MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Uradni* tvo In upravai Maribor, Gosposka ul. 11 / Tolalon uredništva 0440, uprava 246» Izhaja razen nedelja In praznikov vsak dan ob 10. url / Valja meseino prajaman v upravi aH po poStl 10 Oln, dostavljen na dom 12 Din / Opisal po eenlku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „JutraM v Lj ubljani » Poitnl čekovni račun it. 11.40S
99
JUTRA'
99
Slovenski odgovor evropskim barantačem
Alarmantna razkritja angleškega purista Wickhama S t e e d a v dnevniku *'5u-nday Times« so opozorila svet a Peklenske načrte, ki jih kujejo na-Pjotniki sedanjega stanja v srednji in 2novzhodni Evropi zlasti proti nam Ju-s°slovanom. Opozorila pa so obenem nova tudi na akcijo peščice najbolj ža-°str.ih izdajalcev, ki skušajo, boreč se ,* »hrvaško stvar«, pogubiti ne le Srbe j? Slovence, temveč tudi Hrvate same. ^j?nana stvar je namreč, da so pri rim-*ih posvetovanjih in sramotnih kupčijah “j*1 navzoči tudi predstavniki takozvanc ^rvaške emigracije«. Mi smo že v prej-člankih obsodili njihovo zločinsko ^‘ovanje in odgovorili na njihova pričevanja tako s stališča vse Jugosla-Ne, kakor Slovenije. Opazili smo nam-že pred leti, da ti izgubljeni izdajalci J^Podlejših kvalitet ne trgujejo samo s j 9Q, temveč tudi s Slovenci. Če pa e nimajo prav nobene legitimacije razbijati o usodi Hrvatov in Hrvaške, v« . 'mai° še raan) .govoriti o Stožcih in Sloveniji. Potrebno je tedaj že ? *ega stališča, da spregovorimo resno " dokončno besedo ne samo na njihov >v, temveč sploh na naslov vse svetne javnosti.
. Slovenci smo živeli vsaj 1300 let svete življenje, bili smo večino te dobe si-politično nesvobodni, toda odporno JjMjenjsko moč smo črpali Iz svojih last-korenin. Pri tem nam nihče ni po-btol, nihče nas ni podpiral. Bill smo ‘ajbolj izpostavljena prednja straža slovstva na najvažnejši, a tudi najnevar-m točki Evrope, tam, kjer so se že Va Časov najtemnejše človeške zgodo-• ltle križali nešteti kulturni in politični peresi. Bili smo na ozemlju, ki tvori ”rae vrat m-d evropskim jugom in se-®r°w, vzhodom in zahodom. Morda bi e hil vsak drug narod, ki bi bi! na tem ,2emlju, že davno vdal in bi bil izginil sledu, kakor so izginili Langobardi ,er Številni drugi, o katerih so nam se-aj znana samo še imena. Mi Slovenci l*"0 se ohranili, ostali smo kljub vsem . vsemu, in to iz lastne moči in sile. Izbili smo res dve tretjini svojega ozem-s7> toda ostali smo! Iti že to samo dej-tv° nam daje popolno enakovrednost z r£hii ljudstvi Evrope.
Tega smo se tudi zavedali ves čas, ko 5° gradili svoje notranje kulturno, go-
 5 	  J:	.	’
K NAKLEPOM NAŠIH SOVRAŽNIKOV
gradili temelje, na katerih smo stali in še stojimo. V neenaki, epično herojski borbi z rimsko volkuljo in germansko ujedo smo si izvojevali pot do l. 1918 ko je postavil veliki ameriški predsednik Wilson načelo samoodločbe narodov. In takrat, v tistem usodnem času smo s pisano in govorjeno besedo ter naposled še z orožjem v roki izrekli svojo svobodno besedo samoodločbe, svobodne, diktirane iz najglobljih čuvstev in brat skega spoznanja: da smo del Jugoslova nov in hočemo biti zato tud! del integralne Jugoslavije! Za to solucijo svojega vprašanja in določitev nadaljnje usode se niso izrekli samo politični voditelji, izrekel se je ves narod do po slednjega človeka v zadnji gorski vasici. Sami in prostovoljno smo tedaj postali del integralne Jugoslavije, in to ne do odpovedi in pogojno, temveč za vedno in brezpogojno! In ker smo živeli, delovali in se borili preko tisoč let brez jerobov, hočemo delovati in odločati o svoji usodi brez jerobov tudi v bodoče. Nihče na vsem vesoljnem svetu, razen nas samih, nima niti najmanjšega pooblastila, še tisočkrat manj pa pravice, govoriti kjerkoli in s komurkoli o naši usodi. Nikdar nismo bili, nismo to ne bomo blago Paveličev in Perčecev, s katerim bi lahko kupčevali. To naglašamo in poudarjamo pred njimi in pred vsem svetom.
Obenem pa kličemo tudi tistim, ki nas kupujejo od teh izdajalcev svojega lastnega ljudstva: Ne sklepajte kupčij brez krčmarja, to se pravi, brez nas! Tudi mi Slovenci imamo, kakor vsakdo drugi na svetu, pravico do samoodločbe, ki smo io izrekli 1. 1918. v okviru Jugoslavije! Imamo jo, kakor jo imajo Italijani, Madžari, Nemci in drugi, pa četudi smo številčno šibki. In usoda, ki nas je ohranila do ustanovitve samostojne državnosti v okrilju velike zedinjene Jugoslavije, nas bo ohranila tudi v bodoče. Preko 1000 let smo bili sužnji Nemcev, toda izginili nismo. Nemška nadoblast nad nami se je zrušila, mi pa smo ostali. Tako bomo ostali tudi v bodoče. Zrušili se bodo tisti, ki nas danes kupujejo, tisti, ki bi nas radi požrli, toda zavedajo naj se, da bi si morda Prav na nas polomili zobe. Prav zaradi tega se ne bojimo za svojo bodočo usodo. Vemo in verujemo: ostali bomo kot d el velike Jugosla-
5>odarsko in politično ogrodje, ko’smo vije!
Druga nota Velike Britanije
VAŽNA POSVETOVANJA V LONDONU. - NESOGLASJA V VLADI. -
SMERNICE DRUGE NOTE.
LONDON, 28. novembra. Zunanji mf-'18ter sir John Simon, ki je prispel že j^edsinočnjim z letalom v London, je jjhferlral s finančnim ministrom Cbam-25r!sinom In ministrom za domlnlone toutasoiu. Danes bo imela svojo sejo Jjkla in bo na nje! izgotovljen deilnitl-J-ji tekst angleškega odgovora na zad--10 ameriško noto. Ta angleška nota bo tor so zatrjuje, eden najvažnejših dO'
>tnt %
lj., ameriško noto. Ta angleška nota bo, l *°r so zatrjuje, eden najvažnejših docentov, kar jih je angleška vlada Iz-L*ala po vojni. Zunanje ministrstvo Je -Menjalo svoje zadevne misli s franco-
I, ® vlado in bo angleški odgovor, koli-^ že ne identičen, Pa vsaj zelo podobi0 odgovoru francoske vlade, ki bo tu-y v nekaj dneh poslan v Washington. dobro poučenih krogih se poudarja, 8tojlta voditelj konzervativcev Bald-C In minister za domlnione Thomas •tališču, da Anglija plača dospelo vojnega dolga Ameriki, ker njen
prestiž ne dopušča nobenega prosjačenja. Nasprotno pa zastopata finančni minister Chamberlain in zunanji minister sir John Simon stališče, da mora Anglija v tej zadevi ukreniti energične korake, da prepriča ameriško vlado, da nikakor ne more zadostiti svojim obveznostim glede plačila vojnih dolgov.
LONDON, 28. novembra. Ministrski predsednik Macdonald se je včeraj ves dan razgovarjal s posameznimi resornimi ministri. Predmet razgovorov Je bila vsebina in stilizacija angleške note, ki se bo odposlala ameriškim Združenim državam. Kakor se Izve, bo nota Izzvenela v apel na ameriški narod, v katerem bodo obrazloženi vsi povodi za dovolitev moratorija. Nota bo opozorila obenem na nevarnosti, ki bi v primeru odklonitve zadele tudi ameriško gospodarstvo.
Kurt von Schleicher novi kancelar
NOVA NEMŠKA VLADA BO SESTAVLJENA ŠE DANES. - VAŽNA OPOLDANSKA KONFERENCA. - PARIŠKI KOMENTARJI. - DRŽAVNI ZBOR
POJDE NA DOPUST.
BERLIN, 28. novembra. Po informacijah z dobro poučenega mesta bo vladna kriza rešena še tekom današnjega dne. Po neuspehih Hitlerja in voditelja centruma prelata dr. Kaasa bo Hindenburg, kakor poroča »12 Uhr Blatt«, Izdal mandat za sestavo nove prezidialne vlade, toda ne več pod predsedstvom von Papena, temveč vojnega ministra generala Kurta von Schleicherja. Danes opoldne se je sestala v državni palači odločilna konferenca. Konferenci prisostvujejo poleg designiranega državnega kancelarja tudi prejšnji kancelar von Pa-pen, zunanji minister baron Neurath, finančni minister grof Schwerln-Croslgk in še nekatere druge osebnosti sedanje državne politike. Državni predsednik von Hindenburg je na tej konferenci obrazložil vzroke, ki so ga privedli do po-veritve mandata generalu Schlelcherju. Novi državni kancelar bo, kakor se zatrjuje, obdržal skoro vse dosedanje ministre. Izvršene bodo le male spremembe.
PARIZ, 28. novembra. Iz Berlina dospele vesti, da bo dobil general von Schleicher mandat za sestavo nove nemške vlade, se smatrajo tu kot jasen dokaz, da se v Nemčiji zares pripravlja prikrit državni udar z vojaško diktaturo. Čisto gotovo je tudi, da bo novi kancelar še nadalje vodil ono gospodarsko politiko, ki jo je uvedel von Papen. Novi kabinet bo izgubil vsako zvezo z državnim zborom in bo mogel vladati le proti njegovi volji. Nasprotoval Pa mu bo tudi večji del industrije, ki je nezadovoljen z uvedbo Papenove politike kontingentiranja. Z ozirom na razmerje med Schleicherjevo vlado in parlamentom se zatrjuje, da se bo državni zbor po določilih ustave moral sestati najkasneje 6. decembra. Po dobljenih informacijah ni izključeno, da se bo kancelar von Scheicher sam predstavil državnemu zboru. V primeru pa, da bi državni zbor odklonil sodelovanje ž njim, ga bo na podlagi nove zasilne odredbe poslal na daljši dopust.
Krvava nogometna tekma v Buenos Airesu
ARGENTINSKO NOGOMETNO PRVENSTVO: TRIJE MRTVI IN OKOLI STO
RANJENIH.
PARIZ, 28. novembra. Pariški športni list »L’ Auto« poroča iz Buenos Airesa, da so bili tamkaj med odigravanjem finalne tekme za argentinsko nogometno prvenstvo krvavi spopadi. Gledalci so se pričeli divje obdelavati med seboj. V ak-1 umirajo, cijo so stopili tudi samokresi in med na-|
sprotnlki se je kmalu razvila prava pravcata bitka s streljanjem. Ko je policija izpraznila gledalsko tribuno, je našla na bojišču tri mrtve in okrog 100 nevarno ranjenih, med katerimi pa trije tudi že
Hitlerjeve napovedi
PARIZ, 28. novembra. Iz Weimara poročajo, da je imel v soboto zvečer tamkaj velik političen govor vodja narodnih socialistov Adolf Hitler. V svojem govoru se je Hitler ozrl na zadnje dogodke v državi in je med drugim dejal tudi naslednje: »V nekaj mesecih bodo narodni socialisti zopet poklicani na pomoč; toda ko nas bodo klicali, bodo morali to storiti na lojalen način. Tedaj ne bodo mogli več govoriti, da se narodni socialisti izo-gibajo težav«. Nato se je Hitler v svojih izvajanjih zopet povrnil na ostavko Papenove vlade in je ob tej priliki naglasil, da bo ostala Nemčija, če bo še nadalje vodila svojo zunanjo politiko v dosedanji smeri, v nekaj mesecih popolnoma Izolirana.
Heimwehrovska pogajanja
DUNAJ, 28. novembra. Pogajanja za sporazum med štajerskimi heimwehrov-ci in njihovim zveznim vodstvom, ki se vlečejo že dolgo časa, se bližajo koncu. Jutri je sklicana na Dunaju konferenca, ki ji bo prisostvoval med drugimi tudi zvezni heimwehrovski voditelj knez Star-hetnberg. Poslanec Hainzl je z ozirom na postopanje »Heimatblocka«, ki je v narodnem svetu delal na to, da bi poslanca Hainzl in Ebner Izgubila svoja mandata v odboru, naslovil na zvezno vodstvo prošnjo, naj bi se končna posvetovanja in pogajanja s štajerskimi helmwehrovci odgodlla za nekaj dni.
SPORAZUM POLJSKE IN RUSIJE.
VARŠAVA, 28. novembra. Poljski državni predsednik je včeraj ratificiral polsko-ruski nenapadalni pakt in arbitražno pogodbo.
POTRES V BOSNL
BEOGRAD, 28. novembra. Kakor poročajo iz Sarajeva, je bil tamkaj sinoči občuten močan potresni sunek, ki ga je spremljalo podzemsko bobnenje. Potres je trajal komaj 10 sekund. Stvarne škode ni in je potres izzval med mestnim prebivalstvom le hudo razburjenje. V stanovanjih so popadali na tla le manjši predmeti s pohištva. Prav tako zanikajo vsako škodo tudi poročila iz ostalih krajev Bosne, kjer so ljudje tudi občutili potres. Zadnji potres je bil zabeležen v Sarajevu tetos o Veliki noči.
PO GRŠKI RAZSTAVI V BEOGRADU.
ATENE, 28. novembra. Ves grški tisk objavlja obširna poročila svojih dopisnikov o razstavi grških izdelkov v Beogradu. V poročilih se poudarja, da so otvoritvi razstave prisostvovali zastopniki kralja in patriarha, kakor tudi ministri in ostale beograjske odlične osebnosti.
BELGIJSKE VOLITVE.
BRUSELJ, 28. novembra. Agencija »Havas« poroča: V vsej Belgiji so bile včeraj parlamentarne volitve, ki so potekle v glavnem v miru in redu. Iz Ant-verpna poročajo o resnem spopadu med katoličani in socialisti, pri čemur so bile ranjene štiri osebe, med njimi ena nevarno.
ARGENTINA ZAPIRA MEJE.
BUENOS AIRES, 28. novembrla. Z vladno odredbo je s 1. januarjem 1933. prepovedano vsako priseljevanje tujcev. Izvzeti so samo priseljenci, ki imajo dokaz, da so že našli zaposlitev oziroma1, za katere jamčijo za 'njihovo eksistenco bližnji sorodniki.
Dnevne vesti
Shod JRKD v Krčevini. V krčevinski šoli je bilo včeraj ob pol 9. dopoldne veliko in p nav dobro obiskano javno zborovanje pod predsedstvom šolskega upravitelja g. Frana Cvetka in v navzočnosti narodlniega poslanca g. dr. Ljudevita Pivka, okrajnega glavarja za Maribor levi breg g. dr. Ipavica in drugih. Poslanec g. dr. Pivko je burno pozdravljen v daljšem govoru podal navzočim verno sliko dosedanjega dela v narodni skupščini, podrobno pa se je bavil še z osnutki občinskega zakona, zakona o zaščiti kmeta ter z raznimi gospodarsko-politi-čnimi vprašanji. Po njegovem govoru se je vnela živahna in stvarna debata, nakar je bila na splošno željo vseh navzočih ustanovljena krajevna organizacija JRKD za Krčevino in Košake. Pripravljalnemu odboru predseduje šolski upravitelj g. Fran Cvetko, podpredsednik pa je župan g. France Požauko iz Košakov.
Upokojitve v železniški službi. Upokojeni so uradniki:	Dominik Bolamac,
France Kavšek in Josip Senekovič, vsi v kurilnici Maribor; Ivan Samuda in Peter Osterc, Maribor gl. kol.; Martin Krajnčič, Tezno, Josip Grein, progovna sekcija Maribor; nadalje so upokojeni zviamičniki: Emil Bizjak, kurilnica Maribor; Karel Ferk, progovna sekcija Maribor, Ivan Horvat, Čakovec; Vincenc 2olger, Maribor gl. kol.; Ivan Ivanuša, progovna sekcija Maribor; Ivan Z\villak, progovna sekcija Ptuj; Josip Janšnik, progovna sekcija Maribor; Peter Schnee-berger, progovna sekcija Ptuj, Anton Kajšer, progovna sekcija Maribor kor. proga; Jakob Krampi, progovna sekcija Maribor glav. proga; Alojzij Černe, progovna sekcija Ptuj in Jakob Renčelj, progovna sekcija Maribor kor. proga. Upokojen je tudi železniški uradnik Ivan Slana v Dravogradu.
Grobovi. Na Koroški cesti je preminul včeraj v starosti 55 let Miroslav Reis-man, mesar in hišni posestnik. Pogreb bo jutri ob 15. uri na mestnem pokopališču na Pobrežju. — V splošni bolnišnici je umrl včeraj 631etni Josip Arnuš, posestnik v Grušovi. Pogreb bo jutri ob pol 15. uri. V starosti 28 let pa je preminul v Linhartovi ulici knjigoveški pomočnik Vincenc Pinter. Pokopali ga bodo jutri ob pol 16. uri na mestnem pokopališču. Blag jim spomin, preostalim naše sožalje!
Včeraj dopoldne se je Maribor ob obletnici smrti zadnjega slovenskega gori-škega nadškofa g. dr. Sedeja z lepo, prisrčno svečanostjo primerno oddolžil njegove mu spominu. Ob 9. je bila v polni stolnici svečana žalna maša, nato pa v veliki kazinski dvorani iskrena svečanost, ki so se je udeležili poleg mnogoštevilnih Mariborčanov tudi skoro vsi tukaj živeči Primorci. Najprej je govoril o pokojniku kot človeku, dušnem nadpastirju in njegovem delu primorski begunec g. Jakob ■Soklič, župnik iz Št. Vida pri Ptuju. Za njim pa je opisal v zanosnih, pomembnih besedah trpljenje in težko usodo našega naroda onstran državnih mej znani tukajšnji nacionalni borec odvetnik g. dr. Franjo Irgolič.
Iz društva stanovanjskih najemnikov.
Upravni odbor ima jutri v torek ob pol 20. uri v društvenih prostorih na Rotovškem trgu izredno važno sejo. Odborniki, pridite vsi in točno! — Predsednik.
Zaradi slinavke In parkljevke v mariborski mestni klavnici, so do nadaljnjega prepovedani sejmi za živino in pra šiče v Mariboru. Sejma za živino, ki je bil najavljen za jutri 29. t. m., no bo. Ukrcnjeno pa je vse potrebno, da se bolezen ne razširi in bodo mestno klavnico temeljito razkužili.
Velikodušen dar mariborskih lekarnarjev. Namesto venca na grob preminulemu tovarišu g. Vaclavu Prorazilu so darovali mariborski lekarnarji Savnikovemu podpornemu fondu znesek 500 Din.
Ravnateljstvo državnega rudnika Velenje sprejema do 5. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 50 vodokaznih ste kel; do 12. decembra t. 1. pa glede dobave 500 m gumijevega kabla.
Mestno kopališče ostane radi snaže-nja parnega kotla do sobote 3. decembra zaprto.
Ljudska univerza v Mariboru. V petek 2. decembra nadaljuje in končuje g. dr. Toplak započeto predavanje o spolnih izablodah mladine. Petkovo predavanje je za moški spol.
Uralsko sovo je ustrelil te dimi posestnik g. Petrič iz Črne. Redko ptico je nagačil g. Ziringer in jo razstavil v izložbenem oknu v Stolni ulici.
Združenje trgovcev za mesto Maribor opozarja vse svoje člane in kupujoče občinstvo, da morajo biti ob državnih praznikih 1. in 17. decembra prodajalne ves dan zaprte, zato pa bodo trgovine na praznik 8. decembra dopoldne in v nedeljo pred Božičem t. j. 18. decembra ves dan odprte.
Katja Delakova, znana plesna umetnica, pleše v petek 2. decembra ob 20. uri zvečer v gledališču. Spored večera je izbrani ter obsega klasično in sodobno plesno umetnost. Katja Delakova, ki je v poslednjem času v Ljubljani plesala na samostojnih plesnih večerih s kar največjim uspehom, je zlasti na Dunaju zelo čislana umetnica. Slovenska kritika pravi o njej, da je »pokazala toliko ples-no-tehnionega znanja, toliko kreativne sile in duševne poglobitve, da jo smemo uvrstiti med najnadarnejše naše plesalke«. Obeta se torej prvovrsten umetniški užitek. Veljajo dramske cene.
Nagradni natečaj za idejne skice lepaka ljubljanskega velesejma. Uprava Ljubljanskega velesejma razpisuje natečaj za idejne skice za umetniški plakat vele-sejmske prireditve v juniju 1933. Idejne skice morajo biti izvedene umetniško, največ v štirih barvah. Format mora obsegati 25X17 cm. Besedilo: XIII. medu. velesejem v Ljubljani od 3.—12. VI. 1933. Avtor nagrajene idejne skice je zavezan sestaviti v litografičnem zavodu tudi besedila na lepaku v 5 drugih jezikih. Natečajniki morajo poslati z geslom opremljene idejne skice do 13. decembra 1932 opoldne ravnateljstvu Ljubljanskega velesejma. Istočasno se mora poslati točen naslov v zapečateni kuverti z navedbo gesla idejne skice. Predvidena je ena nagrada Din 1000, dve po Din 500 in dve po Din 250. Avtor s prvo nagrado nagrajene idejne skice mora v 8 dneh po objavi izvršiti pravi plakatni osnutek v velikosti 63X95 cm, popolnoma gotov za vročitev litografičnemu zavodu, za kar prejme nadaljnjih Din 1000, ki so izplačljivi, čim predloži litografični zavod prvi poizkusni odtis.
Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 94. številki: uredbo o predpisu varščine za pisarne za posredovanje prodaje in nakupa nepremičnin; pravilnik o proizvajanju in prometu izdelkov iz zlata, srebra in platina, pripravljenih za izvoz; predpise za poskušnje s kockami in z Empergerjevimi gredami pri izvrševanju zgradb iz navadnega in armiranega betona ter razne objave iz »Službenih novin«.
In spet se oglasi Jih sto, elektrike v Krčevini ne bo. Ali je mogoče? Zoper se bliža zima in vendar še ne bomo deležni dobrot električnega toka. Kako dolgo še? Ali čaka celo sama občina z županom in odborniki vred na skorajšnjo priključitev k Mariboru, ki bo morala pasti najbrže že po izdaji novega zakona o občinah? Zanimalo bi javnost, da sliši še drugo plut zvona in da končno izve, kje leži prav za prav pravi vzrok že večletnega neumestnega zavlačevanja elektrifikacije onega dela Krčevine, ki se že letia čuti kot — pastorek! Teme in slabili cest reši nas vsaj o bodoči — Veliki Maribor! — Občan.
Pritožba zaradi pouličnega prometa. Prebivalci ob Aleksandrovi cesti severno od glavnega kolodvora morajo vsako jutro prenašati poleg že tako živahnega cestnega prometa še ropot, ki ga povzročajo v zgodnjih jutranjih urah razna vozila mlekaric iz Košakov na hodnikih ob hišah. Vsi dobrohotni opomini prizadetih ničesar ne zaležejo ter se še nekateri taki vozraiki norčujejo iz strank in nalašč ropočejo po hodnikih ter vznemirjajo stanovalce hiš ter pa-sante na ulici, ki se jim še morajo izogibati. Ker je taka brezobzirna vožnja po hodnikih ob hišah po cestnem redu vobče, posebno pa še v zgodnjih jutranjih urah nedopustna, naj blagovoli vamostna oblast polagati na to več pažnje.
Za dijaški abonma v gledališču. Z ozirom na članek, ki je bil pod gornjim •naslovom objavljen y »Večerniku« 26. t. m. izjavlja uprava »Narodnega gledališča«, da je že pred enim mescem razposlala na vodstva vseh mariborskih srednjih šol okrožnico, v kateri razpisuje dijaški abonman. Vendar je doslej od strani dijaštva tako malo odziva, da še ni mogoče misliti na otvoritev abonmana.
ZOBOBOL
odprav! takoj
Steklenic* 14 Din Oglas leg. pod S. Br. 25.892/32
Tečaji iz nemščine. Ministrstvo prosvete je dovolilo dvema mariborskima profesorjema, da smeta prirejati nemške jezikovne tečaje. Zamišljena sta dva tečaja, začetniški in nadaljevalni. Interesenti se naj blagovolijo zglasiti v svr-ho razgovora 30. novembra ob 18. uri v IV. b razredu klasične gimnazije (pritličje desno).
Plesne vaje juristov se radi četrtkove prireditve »Narodne obrane« v Unionu prelože na torek 29. t. m. ob isti uri.
Delo naših reševalcev. Reševalna postaja je bila v soboto in nedeljo precej zaposlena. Pri delu se je poškodoval v soboto popoldne na desni roki 231etni dimnikarski pomočnik Franc Skubic z Ruške ceste. Na rešilni postaji je bil obvezan in se zdravi v domači oskrbi. Prav tako je bila nudena prva pomoč na rešilni postaji *341etnemu mesarskemu moj-stvu Ludviku Merklinu iz Vrbanove ulice, ki se je v soboto med delom po nesrečnem naključju zabodel z nožem v desno stran prsnega koša. Med delom je onemogel v Karla Verstovška ulici 221et-ni delavec Rudolf Bedenik, stanujoč v Maistrovi ulici na Teznem. Z rešilnim avtomobilom je bil prepeljan na svoj dom. V tem primeru se še ne ve, ali gre za slabost, ali za nesrečen padec, pri katerem je Bedenik zadobil nevarne notranje poškodbe.
Policijski dogodki od sobote na nedeljo. Policija je imela v noči od sobote na nedeljo precej opravka s ponočnjaki in so bili zaradi njih 4 gostilničarji in ka-varnarji ovadeni zbog prekoračenja policijske ure. Tatovi so se očividno vrgli na krajo konjskih odej, ker je izginila razvaževalcu Scherbaumovega kruha Josipu Hotzlu izpred Vidmarjeve trgovine
v Gajevi ulici z voza 200 Din vredna siva odeja, razvaževalcu kruha Delavske pekarne Karlu Švarcbartlu pa podobna, 150 Din vredna odeja z voza, ko se je mudil po opravku v poslopju gozdarske šole v Vrazovi ulici. Na vogalu Stolne ulice in Glavnega trga je prišlo sinoči do karambola med nekim osebnim in nekim tovornim avtomobilom. Osebni avtomobil je bil pri tem na levi strani zadaj precej poškodovan. Na skrajno sirov način je bil danes ponoči kmalu po polnoči napaden v Vojašniški ulici ravnatelj Thomo-ve tovarne svilenih izdelkov g. Ernest Rišavy iz Mlinske ulice, odnosno z Zrinjskega trga. Nenadoma so ga pri povratku iz neke tamkajšnje gostilne napadli neznani moški in ga tako obdelali po obrazu, da je pričel močno krvaveti in je moral poiskati potrebno prvo pomoč na reševalni postaji. Policija napadalcev še ni mogla izslediti, ker jih napadeni ravnatelj zaradi teme ni spoznal in tudi ni mogel podati njihovega vsaj približnega osebnega popisa.
Prometna nesreča. Sinoči je na banovinski cesti v bližini Kamnice povozi! neki osebni avto 341etnega brusača Valentina Voduška iz Viltuža. Možakar se je precej nakajen vračal iz Kamnice domov in je preslišal signale. Pri padcu si je zlomil levo nogo in roko, dobil pa je tudi poškodbe na glavi. Šofer je ponesrečenca pripeljal v mariborsko bolnišnico in sam javil nesrečo policiji.
Nezgoda. Preteklo soboto je podrl nia tla neki mesar, ki se je naglo peljal na svojem vozu, 441etnega viničarja Alojzija Jecla s Pobrežja. Viničar je dobil poškodbe po vsem telesu. Zdravi se v bolnišnici.
Vreme. Toplomer je davi ob 7. uri kazal 5.8 stopinj nad ničlo, barometer pa pri 14.5 stopinjah 738.1, reduciran na ničlo 736.4. Vlagia 94, padavin je bilo 4 mm, oblaki so stratusi, vreme je mirno in megleno,
Narodno gledališče
Repertoar.
Ponedeljek, 28. novembra. Zaprto. Torek, 29. novembra ob 20. uri »Gospa ministrovka«. Red A.
Sreda, 30. novembra ob 20. uri »Boccao* cio«. Red B.
Qetrtek, 1. decembra ob 15. uri »Friae-rika«. Ob 20. uri »Za narodov blagor«. Slavnostna predstava. Znižane cene. Zadnjič.	.
Petek, 2. decembra ob 20. uri »Plesn večer Katje Delakove«. Dramske cene.
Iz gledališča. Nušičeva satirična saio-igra »Gospa ministrovka« se ponovi v torek, 29. t. m. za red A. — V sredo 3 . t. m. se poje Suppejeva klasična opereta »Boccaccio«, ki je radi svoje kras” muzike in zelo zabavne vsebine ob obe dosedanjih uprizoritvah dosegla popo uspeh. Red B, — Na državni pra*«« zedinjenja se uprizori kot popOldansl ^ predstava z začetkom ob 15. uri Lebarjeva opereta »Friderika«, glasbeno en najlepših novejših operet. — Zvečer s uprizori kot slavnostna predstava Cankarjeva umetnina »Za narodov blagor®* To bo obenem poslednja uprizoritev ga uspelega dela. Veljajo znižane cen •
Noseče matere morajo skušati vsako zateganje odpraviti z uporabo naravtt »Franc Jožefove« grenčice. Predstojo* ki univerzitetnih ženskih klinik sog'a hvalijo pristno »Franc Jožefovo« vo ker se lahko použije in. se milo oap/rfll joči učinek zanesljivo pokaže v kratke času brez neprijetnih stranskih P03fy »Franc Jožefova« grenčica se dobi vseh lekarnah,, drogerijah in spečen škili trgovinah.
Gojzerji na obroke
LJUBLJANA
Gledališka 4
Tempo" čevlji -
CELJE	MAR'*0*
ftSkerčeva 3 Sloven»k®
Smučarji! Zimskošportni odsek v Mariboru je izda! vežbalnik gimnastika«, obsegajoč 14 vaj. Dbbi v pisarni »Putnik«, Aleksandrova sta 35.
Miklavžev večer, 3. decembra Narodni dom, Triglav.	_
Danes v ponedeljek, kabaretni v v »Veliki kavarni«.
Ptllj
Truplo neznanca v Dravi. Včeraj ^ čer je priplavalo po Dravi v Ptuj }r ^ okoli 40 let starega neznanca, ki Je tičalo na srednjem stebrišču A jfl mosta. Ker je bilo prav v sredini re ^0 nastal spor med Ptujem in Bregom, _ naj truplo prevzame in pokoplje-vzel ga je naposled Breg ter ga dal v peljati v mrtvašnico na hajdinskem kopališču. Truplo je ležalo v voa več dni.	>>%,
Požar v Novi vasi. V soboto oko ure je nenadoma pričelo goreti p.rlvaSi sestniku Francu Mlakarju v Novi j pri Ptuju, občina, Rogoznica. Na P p3 so takoj prihiteli ptujski gasilci,^ -fl so morali omejiti svoje delo na cu pfl, sosednih zgradb. Mlakarjeva hisa J gorela do tal. Rešili so le živino > s g kaj pohištva. Mnogo truda so 'rne ,l,eva prašiči, ki niso hoteli iz gorečega in so jih morali izvleči s silo ze ožgane. Škoda znaša okoli 70.0w ^ zavarovalnina pa le 30.000. Ker s ^ karjevi takrat že vsi spali, je yv,e. jetno, da je bil ogenj podtaknjer. dena je preiskava.	.	bil
Dramatična aretacija. V ?etf* v Ptuju velik sejem, ki je privabu pe. sto več tisoč ljudi. Med njirm ^	^
kega mladeniča, ki je v Zupančičev stilni v pijanosti tako razgraja^ ^ til z nožem, da so morali	.S	n0sesF
nike, ki so spoznali v mladenič . erja> niškega sina Konrada Vodo iz nekaterega išče orožništvo ze	„a-
ca radi nastopa neke kazni. prert1aga' padal z nožem tudi stražnike- pororfl> li in zvezali so ga le z veliki s[]V3l a še potem se je vrgel na ■* klicati P°' okoli sebe. Morali so zato P° v0Zjčku streščka, ki je fanta v ročn odpeljal v zapor. Ta nena	ve-
nort sredi sejma je	^
liko zanimanja in tudi sm
^Mariboru, dne 28. XI. 1932.'
Mariborski *VECER'NIK« Jutra
/W
»V pesti sila, v srcu odločnost v mislih domovina!"
PETINDVAJSET LET SOKOLSKEGA DELA V MARIBORU. - SOLNCNI IN
ČRNI DNEVI.
okoliška telovadna društva. Na občnem zboru 9. januarja 1. 1909. je bila izrečena društvenemu načelniku Ilichu za njegovo požrtvovalno in uspešno delo posebna pohvala. Izredni občni zbor 13. marca pa je prinesel društvu važno spremembo. Starosta dr. Rosina je odložil svojo funkcijo in je bil izvoljen na njegovo 'mesto dr. Vladimir Sernec, tajniške posle pa je prevzel dr. Ljudevit Pivko. Društvo je kupilo za 1000 kroni stavbišče blizu kolodvorske pošte. Javni nastopi v Mariboru in Rušah so pokazali lep razmah.
V letu 1910. je društvo posvečalo naj-večjo skrb javnemu nastopu, ki je bil 19. junija. Uspel je kar najsijajnejše, saj mu je prisostvovalo nad 500 ljudi. Pri nastopu je igrala središka godba pod taktirko Frančka Serajnika. Odbor je bil mnenja, da kupljeno stavbišče ne ustreza potrebam, zato je pooblastil podstarosto dr. Rosino, naj parcelo proda in kupi drugo v Wildenrainerjevi ulici.
Na občnem zboru 11. januarja 1. 1911. je tajnik poročal o uspehih Sokolstva v Londonu, Beogradu, Sofiji in Bruslju. »Orli«, ki so se pričeli organizirati, Sokolu niso škodovali, pač pa so ga vzpod-
, Prvi odbor »Mariborskega Sokola« se j® konstituiral na seji 5. aprila 1. 1907. takole: starosta dr. Fran Rosina, podstava dr. Vladimir Sernec, načelnik Eman ‘j’ch> tajnik Marko Stajnko, blagajnik •dan j o Majer, gospodar Ivan Tomažič, Zadnikar Franjo Bureš; odbornika: Ma-l6j Kerbec in Maks Pliberšek, namest-jjki Anton Rebol, Ivan Poček in Anton liberšek; pregledovalca računov dr. Radoslav Pipuš in Hinko Trofenik. To so blli in so bratje, ki so pred petindvaj-Se%i leti z brezmejno požrtvovalnostjo Jeli Širiti v Mariboru sokolsko idejo in ^oirali vrste mladih ljudi ter jih pope-Ja]i na strmo pot, za sokolskim ciljem. Vsak član Sokola je moral biti obenem vUtH_član športnega društva, ker drugačni imel pravice telovaditi v gimnazijci telovadnici. Tudi je odbor takoj po Ustar.ovitvi navezal stike z drugimi sobnimi društvi, da bi se sokolska ideja -6 bolj utrdila.
> V vaditeljskem zboru so bili poleg na-e'nika Ilicha še Franjo Bureš, Franjo i a-'cT, dr. Ljudevit Pivko, dr. Poljanec ^ Ivan Tomažič. Pričeli so gojiti redno e*°vadbo in naročiii tudi nekaj telovadba orodja iz Prage. Za naraščaj je prijal načelnik telovadbo ob nedeljah ^Poldne. Osnoval se je ženski odsek, ki j 'tnel prvo telovadno uro 9. novembra • 1907. Navzočih je bilo 19 telovadkinj. dolski kroj si je nabavilo 23 članov, I za zlet v Prago se je prijavilo 14 te-,°vadcev. Sestavljena vrsta Žalec-Mari-r°r je dosegla na zletu drugo mesto. Presni z osvajajočim idealizmom in z no-M ognjem, so se vrnili z zleta ter pri-č* delovati s podvojeno silo, ne ozira-Je se na hude nasprotnike. Uspeh prve-?a leta sokolskega dela je bil velik in 5;asten, ker zaorane so bile brazde v letino.
Že drugo leto 1908. je priredil maribor-pi Sokol dva javna nastopa, sedem zle-,°v in štiri družabne večere. Bil je najrevnejše pa tudi najbogatejše društvo v Mariboru, k čemur je zlasti pripomo-?el starosta dr. Rosina. Postal je du-vhi voditelj že ustanovljenih ter šele ^navijajočih se društev na slovenskem ferskem. Priredil je vaditeljski tečaj, h katerem so se vadili Prednjaki tudi iz 3», Središča, Slovenske Bistrice in v- Lenarta v Slovenskih goricah. Sokolska misel je naglo prodirala tudi ?av deželo in je mariborsko Sokolsko rilŠtvo postalo nekaka matica za vsa
bujali k še pozitivnejšemu delu. Za starosto je bil ponovno izvoljen dr. Rosina, za tajnika pa Josip Hvalenc, ki je s priznano delavnostjo opravljal tajniške posle dolgih 10 let in po enem letu presledka zopet sedel za tajniško mizo. V narodnostnem pogledu je imel Sokol večne borbe z nasprotniki. Na drugi strani pa je našel zadoščenje in podporo pri klubu »Pipec«, ki je na prizadevanje agilnega Tomažiča daroval Sokolu večkrat večje denarne zneske in mu kupil dva rogova za trobentače.
Mariborski Sokol je takrat kumoval vsem okoliškim društvom in je obstojalo že tudi mariborsko sokolsko okrožje. Zato je dozorela potreba po ustanovitvi sokolske župe, ki je bila formelno osnovana 8. decembra 1. 1913. Na seji 1. septembra 1913. je odbor sklenil naročiti društven prapor. Starosta dr. Rosina je obljubil pri tej priliki, da bo praporu ku-movala njegova žena, ki je takoj tudi prispevala večji znesek.
Zadnji občni zbor pred vojno je bil 24. januarja 1. 1914. Takrat je bilo pri mariborskem Sokolskem društvu včlanjenih 12 ustanovnih, 66 podpornih, 33 gojencev obrtnega in 72 moškega in ženskega naraščaja. Pripravljaj pa se je Sokol tudi na svečan dogodek razvitja prapora, ki je bil na željo Rušanov razvit v Rušah. Za praporščaka je bil izbran g. dr. Ravnik, za namestnika pa g. Volčič. Ta sklep je bil sprejet raa zadnji od-borovi seji pred svetovno vojno.
opravičiti z močnejšo nasprotnikovo igro. Za uspešnejše nastope je treba razpolagati z nekaterimi pogoji, kot so solidnejša tehnična usposobljenost, razumevanje za pravilno taktiko v danem trenutku in tisto neobhodno znanje, ki dopušča pozitivno uveljavljenje razpoložljivih sredstev.
Potek igre je v pretežnem delu diktiral Rapid. Prav tako njen tempo. Mestoma je potekala igra tudi mlačno in brez duha, kakor da bi bila ustvarjena po prej določenih Šablonah. Le pri pozornejšem motrenju se je mogla opaziti borbama ži-lavost, enako v razdiralnem delu obeh obramb kot v neutrudljivo vedno znova grajenih napadalnih akcijah. To se je opažalo zlasti v neumornem sodelovanju med Rapidovim napadom in njegovo srednjo vrsto.
Tekma sama je bila odigrana v živahnem tempu, a končala se je brez najmanjšega incidenta.
Goli so padli: v prvem polčasu v 4. minuti po Baumehi; v drugem polčasu pa v 18. min. po Vidoviču, v 20. min. po Hardinki in v 41. min. po Bončarju.
Sodil je g. Deržaj iz Ljubljane objektivno in z izjemo nekaj bistvenih napak tudi dobro.
V predigri je zmagala rezerva ISSK Maribora, ki je bila ojačena s Kirbišem in Dušanom, nad rezervo SK Rapida s 2:1 (1:0). »Maribor« je bil v polju mnogo boljši nasprotnik in se ima »Rapid« le odličnemu vratarju Pelku zahvaliti, da ni bil poražen z večjo razliko golov.
S
Spori
Nova zmaga mariborskega nogometa
SK Rapid :SK Svoboda (Ljubljana) 3;l (1:0).
UrniK
^rva ura: Telovadba, tjakaj ne bi človek eno uro delj spal? r^l sem. To je vendar koristno opra-K telovadbi jih ni prišlo mnogo ,eČ nego obe moštvi žogometa. To za-,°stuje. Za nas in za profesorja. Za nas, er imamo reprezentanco svojega raz-V®, za profesorja, ker se mu ni treba raditi. To torej zadostuje.
V razredu so nekateri sošolci pripra-„ ’ vse potrebno za goljufanje pri šolski falbgi.
ra«a ura: Slovenščina.
Profesor predava. Ivo in Mate v pred-y^hji klopi šahirata. Okolica kibicira. j. 2adnji klopi kvartajo. Nekateri se pri-j.rayljajo na šolsko nalogo. Drugi debato. Meni ne diši ne igra ne debata j® Priprava za nalogo — zato pišem pis-j a " profesor me pa začudeno gleda Predava le meni. Danes se trudi bolj
. - sicer. Menda se veseli moje vne-V Pustim mu veselje in delam, kakor bi pisal njegovo predavanje. Revež $ av za prav. Upam. da se bo pri izpra-vati'ju spomnil moje vneme in da jo bo PStaval...
ll*i odmor.
^Mrzlične priprave za šolsko nalogo tj.,56 pravi: za goljufanje). Opisal bi — •p a uradne tajnosti ne smem izdati. eoa ura: Matematična šolska
’ai
0 ga.
f ^Pljufamo. Profesor pazi, kar se dd.
kaj hoče? Trideset proti ene.nu. Ijj er ta zarota ni junaška — toda dija-smo in vsaj nekaj dobrih redov, bi
Na igrišču ISSK Maribora je odigral včeraj popoldne SK Rapid svojo drugo tekmo v I. razredu, im sicer proti ljubljanski Svobodi. Tudi Svoboda je morala včeraj spoznati, da je mariborski nogomet v splošnem boljši in močnejši kakor ljubljanski. Značilno pa je, da letos, razen v eni prijateljski tekmi, nobeno ljubljansko moštvo ni zmagalo v Mariboru.
Rapid, ki je nastopil včeraj s prenovljeno napadalno vrsto, se je pokazal zopet kot borbeno moštvo, v katerem pa nekateri preradi prestopajo dovoljene meje. V celoti je treba reči, da je imel Rapid pri izbiri novih moči za moštvo srečno roko. Ožja obramba sicer ni delovala tako sigurno kot običajno, vendar je v splošnem zadovoljila. V krilski vrsti je bil duša Seifert, ki je igral zelo požrtvovalno: od časa do časa pa je imel še slabe trenutke, zaradi katerih je moral sodnik često piskati. V napadu je najbolj ugajal
radi. Profesor hodi sem in tja — povsod je, kjer ga ni treba. Pa jo je vendarle polomil. Nekdo' mu je rešitev naloge obesil na suknjo. Revež tudi ta...
Tretja pavza.
Vsi imamo nemške knjige v rokah. Kronisti so javili, kdo bo izprašan. Ti se uče, drugi se zanašamo na srečo. Trideset nas je. Pet ali šest jih bo izprašal. Ali moram prav jaz biti med njimi?
Četrta ura: Nemščina.
Izpraševanje. Pleša se sveti, nam pa se hlače tresejo. Sest izprašanih — trije cveki.
Uro sem srečno prestal. Opoldne se bom stehtal. Shujšal sem najmanj za pol kilograma... Trije sosedje imamo premočene srajce — tako smo se potili. Ko je sirena v bližnji tovarni zatulila pol-dvanajsto, smo se preglasno oddahnili. S katedra pa prerok:
»Trosten Sie sich, Sle entvvischen mir nicht!«
Četrti odmor.
Mrzlična priprava za zgodovino. Samo nekaj nas je še neizprašanih. Jaz žvižgam. Snovi se je preveč nagrmadilo, sedaj je ne zmorem več. Trije so ušli domov: »Glavobol« — »Nujne družinske zadeve« in »K zdravniku«.
Danes se ne izmuznem.
Zadnja ura: Zgodovina.
Profesor predava. Ta Nemanja in oni Nemanja — jaz se v tem labirintu ne spoznam več...
Gorje! Zaprl je knjigo. Molk. Listi za-šeleste v katalogu... Minuto aladržim dih in grebem s kremplji v klop — potem me pokliče. Najrajši bi izjavil, da ni sem pripravljen,
trio, ki je lepo napredoval in mnogokrat zelo ogrožal Svobodina vrata. Moštvo je bilo v celoti bolj borbeno kot ljubljansko, vendar včeraj ta lastnost ni bda odločilnega pomena. Tekmo je odločila boljša povezanost in boljše tehnično znanje. Ra-pidov napad je igral tudi mnogo prodornejše in bolj smiselno od nasprotnikovega'.
Svoboda, ki je menda nastopila z nekaterimi rezervami, je nekoliko boljše zaigrala kot v zadnji tekmi proti ISSK Mariboru. Glede fairnese pa je zaostajala. Sicer ni bilo nobenega večjega prestopka, vendar si Svoboda s takšnim načinom igranja ne bo pridobila simpatij... Kljub porazu pa moštvo ni klonilo vse do zadnjega. Še v zadnjih minutah so gosti izvedli vrsto silnih in nevarnih napadov, in s tem pokazali vso žilavost in odpornost. V moštvu kot celoti so sicer prevladovali negativni momenti nad pozitivnimi, vendar se da to vsaj deloma
pouči drugače. Konec ure se bliža, zavlačevati je treba, da ne pade še drugi cvek. Počasi vstanem, še počasneje grem pred tablo. — Profesor pa:
»Kar ostanite v klopi, že vem kako je z vami!«
Jaz pa stopim trdo na oder — tako, kakor so nekoč stopali na šafot... Profesor vpraša. Vprašanje počasi ponovim. Potem dolgo nič. Kaj pa bi naj dejal? Profesor pa se nasmehne:
»Saj že jaz čujem iz klopi!«
On seveda čuje, kaj mi prišepetavajo, on, ki ve, kaj mi šepetajo... Zajecljam nekaj.
»Hm! To ni nič! Pa naj bo! Še eno vprašanje!«
Po dolgem iskanju sledi druigo vprašanje. To je drame drugo dejanje. Drugo dejanje pa je kakor prvo. In dramatičen konec:
»Sedite, nezadostno!«
Počasi grem v klop, vdan v svojo usodo. Verižice zarožljajo. Vsi se oddahnejo — izven nevarnosti.
Zvoni. O, zrak mi bo dobro del — in solnce...
Tako je bilo danes in tako slično bo jutri.
Ker je šolski dan — šolski dan...
A. P. Čehov^
Čevlji
(Konec)
»Ne, ne, da bi jaz kvantal, ne, ne, Bog ne daj... Niste me razumeli. Čemu sem prišel sem? Prišel sem po svoje čevlje, boks soseda pa me prosim. Saj spite večkrat v sobi št. 64.«
Čakovečki S. K.:SK Svoboda (Maribor) 4:3 (3:3).
Prvenstvena tekma II. razreda. Odigrala se je včeraj dopoldne na igrišču ISSK Maribora. Tekma je bila zelo temperamentna, a tudi ostra, tako, da je bil sodnik primoran dva igralca od Cako-večkega S. K. in enega od SK Svobode izključiti. Rezultat morda ne odgovarja poteku igre, ker je bila Svoboda v polju boljši nasprotnik. Za zmago pa je bila boljša obramba gostov odločilna.
Sodil je g. Nemec.
Ostale nogometne tekme.
Celje: SSK Celje :SK Olimp 5:2 (2:1).
Zagreb: Prvenstvene tekme: Hašk: Concordia 3:1 (1:1)! Viktorija:Sparta 2:0 (2:0); Gradjanski:Železničar 6:0 (1:0).
Gradec: Sportklub:Kastner & OhJer 2:2 (1:0); Hakoah:Sturm 2:2 (1:1).
Milan: Meddržavna tekma Italija: Madžarska 4:2 (2:1).
Redna glavna skupščina Jugoslovanske plavalne zveze.
Včeraj je bila v Zagrebu XI. redna glavna skupščina JPZ. Ze takoj ob otvoritvi skupščine je bilo sproženo vpraša-
»Kdaj?«
»Danes ponoči, prosim.«
»Kako, ste me li videli?«
»Videl vas nisem, prosim, videl vas nisem...« je odgovoril Muškin v strašni zadregi, sedel in se začel sezuvati.
»Videl vas nisem, toda čevlje mi je mi-lostiva,« in pokazal je pri tem na Bobe-sa, »vaša gospa vrgla pred noge in vi nosite na mesto svojih čevljev moje...«
»Vi se drznete, častitljivi gospod, kaj takega trditi? O sebi ne govorim, toda vi žalite tu javno damo in še celo vi navzočnosti njenega moža...«
V oblačilnici je nastal hrup. V obraz je postal kralj Bobes, razžaljeni soprog, nenadoma krvavo rdeč in razbijal je z vso silo po mizi, da sta v sosednji obla-čilnici omedleli dve igralki.
»In ti verjameš?« je tulil Plavobra-dec. »Ti verjameš temu ničvrednežu! Nezaslišano! Ako želiš, ga na mestti ugonobim kakor kakega psa! Ako hočeš, kar tu na mestu... Ubijem ga, razmesarim ga...«
Vsi oni, ki so se tedaj izprehajali po mestnem parku okrog gledališča, so pravili pozneje, da so videli, kako je pred četrtim dejanjem dirjal pod velikim drevoredom mož, bos, z rumenim obrazom, z od strahu izbuljenimi očmi. Za njim je pa besnel nekdo, oblečen kakor Pla-vobradec, s samokresom v roki. Kaj se je bilo pozneje zgodilo, ni videl nihče. Toliko se ve, da je Muškin pozneje po svojem znanju z Blistanovom ležal dva cela tedna v postelji in da je k svojim običajnim izrazom »Trga me po udih, bolan sem!« vedno še dostavljal:	»In
ranjen sem tudi...«
Mariborska tiskarna d. d., predsi
nje letošnjega državnega prvenstva, ki si ga je priborila ljubljanska Ilirija. — Esapovič (Beograd) je stavil predlog, da se Iliriji ne prizna pravica glasovanja na skupščini, ker se ni pokorila zveznemu sklepu z dne 23. X., po katerem bi se morali vsi pokali (Petrinovičev, Novosti itd.) v teku 15 dni vrniti zvezi. Pri glasovanju o Esapovičevem predlogu je bila z 11 proti 10 glasovom Iliriji odvzeta pravica glasovanja na skupščini. Delegat Ilirije dr. Lapajne je proti temu sklepu protestiral in nato zapustil dvorano. Predlog ljubljanske podzveze, da bi se sedež zveze prenesel v Ljubljano, je s 15 proti 4 glasovom propadel. Za Ljubljano so glasovali SSK Maraton in Sokolsko društvo iz Maribora ter Elan in Kamnik. Primorje se je glasovanja vzdržalo. Vsi ostali delegati so glasovali za sedež v Zagrebu. Pri volitvah je bila izvoljena naslednja nova uprava: predsednik dr. Stevan Hadži, podpredsednik Svarič, tajnik Koh-ler, blagajnik Bedenko, tehnični referent Maeanovič. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Kriškovič (Zagreb), Šuste (Beograd) in Krameršič (Ljubljana).
Sokolstvo
Prireditve Mariborske Sokolske župe v 1. 1933. Na seji dne 23. novembra je Z. T. O. izdelal program za 1.1933: Zimska doba: ]. Smuški tečaj o Božiču na Glažuti. 2. Župne smuške tekme 29. januarja 1933 na Glažuti in to člani in mo-š'ki naraščaj v slalomu, smuku in skokih, a članice in ženski naraščaj v smuku. 3. 14dnevni tečaj za čete in mlajša društva v januarju v Ptuju. Pomladanska doba: 1. Plavalni tečaj (skoki) v Mariboru. 2. Tečaj za igre v Mariboru. 3. Tečaj za lahkoatletiko. 4. Tečaj za sodobno gimnastiko. 5. Pokrajinski zlet v Ljubljani in medzletne tekme. Prireditev okrožnih zletov se prepusti okrožjem. Poletna in Jesenska doba: Tekme v odbojki, plavanju, lahki atletiki in na orodju.
Mala Nedelja. Sokolska četa bo proslavila praznik zedinjenja skupno s šolo v Društvenem domu. V nedejjo 4. decembra pa bo priredila slavnostno akademijo s pestrim in obširnim sporedom ob 15. uri istofcako v Društvenem domu. Vabljeni vsi od blizu in daleč! — Zdravo.
Prvi prekomornik
NESREČA IN SMOLA PRVEGA MORSKEGA KOLOSA.
Leta 1851. je predložil znani londonski pomorski inženjer Isambard Kingdom Brunel upravnemu odboru paroplovne družbe »Australian Steam Navigatioh Company« načrt za zgradbo parnika takih dimenzij, kakršnega po mnenju tedanjih ljudi sploh ni bilo mogoče zgraditi. »Ta ladja«, je izjavil Brunel, »bo mogla na enkratnem potovanju prenesti ogromno število potnikov in bo preskrbljena s tako količino materiala, da bo mogla brez dopolnjevanja zalog pluti naravnost iz Anglije v Avstralijo in nazaj. Ladja bo tako močna na morju, da ji tudi najhujša nevihta in vihar ne bosta mogla do živega in bo tako tudi izostala neprijetna morska bolezen, zaradi katere mnogi ljudje nočejo potovati«.
Ko so strokovnjaki proučili predloženi načrt inženjerja Brunela, je bilo sklenjeno, da sc gradnja tega kolosa poveri inženjerju Rusellu. Kmalu je bil zbran potreben kapital in se je pomorski kolos pričel graditi leta 1851. v ladjedelnici Millwall na Tenizi. Delo je le počasi in težko napredovalo in je bilo pogosto prekinjeno zaradi pomanjkanja potrebnega kapitala. Ob neki priliki se je morai hi-potekirati celo že izdelani del ladje, da se je mogla nadaljevati nadaljnja gradnja. Naposled je bil parnik leta 1857. dograjen in se je čakalo le še na njegovo splovitev. Novi prekomornik je bil dolg 207 metrov, širok 25 metrov, njegova nosilnost pa je znašala 27.500 ton. Sama posadka je štela 400 ljudi. Neverjetne številke za tedanji čas! Na dan krsta se je zbrala v ladjedelnici ogromna množica ljudi, da prisostvuje svečani splovitvi parnika. Izgovorjenih je bilo tudi več slavnostnih govorov in slavospevov graditelju. Naposled je napočil čas, ko bi se moral parnik spustiti v morje. Vsem navzočim je burno bilo srce, toda ladja se ni hotela niti premakniti. Zaradi dolgoletnega dela so temelji, na katerih je parnik počival, popustili, tako da parnik ni več mogel zdrseti v morje. Svečanost se je končala s tem, da so se vsi gostje in radovedneži vrnili na svoje domove brez toliko pričakovanega užitka. Tri mesece pozneje je »Great Eastern« ven-
dar dosegel morje in ponosno zaplaval kot največji njegov gospodar.
Zgodila pa se je zopet nova nezgoda. V času, ko je parnik ležal v, ladjedelnici, so stroji tako ostareli, da niso mogli delovati tako, kakor bi bilo treba. Ni preostalo drugega, kakor da so se nabavili novi stroji, kar je zopet zahtevalo ogromne vsote denarja in dragocen čas. To vse je trajalo leto dni. Brunel, videč vse te nezgode, ki so usodno spremljale njegovo največje delo, je dobil nekega dne pri pregledovanju parnika hud srčen napad, ki mu je- tudi podlegel. To je bilo 5. septembra 1859. leta. Štiri dni pozneje bi bil moral »Great Eastern« kreniti na svoje prvo potovanje. Toda tudi tokrat ga je spremljala zla usoda in nesreča. Nenadoma je eksplodiral kotel m je izgubilo pri tem življenje 10 mornarjev. Naposled je 15. septembra istega leta vendarle odpotoval. Pot od Southamptona do Newyorka je trajala v vsem 11 dni. Rekord brzine! Poveljnik parnika kapitan Harrison je tudi izgubil življenje ob neki nesrečni priliki.
Na svoji drugi vožnji je »Great Eastern« nasedel na neki morski kleči blizu Newyorka. Na spodnjem delu ladijskega trupa sta tedaj zazevali dve ogromni luknji, katerih prva je merila v premeru 30 metrov, druga pa 2 metra. Popravila, da se reši ta kolos, so bila dolgotrajna in so požrla ogromne vsote denarja. Tudi tretje potovanje nd bilo srečnejše. Na poti se je odtrgalo krmilo. K sreči se je na parniku našel neki in-ženjer, ki se mu je na odprtem morju posrečilo izdelati novo krmilo, pač pa ie nato to svoje delo družbi zaračunal tako mastno, da je priplul parnik v New-york z ogromno izgubo. Ne vedoč, kaj naj počno še dalje s tem zakletim parnikom, so ga lastniki odredili za polaganje kablov. Toda že pri prvi vožnji se je kabel prelomil in rezultat je bil: velikanska izguba! Naposled je bil leta 1884. ponosni »Great Eastern« preurejen v hotel in restavracijo na reki Mississip-pi, dokler ni bil končno od leta 1889. do 1891. prodan kot staro železo in v Liverpoolu demontiran.
Neprijetna zamenjava
V noči na preteklo sredo je bil pbve-ščen službujoči stražnik v neki ulici ru gega okraja na Dunaju, da v tyg0'j.1' krznarja Rumplerja ni vse v reau, rolo ni popolnoma zaprt. Redar se podal tja, dvignil rolo in zaklical: »A je. streljal bom!« Slišal je v trgovini rake, toda javil se ni nikdo. Bil }e.1>r pričan, da so v trgovini vlomilci in sprožil. Krogle so prebile steklo in vznemirjeni redar je opazil ob slabi razsv ljavi neko pregibajočo se senc0\.h"^.p\ moč so prihiteli še drugi redarji, ki vdrli v lokal in ga skrbno preiskali./ , senečeni pa so bili, ko so izvlekli mize lastnika Rumplcrja in njegoveg prijatelja, ki sta se redarjevega Poz!' tako prestrašila, da sta se skrila »n nista upala javiti. Mislila sta namreč, so pri vratih vlomilci. Pregibajoča s ca, ki jo je opazil stražnik, pa je krojaška lutka, oblečena v kožuhovin plašč.
Znamenje časa.
Ravnateljstvo trgovske šole v SlanP na Češkoslovaškem je razpisalo nie sluge na zavodu. Na razpis, ki je bil javljen v dnevnem časopisju, je zaP , silo za mesto okrog 300 prosilcev, n* katerimi je bilo 11 doktorjev filozofije prava...
Borza v vlaku.
Direkcija nekega velikega angleške^ železniškega podjetja namerava uveSi|0, 1. decembrom neko novost. Vlakom ^ do priklopljeni veliki vozovi, ki b° prav za prav nekakšna trgovska skiu šča. V njih bo razstavljeno raznovr» trgovsko blago, ki si ga bodo lahko . niki med vožnjo ogledali in si naba' ]t
kar rabijo. Obenem pa bo v vozu borzna pisarna, ki bo s pomočjo
tud'
rath3
objavljala vse borzne transakcije. Statistika o pameti narodnih poslaflceV
Newyorški zdravnik dr. Arthur
Donald je obiskal te dni
predseduj
madžarskega parlamenta in ga zapr za dovoljenje, če sme izmeriti S* f madžarskih poslancev. Baje je dr. Ar Mac Donald zaprosil tudi vse ostale ropske parlamente in namerava na lagi tega antropološkega merjenja se viti statistiko o — pameti narodnih slancev.	^
Sostanovalca
sprejmem. Židovska ulica 12/1.
3951
Gospo ali gospodično
vzamem kot sostanovalko. Loška uli-ca 5/1, levo._________________________3953
Vse mesto
že govori, da se najcenejše kupi in najboljše proda v Grajski starinarni, Trg svobode 1.	3952
Na stanovanje in hrano
sprejmem dva boljša delavca. Franko-panova ulica 15, dvorišče, levo. 3951
Čedno opremljeno
solnčno in snažno sobo s vhodom Iz stopnic oddam boljšemu gospodu. Prešernova ul. 19.	3729
Britje 2. Striženje 4.
Brusimo britve, škarje, nože. Mlinska št. 8.	3886
Pozor!
Dobro ohranjeni šivalni stroji, damski in krojaški, poceni na prodaj. Vprašajte pri Karl Urbanek, Vetrinjska ulica 8.
3919
Najlepše razglednice
I mariborske, umetne,
Salon de Pariš
L t. d. kupujte v papirnici knjigarne
Tiskovne zadruge
Maribor, Aleksandrova 13
Jos. Tichy I Dr.
Konces. elektrotehnično podjetje Maribor, Slovenska ul. 16, tel. 2756, proizvaja elektrolnstalacije stanovanjskih hiš, vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektro-lnstalacijskega b laga po konkurenčni ceni.	1603
Kavarna-restavracija A. Senica
novo preurejena, kavarniške cene znižane. Točijo se le prvovrstna vina, izborna kuhinja. Sprejmejo se abonenti, kosilo 6 Din, dvakrat na teden s pečenko.	0
S 1. decembrom ali 15.
oddam trisobno stanovanje s kopalnico. Naslov v upravi.	3891
Mansardno stanovanje
soba, kuhinja, predsoba in soba s posebnim vhodom) oddam. Betnavska cesta 39.	3945
Kupujta svoje po* trebICIneprinaSIh Insorontlh I
Sobo	.
za dva gospoda s posebnim vhoo a in hrano poceni oddam,	-
ulica 6.
Splav^
Sedaj ko prihaja zima
in vaših koles ne boste več rabih, “L, se vami prilika, da jih pustite teme' osnažiti, emajlirati, poniklati. vse gljične ležaje zbrusiti, tako da prihodnje spomladi zopet kakor nova. Shramba koles in čez zimo. Hitna postrežba. Zajamc in solidno delo. Brezkomkurenčne Priporoča se mehanična delavn!c8
stin Gustinčič, Maribor, Tattenbac]
ul. 14. Zadostuje dopisnica, da Prl na dom po kolo!
Vpokojencl	,e.
ako želite svoj lastni dom v pem mirnem in zdravem kraju, se po informacije na Miroslav Maribor 5. Aljaževa 9.
Modne liste
jesen m zimo
Knjigama llskovne zadruge
Maribor, Aleksandrova c. 13
Dve veliki lutzovi peči
uporabni za pisarne, dvorane ali bančne prostore
cenano na prodal
interesenti naj se zglasijo v upravi »VeČemika“ dnevno med 9. in 10. uro.
Potrtim srcem javljam, da je moj ljubljeni soprog
Miroslav Reisman
hišni pos. in mesar v Mariboru v nedeljo, dne 27. novembra t. 1. umrl.
Pogreb pokojnika bo v torek, dne -2v-novembra 1.1. ob 15. uri na mestnem P°' kopališču ,v Pobrežju.
Maribor, dne 28. novembra 1902.
Reisman Tereriia>
soproga.
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik: RAD1VOJ REHAR v. Mariboru. Tiska
STANKO. DETELA v Maribora