Jezik in slovstvo, letnik 67 (2022), št. 3 UVODNIK: SODOBNI SLOVENSKI IN SLOVANSKI ROMAN Tokratna tematska številka Jezika in slovstva se posveča razmisleku domačih ter tujih strokovnjakov o sodobni romaneskni produkciji v slovenski in drugih slo- vanskih književnostih. Tematsko številko uvajajo prispevki, ki se osredotočajo na sodobno slovensko romaneskno produkcijo: Primož Mlačnik preučuje politiko reprezentacij v detek- tivskih romanih Avgusta Demšarja prek dekonstruktivne analize detektivske pri- povedi in detektivske triade, Aleksandra Krasovec analizira romane Josipa Ostija z (avto)biografsko zasnovo in avtorjevo žanrsko oznako kalejdoskopski ali moza- ični roman, Tina Kraner pa pod drobnogled postavi deset ljubezenskih romanov sodobnih slovenskih pisateljic. Sledi primerjalna razprava Alojzije Zupan Sosič, ki analizira in interpretira spolne stereotipe v izbranih romanih iz slovenske, hrva- ške in češke književnosti. Naslednji sklop predstavljajo prispevki, ki osvetljujejo zanimivejše pojave v so- dobni češki, slovaški, poljski in makedonski prozi, pretežno romanih: Jana Šnytová se ukvarja z upodobitvijo travmatičnih dogodkov druge svetovne vojne v sodob- nem češkem romanu, Radoslav Passia skozi prizmo teorije geopoetike analizira upodobitve mestne krajine Bratislave v sodobni slovaški prozi, Agnieszka Nęcka- -Czapska se pri obravnavi proze poljskih avtoric, izdane po letu 2000, osredotoča na prikaz identitetnih sprememb žensk v povezavi z emancipacijskim diskurzom, posledicami tržne usmeritve, popfeminističnimi »odkloni«, igro s konvencijami in funkcionaliziranjem seksualnosti, prispevek Vesne Mojsove-Čepiševske, ki v JIS_3_2022-FINAL.indd 3 20. 12. 2022 11:46:45 4 Namita Subiotto luči biografizma obravnava junakinje, razpete med zgodovinopisje in domišljijo sodobnih makedonskih prozaistov, pa bo objavljen v naslednji številki. Tematsko številko zaključujeta prispevka o prevodni recepciji: Dragica Haramija razišče prisotnost slovenskih prevodov mladinskih romanov iz slovanskih knji- ževnosti v zadnjem desetletju, nato analizira prevladujoče žanre in teme v prevo- dni produkciji ter jih primerja s temami v slovenskem mladinskem romanopisju, Ljudmil Dimitrov pa predstavi medsebojno prevajanje bolgarske in slovenske proze ter se sprašuje, v kolikšni meri infrastruktura kulturnega procesa odraža reprezentativno podobo slovenske literature v Bolgariji. Mogoče bo cenjene bralke in bralce zanimal še tematski sklop o sodobnem slo- vanskem romanu, ki je bil predstavljen na predlanskem Slovenskem slavističnem kongresu in objavljen v zborniku Slovenski jezik in književnost v srednjeevropskem prostoru (ur. Matej Šekli in Lidija Rezoničnik, Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, Ljubljana, 2020), kjer se v razdelku Mesto in družba v sodobnem slo- vanskem romanu zvrstijo naslednji prispevki: Đurđa Strsoglavec: Poverjenik v hotelu (o dveh romanih Renata Baretića), Jana Šnytová: Podoba Prage v romanu Radke Denemarkove Prispevek k zgodovini radosti, Špela Sevšek Šramel: Podoba mesta v sodobnem slovaškem romanu: Bratislava, a ne samo to, Blaž Podlesnik: Sodobni ruski zgodovinski roman v slovenskih prevodih ter Namita Subiotto: Li- terarna upodobitev makedonske prestolnice v romanu Divja liga Vlade Uroševića. Proučevanje sodobne romaneskne produkcije iz slovenske in drugih slovanskih književnosti s to številko zagotovo ni izčrpano, temveč je vzpodbuda za nadaljnje raziskave. Avtorjem, prevajalcem, recenzentom in tehnični urednici se zahvalju- jem za prijetno sodelovanje, cenjenim bralkam ter bralcem pa želim prijetno po- potovanje po raznolikih zgodbah o raznolikih zgodbah. Namita Subiotto, urednica tematske številke JIS_3_2022-FINAL.indd 4 20. 12. 2022 11:46:46