DR. ANTON RAMOVŠ OKAMNELO ŽIVLJEiNJE V LOŠKIH HRIBIH IV. Retski greben na Jelovici Preden se pomakneva, zvesti spremljevalec, iz triadne dobe v jursko, postojva še za hip pri kraju triade, ki ji pravimo stopnja, na ozemlju da našnje Jelovice. Tam sva tudi obstala na najinem potovanju, ko sva opazo vala, kako nastajajo kamnine loške pokrajine in motrila živalski in rastlinski svet. V dolgih milijonih let triadne dobe je nastala, kot sva videla (Loški razgledi IX, str. 55 do 58), na sedanji Jelovici več kot 1000 m debela kamnita skorja. V njej se skoraj j>ovsood morskim i>ovršjem. Največ je mahovnjakov (si. 1) in trdoži\ njako\' (si. 2). Oboji ustvarjajo z množico organizmov obsežne skor- jaste prevleke, drugo \rh druge, in zapuščajo spodnja prazna domovanja zemeljskih skorij. Različnih barv so. Med kolonijami mahovnjakov in trdo- živnjako\- rastejo posamične korale (si. 3, 4), ki ustvarjajo greben še mikav- nejši. Po luknjah čepijo morske gobe. Tu in tam zbudi najino pozornost in previdnost morski ježek. Kar precej je različnih alg. ki z živimi barvami zaljšajo greben. Med to pisano družbo srečava še drobcene praživali, ki se lu prav dobro počutijo. Med njimi je posebno pomembna vrsta Cheilosporites itrolen.sin. Pri ustvarjanju grebena je sicer brez pomena, zanimiva pa bo po stala, ko bodo raziskovalci Zemlje raziskovali okamnelo življenje. Najin podmorski greben je že močno zrasel, na tisoče in milijone organizmov je dalo zanj svoja domovanja. Morsko dno pa se šei kar naprej pogreza. Toda pri tem ne pozabiva, da tisočletja minevajo kot dnevi. Tudi grebenu je usojen I)ogin. ki ga doleti pri kraju triadne dobe. 57 SI. 1 SI. 3 SI. 2 SI. 4 .SI. 5 Okanineli greben med Raztokami in Mostmi na Jelovici se nam je ohranil .še v današnje dni. V svetlem, nepiastnatem apnencu je vse polno različnih mahovnjakov. trdoživnjakov, koral, nekaj pa je tudi morskih gob, ostankov morskih ježkov, različnih apnenčevih alg in luknjičark. Med slednjimi je naj zanimivejša vi-sta Cheilosporites tirolensis. Okrog te okamnine so si strokovnjaki že precej belili glave, pa še danes zanesljivo ne vemo, kam pravzaprav spada. Sprva .so jo imeli za rdečo algo. Vendar so kmalu spoznali bistvene razlike med katerimikoli algami in rodom Cheilosporites. Tedaj se jim je zdel najbolj podol>eii morskim gobani in mednje so ga nekaj ča.sa tudi uvrščali. Pred ne davnim pa je Amerikanec A. G. F i se h e r prišel do zaključka, da Cheilospo rites ne more biti niti alga niti morska goba. in da je najverjetneje doslej edina velika luknjičarka iz triadne dobe. Vendar ta vrsta ni nobena redkost v retskih grebenskih apnencih tudi v Avstrijskih in Bavarskih Alpah. Na Slovenskem jo poznamo dane.s le še na Begunjščici. Dosedanja raziskovanja vedno lx>lj po trjujejo domnevo, da je živela samo v času retske stopnje. Ce je temu res tako. ho njen pomen še večji, .saj bo vodilna okamnina za najmlajšo stopnjo triadne dobe. Nekdanji podmorski grelx'n med današnjimi Raztokami in Mostmi pa nam ve povedati še to in ono zanimivost. Nadaljnja raziskovanja nam bodo šele pokazala njegov ol>seg in vse ali vsaj pretežno večino organizmov, ki so tam živeli, razmere v soseščini grebena in še marsikaj dnigega. Zato se danes zadovoljiva s tem, kasneje kdaj pa morda še kaj več. Z 11 s a m m e II f a s s II n g VERSTEINERSTES LEBEN IM BERGLAND VON SKOFJA LOKA IV Der Aiitor fUhrt člen Le.scr auf das Obertriasriff zwischen Raztoke und M(«>ti (Jelovica). Als riffbatiende Organismen finden wir dort Bryozoen. Hydrozocn. Eiiizeikorallen iind Kalkalgen. Besonders ist der Nachweis von Cheilosporites tiro- lenis Zli er\valineu. SI. 1. Mahovnjak, eden od graditeljev grebennkega apnenca na Jelovici. (Mikroskopski zbrusek, večkrat povečano.) — SI. 2. Trdoživnjak, pomemben graditelj grebenskega apnenca na Jelovici. (Mikroskopski zbrusek, večkrat povečano.) — SI, •> in 4. V grebenskcm apnencu na Jelovici je pogostna posamična korala iz rodu Montlivaultia. — SI. 5. Cheilosporites tirolensis, zelo vrrjetn.i luknjičarka, redek prebivalec na jelovSkem grebenu. (Skica.) 59