBRTNIKI, knjigovodske storitve za vas opravlja knjigovodski servis. V prostorih Obrtnega združenja Domžale, Vir, Šaranovičeva 21. Vsak dan od 16. do 18. ure.
Na relaciji Zagorica-Rova je bila 15. novembra izgubljena igrača medvedek. Najditelj naj pokliče na tej.: 727-733. Caka ga nagrada!
Že od davnih časov so bili dobri govorniki spoštovani, cenjeni in iskani. V mnogih izmed nas tli želja, da bi javno nastopali, da bi se znali dobro, tekoče in pravilno izražati tudi v vsakdanjem življenju, na delovnem mestu, na sestankih - tako kot si to slovenski jezik zasluži.
Zato KNJIŽNICA DOMŽALE skupaj z radijsko napovedovalko ANICO GLADEK prvič v Domžalah organizira pouk lepega govora. Tu bomo na kon-kretnih primerih, ob delu z vsakim kandidatom posebej, obdelali poglavja o naglaševanju in izgovoru besed, o napakah, ki se v govoru pojavljajo, o po-
dajanju besedila, oblikovanju najrazličnejših napovedi, o sproščenem vedenju pred mikrofonom in kamero, da bi bil vaš nastop pred gledalci in poslušalci, v vsakdanjem komuniciranju ter poslovnih stikih kar najbolj prepričljiv, prikupen in samozavesten.
Najbrž ste se pa tudi že sami ničkolikokrat prepričali, da ima lepa, pravilna in kultivirano podana beseda čudovito moč.
Tečaj bo potekal v prostorih Knjižnice Domžale ob torkih v večernih urah.
Prijavite se lahko osebno v Knjižnici ali po telefonu (721204) do 10. decembra 1991, ko se bo tečaj tudi začel.
Cena tečaja je 1700 SLT.
CDo
nesa
torej za vse starosti in velikosti,
od oktobra dalje na Ljubljanski cesti 76, v trgovskem centru (SGP).
Trgovina MONESA je odprta vsak dan od 9. do 19. ure in v soboto od 9. do 12. ure.
OBČINSKA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA DOMŽALE
obvestilo!
Občane obveščamo, da je skladišče RK z rabljenimi oblačili in obutvijo odprto prvi in zadnji četrtek od 15. do 17. ure na Ljubljanski 36 (stari dom upokojencev v Stobu).
OO RDEČEGA KRIŽA DOMŽALE
ZlJBl V
SEJEM V
VELE
od B. do 6. decembra
Bogata izbira - ugodni nakupil Presenečenja za otroke!
vetličarna <=JJalia
Mengeš, Liparjeva 4 Odprta vsak dan od 9. do 19., ob sobotah od 9. do 18. ure. Lahko pokličete tudi po telefonu 738-588
KEFO
Kemoservis-fotomaterial, Kongresni trg 2, Ljubljana, tel.: (061) 153-000, telefax: (061) 213-761, telex: 31240 yu kefo
nudi
1. SKLADIŠČNI PROSTOR NA OBMOČJU DOMŽAL
- v najem ali
- v delni najem za določen ali nedoločen čas
RAZKLADANJE IN PALETIZIRANEGA BLAGA TER DRUGE SKLADIŠČNE STORITVE
NAKLADANJE
- v primeru svojega interesa lahko svojo ponudbo dopolnimo in za vas opravljamo skladiščne storitve v celoti (sprejem, skladiščenje in izdaja blaga ter vodenje skladiščne dokumentacije)
3. DOSTAVO BLAGA NA OBMOČJU SLOVENIJE
Agencija KARO
• davčno svetovanje
• cenitve osnovnih sredstev drobnega gospodarstva
• ustanavljanje podjetij
• knjigovodski servis
- za obrt
- za d. o. o.
ROMAN KALUŠNIK
Pisarna:
Vir, Šaranovičeva 21 a, 61230 Domžale, S (061) 713-743
VABIMO, DA V TEH MEGLENIH DNEH OBIŠČETE S SONCEM OBSIJANI DOMŽALSKI DOM NA VELIKI PLANINI.
Dom bo odprt vsak vikend (sobota, nedelja) ter za Božič, za silvestrovanje in ob Novem letu. Dostop je možen iz Stahovice, iz Smrečja ali z avtom preko Černivca in kranjskega Raka na Marijanine njive.
PLANINSKO DRUŠTO DOMŽALE
Potrebujete morda tapetniške usluge:
- obnovo sedežnih garnitur,
- dekoriranje prostorov (tapete, zavese, tapison, itison)
TAPETNIŠTVO & DEKORACIJE SEVER
Šmarca, Pibernikova 23, Kamnik, tel.: 813-951 PRIČAKUJEMO VAS!
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
Prihaja čas obdarovanj, zato pohitite na Ljubljansko 100 v Domžalah (nasproti nekdanje postaje milice) v trgovinico
Na bogato založenih policah
vas pričakujejo:
izdelki domače in umetne obrti
♦ keramika (posode za mleko, sklede, pitre) ♦ steklo (kozarci, kelihi, vrči, vaze) ♦ tekstilni izdelki (blazine, prijemalke, prti)
♦ pleteni stoli in mize ♦ osebni okras (rute, svila, šali, pentlje, verižice) ♦ svileno cvetje (božični in novoletni aranžmaji) Pričakujemo vas vsak dan od 9. do 19. ure in ob sobotah od 9. do 13. ure.
Sporočila
17
Dober kruh iz Napredkove pekarne že v decembru ( v vseh naših trgovinah
Masljeva 6, Domžale (za Kurivom), telefon: 714-083
ANGFRA, d. o. o.
Jezikovni tečaji v Mengšu:
- angleščine, nemščine, francoščine
Vpis in informacije po telefonu 841-442 po 19. uri.
K nap
napredek k. domžale
POSLOVNI PROSTOR
Trgovsko gostinsko podjetje Napredek nudi v Veleblagovnici v Domžalah v najem primeren prostor za opravljanje storitvenih obrtnih dejavnosti, kot so:
- popravilo čevljev,
- izdelava ključev,
- manjša šivalnica.
Interesenti naj svoje ponudbe oddajo do 10. decembra tega leta na upravi podjetja.
DELAVCI PRI OBRTNIKIH IN OBRTNIKI IZ DOMŽALSKE OBČINE
SKLAD ZA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV PRI OBRTNIKIH, Vir, Šaranovičeva 21 a, tel.: 713-592
organizira
ZAČETNI TEČAJ RAČUNALNIŠTVA
V sodelovanju z računalniškim inženiringom MENGO iz, Mengša bomo skušali pomagati vsem, ki za svoje poslovno in pisarniško delo potrebujete osnove znanja računalništva.
Osnovni tečaj bo trajal 12 učnih ur v predavalnici v Mengšu.
V KOLIKOR BI ŽELELI ZAHTEVNEJŠE RAČUNALNIŠKE TEČAJE, BOMO ORGANIZIRALI TUDI TE.
PRIJAVITE SE ČIMPREJ PISNO, OSEBNO ALI PO TELEFONU NA SKLADU ZA IZOBRAŽEVANJE NA VIRU.
PRIČAKUJEMO ŠTEVILČNO UDELEŽBO NA TEČAJU, KI SODI ŽE K SPLOŠNI IZOBRAZBI.
VEČ ZNAŠ - VEČ VELJAŠ
Košarka
za najmlajše!
Košarkarski klub Domžale vabi fante, roj. v letu 1979 do 1981, na vadbo vsak ponedeljek in petek od 16. do 17.30 v telovadnico OŠ Venclja Perka Domžale. Mesečna članarina znaša 500 SLT. Vabljeni!
Bencinski
servis
v Moravčah
Odprt vsak dan od 7. do 19. ure, ob nedeljah od 8. do 12. ure. Telefon 731-012. Obiščite nas! Po-streženi boste hitro, kvalitetno in prijazno!
Kinološko
društvo
Domžale
vabi lastnike mladih psov, starih do šest mesecev, in bodoče lastnike psov na POSVET O VZGOJI, PREHRANI in ZDRAVSTVENI ZAŠČITI PSA.
Posvet bo v društvenem domu za Šumberkom (ob cesti Vir-lhan) v četrtek, dne 28. novembra 1991 ob 16. uri.
Vljudno vabljeni!
LIP RADOMLJE p.o.
Pelechova 15, Preserje 61235 Radomlje
Razpisuje
po sklepu delavskega sveta JAVNO DRAŽBO
za prodajo skladiščnega prostora na Rodici, Dragarjeva 13, velikega 188,75 m2, s pripadajočim deležem funkcionalnega zemljišča na pare. št. 1885 in 1885/1, stanovanjski prostori so izvzeti.
Izklicna cena: 4.177.059 SLT Dražbeni pogoji:
- plačilo ob podpisu pogodbe oz. v skladu, z dogovorom,
- interesenti morajo do dneva dražbe položiti kavcijo v višini 10% izklicne cene,
- kavcijo uspelemu kupcu vračunamo v kupnino, drugim pa vrnemo po dražbi,
- javna dražba bo v ponedeljek, 9.12.1991, na sedežu podjetja - v Preserjah, Pelechova 15, v sejni sobi ob 12. uri.
- Interesenti dobijo vse podrobnejše informacije na tel. 061 727-099, 727-122.
- Ogled objekta je možen po dogovoru,
- Stroške prepisa in davek na promet z nepremičninami poravna kupec.
PODJETJE
HELIOS
KEMIČNA TOVARNA DOMŽALE, d. o. o. LJUBLJANSKA 114, 61230 DOMŽALE
objavlja
JAVNO LICITACIJO ZA PRODAJO RABLJENIH STROJEV, NAPRAV IN ELEKTROMOTORJEV
STROJI IN NAPRAVE
Zap. št.		Izklicna cena tolarjev
1.	TRANSPORTNI TRAK prevozni - poševni valjčki	
	dolž. 9,5 m, širine 50 cm - brez pogona!	30000
2.	TRANSPORTNI TRAK PREVOZNI - ravni	
	dolž. 7 m, širine 50 cm - brez pogona	21000
3.	TRANSPORTNI TRAK PREVOZNI - ravni	
	dolž. 5,5 m, širine 50 cm - s pogonom	30000
4.	DUPLIKATOR - nerjaveč	
	0 1400 x 1300 (z nogami)	30000
5.	REZERVOAR 0 2200 X 2800 z nogami	
	(bivši kondenčni rezervoar)	25000
6.	SOBNA PEČ ZA PREMOG	
	7 kVV, letnik 1984, »Boris Kidrič« Maribor	2000
7.	REDUKTOR MEŠALA	
	os 11637 z elektromotorjem 7 kVV	15000
8.	REDUKTOR - polžni (brez podatkov)	2000
9.	REDUKTOR - polžni (brez podatkov)	2000
10.	REDUKTOR-polžni	2000
11.	REDUKTOR N = 18 kVV, n = 26 o/min, Sever Subotica	30000
12.	REDUKTOR N = 18 kVV, n = 26 o/min, Sever Subotica	30000
13.	CISTERNA ZA OLJE	
	130 x 170 x 110 cm, volumna 2,5 m3	2000
14.	DVIGALO Veda 2 - Vulkan Reka	
	z jekleno vrvjo in elektromotorjem 3 kVV	10000
15.	DVIGALO Veda - Vulkan Reka, 1 t	15000
ELEKTROMOTORJI
Zap. št.	št.		tov. št.	moč	št.	izklicna
	mot.	proizv.			obr.	cena
1.	170	Rade Končar	433190	1,5 Hp	910	400
2.	171	Rade Končar	402326	5,5 Hp	1420	900
3.	172	Rade Končar	203947	2,5 kVV	940	600
4.	173	Elektrokovina	184780	0,45 kVV	915	200
5.	174	Elektrokovina	323029	0,8 kVV	1360	300
6.	175	Rade Končar	(brez pod.)			200
7.	176	Rade Končar	870716	0,75 kVV	1370	300
8.	177	Rade Končar	438633	1,1 kW	910	400
9.	178	Elektrokovina	224364	0,42 kVV	1380	300
10.	179	Rade Končar	273803	7,5 kVV	1400	1000
11.	180	Rade, Končar	194180	1,85 kVV	brez rotorja	200
12.	181	Rade Končar	915113	36 kVV	2900	3500
13.	182	Elektrokovina	(brez pod.)			400
14.	183	Sever	36887	2,2 kVV	1360	400
15.	184	brez podatkov				500
16.	185	Rade Končar	394838	2,8 kVV	700	800
17.	186	Rade Končar	410206	9,5 kVV	950	1200
18.	187	Sever	941421	7,5 kVV	1453	1200
19.	188	Rade Končar	372196	2 kVV	700	500
20.	189	Sever	941419	7,5 kVV	1453	1200
21.	190	Rade Končar	15022	2,7 kVV	940	600
22.	191	Rade Končar	197585	2,4 kVV	1405	400
23.	192	Rade Končar	717289	1,85 kVV	1400	400
24.	193	Rade Končar	336631	2,5 kVV	930	400
25.	194	Sever	115263	1,5 kVV	2870	300
26.	195	Sever	238299	11 kVV	2930 (s črp.)	4000
27.	196	Sever	193954	0,75 kVV	680 (s črp.)	1000
28.	197	Elektrokovina	37015	0,80 kVV	1350 (s črp.)	1000
29.	198	Brovvn Boveri	378118	0,75 kVV	1390	300
30.	199	Brovvn Boveri	380889	1,5 kVV	1410	300
31.	200	Sever	933381	7,5 kVV	1453	1200"
32.	201	Rade Končar	203654	4,2 kVV	2870	700
Javna licitacija bo v soboto, 7. decembra 1991, ob 10. uri v prostorih podjetja Helios, Kemična tovarna Domžale, Ljubljanska 114, 61230 Domžale.
Ogled sredstev, ki so naprodaj, je mogoč dve uri pred začetkom licitacije.
Na licitaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki pred začetkom licitacije vplačajo varščino v višini 10% od izklicne cene.
Vso opremo bomo prodajali po načinu VIDENO-KUPLJENO, brez kasnejših reklamacij.
Kupec na izlicitirano ceno plača še predpisani prometni davek, razen če predloži ustrezne izjave
o oprostitvi.
Kupnino mora kupec plačati po licitaciji oz. v roku 3 dni pri glavni blagajni Helios, Poslovne storitve,
Količevo 2 in takoj po plačilu kupljeno opremo tudi odpeljati.
Vsa dodatna pojasnila dobite po telefonu (0601) 713-007 int. 356, 358.
18
Sporočila
PREKLIC
Podpisana Ema Pavlic, Stotnik 1, p. Stahovica, preklicujem vse neresnične izjave v zvezi z Damjano Urankar in njenim očetom Vinkom iz Lipe 5, p. Blagovica.
Zahvaljujem se obema prizadetima, da se strinjata s preklicem in sta odstopila od nadaljnjih postopkov.
EMA PAVLIC
Servisni center TV-VIDEO-KAMKORDER-SAT
- pooblaščen za SELEČO, SAMSUNG
- specializiran za GRUNDIG, PANASONIC, PHILIPS
- strokovna popravila tudi ostalih znamk
- teletekst moduli
Delovni čas od 9.-12., 16.-19., telefon 711-007 (non-stop). ROMAN GOROPEČNIK, KIDRIČEVA 5, DOMŽALE (nasproti Univerzale)
GRADITELJI
Če gradite, adaptirate, prenavljate v Domžalah, Stanovanjska zadruga »Bajta« na Ljubljanski 80 v SPB 1 - III. vhod -1, nadstropje vam nudi:
brezplačen popis materiala • nakup materiala brez prometnega davka, za kar vam zaračunavamo samo 3 % manipulativnih stroškov • plačilo materiala po povzetju • nakup materiala na obroke • nadzor (brezplačen, če zadružnik v roku 12 mesecev nabavi material nad vrednostjo 300.000 tolarjev)
• vso tehnično dokumentacijo • vse pravne storitve
• vpisnina in članarina za leto 1991 znaša 200 tolarjev (prvih 50 članov ne plača članarine in vpisnine) • projektne, cenilne in pravne storitve v zvezi s prenosom lastninske pravice na zgradbah in zemljiščih
Delovni čas: vsak delavnik od 8. do 15. ure.
IZDELAVA GRADBENIH LEPIL STARIČ MILOŠ
Cenjene kupce obveščam, da sem preselil svoj poslovni prostor z Vira, Šaranovičeva 31, v MENGEŠ, ULICA TALCEV 10 (GRAD MENGEŠ). V prodaji imamo več vrst gradbenega In keramičnega lepila In ustrezne fuglrne mase.
Po dogovoru vam večje količine brezplačno pripeljemo tudi na dom. Informacije dobite po telefonu 711-340, predvsem v večernih urah. SE PRIPOROČAMO!
Vstopite v SVET MODE, ELEGANCE, BARVNIH KOMBINACIJ IN NOVIH KVALITET.
Idejo in nasvet najdete v
PRISTAVI, trgovini z metrskim blagom
v Domžalah, Kamniška 2 (nasproti Postaje milice).
Pričakujemo vas vsak dan, razen nedelje, od 9. do IS. in od 16. do 19. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage sestre, tete in svakinje
Cite Rabič
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so kakorkoli počastili njen spomin. Posebna zahvala velja Domu počitka Mengeš za skrb in nego v njeni dolgotrajni bolezni*. Posebno smo dolžni zahvalo našemu dobremu sosedu Petru Krušniku, ki se je takoj nesebično odzval naši boli in nam vsestransko pomagal. Nadalje'se zahvaljujemo kolektivu podjetja Trak Mengeš za izraze sožalja, venec in denarno pomoč. Lepa hvala obema govornikoma, ki sta tako lepo orisala lik naše Cite, domačemu pevskemu zboru za prelepe pesmi in petje, ter tudi gospodu župniku Zajcu za pogoste obiske ob njeni postelji in lep pogrebni obred. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: Rabičevi
Ljubila si polje, gozdove, še bolj si ljubila nas
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame
Albine Avbelj
roj. Mav iz Imovice št. 5
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, maše, izrečeno sožalje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala pevcem iz Lukovice, cerkvenemu zboru Šentvid in g. dekanu za opravljen obred.
Vsi njeni
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
ZAHVALA
V enainosemdesetem letu je ugasnilo življenje  našemu  dragemu   možu, očetu, dedku, bratu, stricu in bratrancu
Ivanu Zajcu
po domače Jurjevemu atu s Pšate
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so darovali cvetje, svečke in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala vsem, ki so darovali za cerkev in svete maše. Iskrena hvala zdravniku dr. Farkašu za dolgoletno zdravljenje ter gospodu župniku za- lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke.
Vsi njegovi
IN MEMORIAM
Ivan Lavrač
Dne 11. 10. letos smo se na moravškem pokopališču poslovili od Ivana Lavrača, dolgoletnega predsednika Društva upokojencev Moravče. Ivan se je rodil 27. 3. 1910 v številni Lavračevi družini v Moravčah. Na svoji razgibani življenjski poti se je aktivno vključeval v delo Gasilskega društva Moravče, bil je predvojni član godbe v Moravčah, po odhodu v pokoj pa se je popolnoma zapisal delu
v Društvu upokojencev v Moravčah. Delo predsednika je prevzel od Franca Pergarja iz Dol. Kmalu se je društvo številčno zelo povečalo. Člani društva so začeli z organizacijo izletov po domovini in tujini pod vodstvom pokojnega
Ivana.
Ivan Lavrač je bil skupaj še z nekaterimi člani glavni pobudnik in organizator gradnje novega doma Društva upokojencev Moravče na mestu starega gasilskega doma v Moravčah. Ob moralni podpori g. Radenska iz Domžal je gradnja lepo napredovala. Pokojni Ivan je pri izgradnji doma opravil prek 600 prostovoljnih delovnih
ur.
Lavračev Ivan je bil znan tudi kot ljubljanski živinozdravnik predvsem v časih, ko veterinarska služba še ni bila dobro organizirana. Ob vsakem času se je odzval prošnjam krajanov in pomagal
bolnim živalim na kmetijah v moravski dolini. Svojo ljubezen do narave je izkazoval z urejanjem parka sredi Moravč, zelo zavzeto pa je skrbel tudi za čistočo osrednjega trga v Moravčah. Moravski upokojenci, člani društev in krajevne skupnosti se s hvaležnostjo spominjamo pokojnega Ivana, ki je znal prisluhniti ljudem, potrebam našega kraja in predvsem članom Društva upokojencev Moravče.
KS in DU Moravče
ZAHVALA
Umrla je draga žena, mama in stara mama
Jožefa Dacinger
rojena Kolar iz Mengša
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darovano cvetje. Iskrena hvala vsem, ki ste darovali namesto cvetja za maše in v druge namene ter jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za ganljivo zapete pesmi. Iskrena hvala podjetjema Lek Mengeš in Napredku Domžale, Domu upokojencev Domžale ter Dravinjskemu domu iz Ljubljane za vso pomoč. Vsem skupaj in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni
Imel si pridne roke in zlato srce, srce je tvoje dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Spomini na te živijo in solze tvoj prerani grob rosijo.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj je tiho odšel od nas ljubi mož in
Janez Matko
Dragi sorodniki, sodelavci, prijatelji,-sosedje in znanci, nastalo praznino tolaži vaše globoko sočutje. Hvala vam za občutek, da kljub izgubi moža in atija nismo ostali popolnoma sami. Vsem, ki ste ga tako Številno pospremili na njegovo zadnjo pot, iskrena hvala za vsestransko pomoč, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala tudi učencem iiv razredničarki 8. b razreda OŠ Dob. Prav tako hvala gospodu Šebeniku »Kompas Hertz«, ki se je z ganljivo besedo poslovil pri odprtem grobu. "Hvala zboru Ravnikarjevih za spremljavo svete maše, pevcem TOSAMA in gospodu Komparetu za zaigrano tišino. Posebno zahvalo gospodu župniku Mihu Žnidarju za duhovno pomoč in lepo opravljen obred. Vsem in vsakomur posebej Še enkrat iskrena hvala!
V bolečini: žena Nada, sinova Marko in Janez
Solza bo oko rosila, dokler nas ne bo združila.
ZAHVALA
Zapustil nas je naš dobri in skrbni mož, oče, stari oče, brat in tast
Franc Barlič
s Kranjega brda št. 2
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom sosedom, prijateljem, in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, moravskim pevcem za zapete žalostinke ter govorniku za besede slovesa. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Umrla je naša draga
Marija Cimerman
iz Loke pri Mengšu
Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, tovarni Stol Kamnik, tovarni Indu-plati, gostišču Hram Rožica ter ostalim znancem za izrečeno sožalje, cvetje, finančno ter drugo pomoč. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoča: sin Stane in sestra Tilka
		
		Tišina, tišina jesenska, tišina. Ostala z menoj je samo bolečina, ostale z menoj so besede slovesa, ko listje rumeno, ko pade z drevesa. (A. Gradnik)
		ZAHVALA
		, Ko nas je nenadoma in prezgodaj zapustil naš ljubi mož, oče, ata, brat, svak in stric
		Jože Hafner
	Jfi jfp|	s Škrjančevega 15 a
ste sočustvovali z nami in nam pomagali, zato se vam iskreno zahvaljujemo. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izražena sožalja, podarjeno cvetje in Številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala podjetju Papirnica Količevo, Krajevni skupnosti Toma Brejca Vir, Kegljaškemu društvu Domžale ter Društvu upokojencev Radomlje, g. župniku Mihi Žnidarju za lepo opravljeni pogrebni obred ter besede slovesa in Oktetu TOSAMA za ganljivo zapete očetove najljubše pesmi. Vsem in vsakomur posebej, ki boste tako kot mi, dragega Jožeta ohranili v lepem spominu, iskrena hvala!		
		Vsi njegovi
Sporočila
I P! I m
19
ZAHVALA
Umrla je draga žena, mama in stara mama
Rozka Gerčar
Brgantova mama iz Dupeljn 3
Zahvaljujemo se g. arhidiakonu dr. Ivanu Merlaku, župniku in dekanu Andreju Svetetu in številnim duhovnikom iz kamniške, domžalske in trebanjske dekanije ter Janezovim sošolcem za lepo opravljeni pogrebni obred. Hvala g. Janezu Bernotu za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem za tolažilne pesmi upanja na vstajenje ter vsem, ki ste se tako številno udeležili njenega pogreba, darovali zanjo za maše in za obnovo farne cerkve ter zanjo molili. Še vnaprej jo priporočamo v molitveni spomin.
Vsi njeni
Ko spet pomlad bo na tvoj vrt prišla, sedla bo na rosna tla, čakala bo, da prideš Ti, in zajokale, ker Te ni...
V sedemdesetem letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, svak in stric
Pavle Orehek
Končkov Pavle iz Doba
Ob boleči in prerani izgubi izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, GD Dob, TVD Partizan Dob, KO ZZB Dob in TP Napredek za izražena sožalja, za cvetje, svete maše in sveče ter za tako Številno spremstvo na njegovi poslednji poti. Prisrčna hvala g. župniku Mihu Žindarju in g. kaplanu Cirilu IsteniČu za lep pogrebni obred, Oktetu bratov Pirnat in Godbi Domžale za zapete in zaigrane žalostinke, gasilcem in praporščakom ter govornikom za izrečene besede slovesa. Še enkrat vsem in vskomur posebej iskrena hvala!
Vsi njegovi
V SPOMIN
10. novembra je minilo leto dni, od kar nas je nenadoma in mnogo prezgodaj zapustil naš sin, brat in striček
Janez Steiner
Frnihtov Janez iz Stoba
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate in ga pogrešate, kot ga pogrešamo in ga ne moremo pozabiti tudi mi.
Vsi njegovi
Delo, skrb, trpljenje tvoje je bilo življenje.
ZAHVALA
Zapustil nas je naš dragi
Štefan Kmetic
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Iskrena hvala dr. Farkašu, Zvezi borcev ter Društvu Wl Domžale. Iskrena hvala tudi g. Milanu Likarju za izrečene poslovilne besede ter g. župniku za lepo opravljen obred.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene mame, babice in prababice
Marije Steiner
J^m00 lik rojene Kožar
se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za ustno in pisno izražena sožalja, cvetje, sveče in darove v korist cerkve ter za vso pomoč. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev ter dr. Zajčevi za nego in skrb. Iskrena hvala tudi g. župniku za opravljeni pogrebni obred in pevcem Stobljanskega okteta za ganljivo zapete pesmi. Vsem skupaj in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
ZAHVALA
V šestinsedemdesetem letu nas je tiho za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče, brat, stric in svak
Franc Gabršek,
Tofov France s Homca
Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za darove, namenjene za obnovo cerkve in sv. maše. Najlepša hvala homškim cerkvenim pevcem in gospodu župniku Golobu za lep pogrebni obred. Hvala tudi kolektivu STOL Kamnik za darovano cvetje. Vsem, ki ste bili z njim in z nami, še enkrat hvala!
Vsi njegovi!
ZAHVALA
V deveti nsedemdesetem letu nas je zapustil dragi mož, ata in stari ata
.* Martin Klander
iz Domžal
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Družina Klander
ZAHVALA
V devetinšestdesetem letu nas je zapustila naša draga sestra, svakinja in teta
Marija Cerar
s Škrjančevega
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in njenim nekdanjim sodelavcem za izrečena sožalja ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala osebju Doma upokojencev Domžale za skrb in nego v zadnjih tednih njenega življenja. Iskrena hvala g. župniku in radomeljskemu cerkvenemu pevskemu zboru za lepo opravljeni bogoslužni in pogrebni obred. Posebna zahvala kolektivu LIP Radomlje za cvetje in denarno pomoč, kot tudi obema praporščakoma. Zahvaljujemo pa se tudi vsem, ki so namesto cvetja darovali za cerkev in maše.
Njeni domači
	Čeprav Te smrt je iz sredine naše vzela, še vedno Te ljubezen naših src bo grela!
	
	V SPOMIN
	Minilo je petnajst let, odkar nas je vse prezgodaj zapustil naš nepozabni
	Jože Urankar
	
iz Loga nad Blagovico	
Vsem, ki ste ga ohranili v spominu in postojite ob njegovem grobu, hvala.	
Vsi njegovi	
ZAHVALA
Prezgodaj nas je zapustil naš dragi
Ferdinand Kovic
iz Doba
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in prerani grob zasuli s cvetjem. Iskrena hvala g. kaplanu Isteniču in g. župniku Žnidarju za pogrebno slovesnost, oktetu TOSAMA za ganljivo zapete žalostinke ter g. Juteršku za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ga ne boste pozabili!
Njegovi
ZAHVALA
Nenadoma in mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi
Miro Zmrzlikar
iz Domžale
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, za darovano cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala osebju Zdravstvenega doma Domžale za skrb, g. župniku za opravljen pogrebni obred, Stobljanskemu oktetu pa za pesmi zapete ob njegovem slovesu.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dobri mož in oče
Ivan Kofol
s Sv. Andreja pri Moravčah
Zahvaljujemo se vsem dobrim sosedom, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, nam stali ob strani in nas tolažili. Posebna zahvala Stanku za poslovilne besede, g. župniku za opravljen obred, pevcem za ganljivo zapete žalostinke. Iskrena hvala vsem., ki ste nam izrekli sožalje, darovali za maše in obnovo cerkve ter podarili cvetje. Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Zapustil nas je naš dragi ata, nono, pranono in stric
Andrej Mav
Cimpermanov ata iz Rafolč
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sv. maše ter vsem, ki ste se zbrali ob njegovem zadnjem slovesu. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred, govorniku za poslovilne besede in pevcem za zapete žalostinke. Vsem, ki ste bili ob izgubi našega ata z nami, še enkrat lepa hvala.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V devetinsedemdesetem letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata in stric
Ivan Klopčič,
po domače Jakčev ata s Prevoj
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste kakorkoli pomagali, darovali cvetje in za svete maše. Posebno se zahvaljujemo gospodu dekanu Andreju Svetetu z Brda za lepo opravljeno pogrebno svečanost. Iskrena hvala govorniku Petru Križnarju za poslovilne besede, Tonetu Habjaniču za ozvočenje in pevcem za lepo zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V devetinšestdesetem letu nas je nepričakovano      in mnogo prezgodaj zapustil naš najdražji
Frenk Vulkan
iz Domžal
Ob tem težkem trenutku se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in cvetje ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala gospodu župniku za pogrebni obred, Papirnici Količevo, predstavniku KS V. Perka za poslovilne besede in še posebno oktetu bratov Pirnat za občuteno zapete žalostinke.
Vsi njegovi!
MOJ PRISPEVEK ZA JAVNO RAZPRAVO
Vsi ljudje vse vedo
Smetarska
»Na živce mi gre, če moram kanto kupiti sam, drugi jo pa razmetavajo,« je ena najpogostejših pripomb na odlok o odpadkih. Se strinjam, samo to se še ne ve, kdo jo bo upošteval!
Protestiram
»Protestiram, hudo protestiram,« je rekel v razpravi o javnem redu in miru sodelujoči občan, ko je prebral, da mu novi odlok brani prenočevanje na senikih ipd.« Če že grem na senik, potem jaz na seniku sploh nikoli ne spim,« je bil užaljen. Predlagatelji pa v jok...
Moja fasada, tvoja fasada
Vsem packom, ki niso doslej skrbeli za zunanji videz svojih fasad, bo z uveljavitvijo odloka dokončno odklenkalo. Če je na bodo uredili takoj in zdaj, bodo plačali najmanj 2000 tolarjev, največ pa 5000 tolarjev kazni.
Ste že izračunali, kaj se vam bolj splača!
Le pazite se!
Predlagani odlok sicer malo posplošeno, pa vendarle decidirano, določa tudi, da boste plačali kazen, če boste prenočevali v prostorih brez dovoljenja lastnika oz. uporabnika prostora. Mami'in oči, dovolita vendar, če ne, bomo plačali kazen ...
Kvartopirci, pozor!
Kvartopirci ne samo, da ne bodo videli nebeškega kraljestva, pač pa bodo morali po predlogu odloka plačati celo kazen. Na srečo pa le v primeru, če bodo karte igrali kljub prepovedi, samo to se ne ve '- čigavi!
Tudi kadilcem odzvonilo!
Pa ne popoldan, pa tudi povsod ne. Kaditi ne bodo smeli v prostorih, v katerih prirejajo gledališke in kino predstave ter
športne prireditve, v javnih prevoznih sredstvih in javnih prostorih, kjer je to z napisom prepovedano, je v javnem WC-ju, ki ga nimamo, kaditi dovoljeno?
Po polnoči pa ven iz mesta
Eden izmed predlaganih odlokov (kar sami ugotovite, ali gre za odpadke ali kaj drugega), predvideva tudi prepoved opravljanja dejavnosti, ki zaradi hrupa motijo mir in počitek občanov v nočnem času. Ker pa predlagatelj razume ponočnjake, predlaga varianto: v mestih naj bi bilo to do 24,00 ure, zunaj pa do 2,00 ure. Ponočnjaki se bodo torej lahko selili, če jim bo do polnoči premalo, odprto pa ostaja vprašanje, ali bo taka možnost dana tudi nemeščanom, če bi po polnoči radi spali.
Brez dovoljenja lastnika
Slabo se piše tudi tistim, ki bodo brez dovoljenja lastnika
Predlog za preimenovanje ulic
Komisija za preimenovanje ulic Slavko Šlander Domžale je prejela več pobud in zahtev za preimenovanje ulic v Domžalah.
Te predloge je vskladila in predlagala:
Staro ime
Hauptmanova
Pot kurirjev
C. padlih borcev in
3. september
Brejčeva
Chvatalova
Kovičeva
Kidričeva
Kosčeva
Koširjeva
Kraigherjeva
Marokova
Ma vsa rje v trg
Partizanska
Peternelova
Rozmanova Šlandrova Titov trg Ljube Šercerja Toneta Tomšiča Veljka Vlahoviča Ul. 29. novembra Zormanova Vojkova
Novo ime ceste, ulice
Krumperška cesta Pot pod hribom
Šumberška cesta Ahčinova ulica Ul. Jožeta Gostiča Češminova cesta Slamnikarska cesta Kosovelova Ul. Tineta Kosa Potočnikova ali Jožefa Štefana Bernikova ulica
Rodiška ulica
Ul. Tončka Ravnikarja
Miklošičeva
Triglavska ulica
Ul. Simona Gregorčiča
Mestni trg
Ul. Matije Tomca
Ul. Ivana Pengova
Ul. Jakoba Aljaža
Ul. Jožeta Plačnika
Masarikova ulica
Ul. Koseškega
Kratka utemeljitev
(od brvi do Preloga) Domačin, kipar v Argentini Operni pevec, domačin Domače staro ledinsko ime Stara domžalska dejavnost Pesnik
Kipar, moravski rojak Oba naša znanstvenika
Utemeljitelj Domžal, pisatelj in kronist •Krajevno ime
Kulturni delavec, kronist, slikar Znan slov. kulturnik, pisatelj, slavist
Pesnik, Primorski slavček
Skladatelj, Domžalčan
Ihanski rojak, kipar
Znana slovenska osebnost
Slovenski arhitekt
Znani Češki politik in kulturnik
Ivan Vesel-Koseski, pesnik
rojen v Spodnjih Kosezah
Bralci Slamnika z Vira sprašujejo, kaj bo s preimenovanjem njihovih cest in ulic. Radovedni so tudi, kakšne zasluge za razvoj kraja ima Šaranovič, po katerem se imenuje glavna cesta na Viru. Najbolj duhovit odgovor na to vprašanje bomo objavili v Slamniku. Hkrati predlagajo, naj bi Saranovičevo cesto preimenovali v Mariborsko cesto.
Bukovčevo cesto naj bi preimenovali po pesniku Jožetu Virku, ki se je rodil na Podrečah in ga omenja tudi Krajevni leksikon Slovenije. Virk je napisal okoli 5000 pesmi, nekatere ponarodele pogosto slišimo tudi v radiu.
Svojo ulico si je s postavitvijo koliŠke papirnice gotovo zaslužil tudi gospodarstvenik in tovarnar Bonač, ki je tolikim delavcem dal delo in kruh in s tem pospešil razvoj kraja.
Predlagali so tudi spremembo imen osnovnih šol v Domžalah
OŠ Šlandrove brigade naj se preimenuje OŠ Venclja Perka OŠ Josip Broz Tito OŠ Olge Avbel
vOŠI., to je staro ime OŠ II., staro ime OŠ lil. Posebna OŠ
Vzgojnovarstvene organizacije naj se imenujejo:
ČEBELICA, METULJČEK, PIKAPOLONICA, RAČKA, POLŽEK...
poškodovali sadno drevje ali poljščine. Kaj pa je z dovoljenjem?
Komu račun?
En izmed členov Odloka o zunanjem videz naselij v občini Domžale govori tudi o tem, da morajo biti izložbe urejene in v nočnem času osvetljene. Nekateri od predlagatelja pričakujejo, da jim bo v javni razpravi odgovoril vsaj to, komu lahko pošljejo račun za porabljeno elektriko v ta namen.
Kaj pa moj prijatelj Ferdo?
Po odloku je na javnih prireditvah in v javnih lokalih prepovedano nositi orožje in druge nevarne pripomočke, s katerimi lahko prizadenejo telesne poškodbe. Sprašujem predlagatelj: Kaj pa moj prijatelj, Ferdo, ki je znan specialist za udarce na g..., naj pusti svoje osnovno orožje zunaj? Osa
ZAHVALA
Pomoč hrvaškim beguncem
Rdeči križ z drugimi humanitarnimi organizacijami je nosilec akcij za pomoč hrvaškim beguncem v občini Domžale. Trenutno je prek 300 begunskih oseb iz kriznih območij. Predvsem so to matere z otroci in starejše osebe. Naša pomoč so bili doslej prehrambeni paketi, oblačila, obutev, odeje in osnovna zdravstvena zaščita.
Družine, ki so sprejele begunske osebe in jih imajo nekatere nastanjene že več kot mesec dni, vse težje prenašajo dodatna bremena. Vse hitreje prihajajo tudi zimski dnevi in vojnih grozot v Hrvatski ni videti konca. Tukaj spremljamo osebe, ki so v tej nesmiselni vojni izgubili vse od domov, moža in staršev.
Obračamo se na vas v upanju, da bomo s skupnimi močmi olajšali stisko in trpljenje hrvaških beguncev z vašimi denarnimi ali blagovnimi prispevki na naš žiro račun 50120-678-55307 s pripisom za begunce ali na naslov Občinska organizacija Rdečega križa Domžale, Ljubljanska 36.
Rdeči križ se vam zahvaljuje za to človekoljubno in humano pomoč.
KOORDINACIJSKA SKUPINA ZA SPREJEM BEGUNCEV IZ HRVATSKE PRI IZVRŠNEM SVETU SOB DOMŽALE
Modernizacija našega okolja v duhu časa
Obveščamo vas, da smo pripravljeni sprejemati rento za občinsko smetišče, ne moremo pa sprejeti smetišča. S spoštovanjem! Vaša krajevna skupnost.
• • •
Ker Krašnjanom ni uspelo pridobiti republiškega skladišča radioaktivnih odpadkov, si prizadevajo za razvpite odpadke vskladiščene na Jesenicah, ki so tudi domžalskega izvora. V primerjavi z dobsko bi bila ta renta celo devizna. Če bo spodletel tudi ta poizkus, bodo tožili Marijo Terezijo, ker ni naredila železnice po Črnem grabnu.
• • •
Krajevna skupnost Blagovica se postavlja z izjemnim občinskim rekordom. Asfaltiranih imajo kar 1 % svojih cest. Kdo zna izračunati tale sklepni račun:
1 % cest... v 45 letih 100% cest... v   x letih
Pravilne rešitve pošljite na pravi naslov.
Zaradi sortiranja komunalnih odpadkov prosi Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale, da ne mećete skupaj časopisa Slamnik in To je to.
• • •
Zvedeli smo, da na skrajnem vzhodu občine prosijo, da se jim dodeli občinsko smetišče. Prostora vse do Izlak imajo dovolj, Elektro-element bi zaradi previdnosti ostal nedotaknjen. Če jim bo občina zagotovila tolikšno rento kot Dobu, so pripravljeni odkupiti tudi Elektroelement.
• • •
Iz zanesljivih virov je bilo slišati o pripravah na novo politično delitev sedanje v več občin. Predvidena je končna združitev Trzina in
Trojan v skupno občino TR-TR. Problem je le v neenotnosti Trzincev, ali bosta stari in novi del samostojni občini. Na Trojanah se že pripravljajo na skupno kanalizacijo.
• • •
Cenjene krajane in mimo-vozeče obveščamo, da na Trojanah ni vedno naravne megle, ampak so to izpušni plini iz bližnje farme.
• • •
Lukovčane naprošamo, da v spominu ohranijo vsaj kakšno neasfaltirano cesto. Kot muzejski eksponat bi si jo radi ogledovali tudi Pre-vojčani, ki so na svoj spomin pozabili.
• • •
Mestna kanalizacija brez prispevkov občanov, hribovska s 5.000 DEM na hišo za ozko cesto. Kaj je tukaj narobe? Nič. Kanalizacija je ožja, ne vidi se, pa še občinski odborniki stanujejo tam. Torej, občina, plačaj vse!
• • •
Kljub temu da se odbornik iz Krajevne skupnosti Vir ne udeležuje sej občinske skupščine, občina pridno sofinancira vse investicije v tej krajevni skupnosti. Zlonamerne in nedopustne so govorice o nepomembnosti odbornikov.
• • •
Zaradi vsesplošnega pomanjkanja denarja bodo v letu 1992 iz sredstev proračuna občine zgradili le »nekaj« objektov v Mengšu Razdružimo se kot dobrotniki!
Glavne investicije v Moravski dolini po slikovnem materialu zadnjih »Slamnikov« so obnove kapelic. Če bodo do njih položili tudi asfalt, bo uspeh popoln.
L. G.
Sindikat kot partner!
5. novembra je območna organizacija sindikatov Domžale
organizirala srečanje sindikalnih zaupnikov s predsednikom
Dušan Semolič, predsednik Svobodnih sindikatov, na delovnem srečanju sindikalnih zaupnikov Domžal
ZSSS - Dušanom Semoličem.
Srečanje je bilo obojestransko poučno. Sindikalni zaupniki so predstavili nekaj perečih problemov, s katerimi se pri svojem delu srečujejo - od ugotavljanja presežnih delavcev, prek ignoriranja določil kolektivne pogodbe do nemoči in neučinkovitosti.
Koristnih nasvetov ni manjkalo, zaupnike pa je razveselilo tudi povabilo, da kadarkoli lahko poiščejo pomoč pri strokovnih službah ZSSS. Po dolgotrajnem molku, ki je po odhodu bivšega predsednika Ravnika ovijal Zvezo, je to še posebno dobrodošla gesta za domžalske sindikate.
Slamnik je glasilo občine Domžale in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik.
Glasilo izhaja mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno.
Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi:
Stane STRAŽAR, glavni in odgovorni urednik • Jurij BERLOT, Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka • Franc CERAR, neodvisni • Martin GROŠELJ, Liberalno demokratska stranka • lanez HRIBAR, Slovenska kmečka zveza - Ljudska'stranka • Igor LIPOV-ŠEK, Stranka demokratične prenove 0 Ada LOVŠE, Socialistična stranka • Cveta ORAŽEM-ZALOKAR, Stranka demokratične prenove 9 Bogdan OSOLIN, Slovenski krščanski demokrati # Milan PIRNAT, Liberalno demokratska stranka • Janez STIBRIČ, Slovenska demokratična zveza - Narodna demokratska stranka 9 Matjaž
VOLK, Slovenska demokratična zveza - Narodna demokratska stranka
Glavni in odgovorni urednik Stane STRAŽAR, tel. 711-832
Glasilo izhaja v nakladi 16.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana.
Rokopise (osmrtnice, zahvale, oglase, razpise in objave) oddajte v tajništvu predsedstva Skupščine občine Domžale, Ljubljanska ul. 69/1. Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača.
Glasilo je na podlagi sklepa Izvršnega sveta Republike Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodnje.