KOPER — 17. JULIJA 1959 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI LETO VIII. — ŠTEV. 28 Izhaja vsak petek. — Izdaja Časopisno založniško podjetje »Primorski tisk« Koper. — Naslov uredništva In uprave-Koper, Cankarjeva ulica 1, telefon 1TU — Posamezni izvod 10 din. — Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din četrtletna 130 din. Za inozemstvo letno 1000 din ali 3,5 dolarja. — Bančni račun 002-70-1-181. — Rokopisov ne vračamo! S SEJE OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KOPER V petek, 10. t. m. je bila skupna seja obeh zborov Okrajnega ljudskeca odbora Koper. Kot prvo točko so poslušali odborniki poročilo o stanju šolstva. Podrobneje o tem problemu poročamo na 5. strani, V nadaljevanju razprave so sprejeli odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna koprskega okraja za leto 1358 in potrdili zaključni račun Vodne skupnosti prav tako za lansko leto. Za letošnje leto pa so potrdili predračun dohodkov in izdatkov ter višino vodnega prispevka Vodne skupnosti. ¡Med poroštvi za posojila je Okrajni ljudski odbor odobril poroštvo Poslovni zvezi za najetje kredita za gradnjo skladišča za umetna gnojila, vendar s pogojem, da bo skladišče v Divači in ne v Kopru. Kot vsako leto se tudi lefos ob 22. juliju, Dnevu oborožene vstaje slovenskega naroda, spominjamo dogodkov pred osemnajstimi leti, ko smo se goloroki spopadli na življenje in smrt s fašističnim okupatorjem. Brez dvoma pa ima letošnje praznovanje tega velikega dogodka v naši zgodovini še poseben pomen, ker ga slavimo v jubilejnem letu ZKJ, slavimo ga v štiridesetem letu ustanovitve komunistične partije Jugoslavije. Številna slavja v tem jubilejnem letu so nam pokazala, da hrani knjiga, v kateri so zapisani vsi ti najpomembnejši dogodki iz našega delavskega, revolucionarnega boja in boja proti oku,patorju v času NOB, za nas in naše potomce bogastvo bogatega. Ko jo prebiramo v letošnjem letu, nam je tudi pomen Dneva vstaje veliko bolj umljiv. Jasne so nam okoliščine, v katerih je začel neenak boj, ko je slovenski narod na poziv hi po temeljitih pripravah Komunistične partije stopil na barikade v obrambo svojega rodu, jezika in lastnega življenja. Bogastvo boaatega je v tej knjigi, ki jo radi in pogosto, toda vselej tako spoštljivo odpiramo, ko se ob raznih praznikih spominjamo velikega boja. Kakor že tolikokrat, tako tudi letos ob Dnevu vstaje spet hitijo naše misli nazaj. Ne zalo, ker bi morda spet želeli ali hoteli doživeti tiste čase, tiste hude in viharne, pretresljive in veličastne ter tako odločilne dni, marveč zato, da vedno znova potrdimo, kako smo tedaj izbrali edino pravilno pot — pot, ki jo je dolga leta poprej pripravljala Komunistična partija — pot, na katero so slovenski daloimi ljudje — preziraje i>se žrtve, trpljenje in samo smrt — stopili s polno odgovornostjo pred samim seboj in bodočimi rodovi. Pretrpeli smo vse hudo in premagali tudi smrt — pot je zmagovito vodila v svobodo in novo življenje. Dandanašnji je ta pot že veliko bolj ravna in na njenem koncu je videti svetlo bodočnost. Zato so naše misli vedre, polne upanja, da bomo s skupnimi napori, s skupnimi močmi in prizadevanjem zmanovito izpeljali in dokončali, veliko dalo, ki smo si ga v boju za stvar delavskega razreda svoje domovina in vsega sveta naložili na rame. Ob tej svetli misli nam letos poteka Dan vstaje slovanskega naroda — Dan vstaja Slovencev v jubilejnem lotu Zveze komunistov Jugoslavije. tLn Predsednik Sveta za družbeni plan in finance je poročal o koriščenju sredstev proračunske rezerve v prvem polletju. Med važne sklepe zasedanja je šteti tudi ustanovitev Zavoda za zaposlovanje invalidnih in drugli začasno nezaposlenih oseb. ccs v Firencah končan V torek je porotno sodišče v Firencah razglasilo sodbo v procesu proti Mariu Zdravljiču in tovarišem »Beneške čete«. In sicer tako, da so v smislu čl. la dekreta predsednika republike z dne 11. julija 1959, ki odreja amnestijo za politična dejanja, storjena v času od 25. julija 1943 do 18. junija 1946, prenehala veljati kot kaznivo dejanje, katerih so bili obtoženi Mario Zdravljič in ostali beneški partizani tako imenovane »Beneške čete <. Čeprav je proces končan in so bili vsi obtoženi oproščeni, oziroma amnestirani, le niso dobili pravega zadoščenja, kajti sodišče ni upoštevalo dokazov in utemeljitev, katere je temeljito prikazala obramba obtoženih. Amnestija namreč še zdaleč ni isto kot oprostitev in ne more oprati pečata krivde, ki jo je obtožencem hotela naprtiti krivična obtožba. Tako so v določenem smislu le slavili zmagoslavje prikriti neofašistični elementi, ki so proces tudi izsilili. 2. AVGUSTA NA NANOSU PLANINSKO SLAVJE Planinsko društvo Postojna bo v počastitev 10. obletnicc otvoritve planinske koče na Nanosu in 40. obletnice ustanovitve KPJ priredilo 2. avgusta na Nanosu planinsko slavje. Udeležili se ga bodo razen planincev še bivši partizani, ki so se med narodnoosvobodilno vojno udeležili v tem predelu Primorske borb z okupatorjem. Predviden je tudi bogat kulturno-umetniški spored in pestra planinska zabava. Br Ustanovitev sta predlagala Okrajna posredovalnica za delo in Okrajni svet za delo in delovna razmerja. Zavod bo usposabljal za razne poklice številne invalide dela in tiste, ki so začasno izven delovnega razmerja. Zavod bo začel s svojo dejavnostjo najprej v Izoli, pozneje v sežanski občin; na komensUcm področju ter na območju ilirskobistriške občine. Oba zbora sta meti drugim še potrdila sistemizacijo v Geodetskem zavodu In v Zavodu za pospeševanje gospodinjstva v Kopru ter odlok o spremembah in dopolnitvah statuta hrpcljske občine. Nadalje so odbornik; sprejeli predlog o prenosu sredstev okrajnega investicijskega sklada na Kmetijsko-zadružno hranilnico, Imenovali novega sodnika Okrajnega sodišča v Kopru in razrešili sodnika Okrajenga sodišča v Postojni. Ob zaključku so še imenovali razne komisije in upravne odbore. Minulo soboto je bila v Kopru pomembna slovesnost, ki smo jo prejšnji teden že napovedali: sve- «TS5 čano je bila predana svojemu namenu nova Industrijska kovinarska šola. V novem poslopju je EP " 1 is3; ■h fW) ' mL ""' V -t* - » 4 ■■ A m ■m Spredaj gosti, zadaj gojenci Industrijske kovinarske šole v Kopru, katere novo šolsko poslopje je bilo slovesno odprto minulo soboto OB DNEVU ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV — 13. JULIJU 1959 Dan šoferjev, 13. julij, so tudi v koprskem okraju kar najlepše praznovali člani občlnsk.h podružnic Združenja šoferjev ¡n avtomehanikov Slovenije, Tako je kopr.-ka podružnica tega združenja priredila v soboto zvečer v prostorih tovarne TOMOS v Kopru svečano akademijo, na kateri je po pozdravnem govoru predsednika koprske podružnice ZSA Korbinjana Marsetiča nastopil tudi pevski zbor DPD Svoboda iz Kopra. V nedeljo dopoldne pa je delegacija te podruž- niče položila venec pred spomenik padlih partizanskih borcev v Skoc-janu pri Kopru in popoldne Jc bila družabna prireditev šoferjev in avto-mehanikov v gostišču »Na obali«. Ob tej priložnosti so dobili v znak priznanja za vestno izvrševanje službe zlate značke avtobusni šofer podjetja Slavnik Nikola Benedettl, voznik avto-vlaka podjetja Intereuropa Ivan Kljavec ter šofer podjetja lstra-Benz Jože Sturm. Srebrne značke so dobili: Mario Leban, Intereuropa, . -'. V I l ' t /»K^ I i'-' tJ^ - '.v>"_ y'~ ' " , t'1 ....'■•,!''! :*-"•!'';!?' . ' S i j '^"V ¡cS-l V 'i r ' -,•- ■ - ■ •»■ , . .!,1 = , U, ..-V i-I. - * i/ ■ ', : Pmfi i'i - '.' 'v"1-"-■"■M" '.•"(■ m . . .. • :V.J 1. ... « ^..m1 Drago Petaroš, Intereuropa, Marijan Ilmeljak, Slavnik in Stanko Rebula, Slavnik, diplome pa: Jože Medica, TOMOS, Milan Jermaniš, TOMOS, Zoran Božič, Intereuropa, Branko Piran t, Intereuropa in Stanko Mlha-lif, Slavnik. Podobna proslava Dneva šoferjev In avtomehanikov je bila tudi v Postojni. Tam so med drugim v dveh izložbah razstavili tudi nekaj slik iz dela In življenja članov postojnske podružnice ter grafikon, kj je prikazal prizadevanja vodstva te podružnice za izpopolnitev strokovnega znanja članov. Osrednjo proslavo so imeli na Trgu padlih borcev s položitvijo venca pred spomenik padlih partizanov, nato pa so se zbrali v Rakovem Skocjanu pri Postojni. Za vestno m požrtvovalno delo so dobili lične diplome naslednji poklicni vozniki motornih vozil: Rudi Marc, Ivan Kopotec, Jože Premrl, Ivan I!ajna, Ivo Kobe, Jardo Klemene, Jože An-drejašlč, Jože Stajcr, Vinko Sirca, V Klor Pahor in Franc Puc. popolna oprema za vzgojo vajencev v najbolj zahtevnih kovinarskih poklicih in šola popolnoma ustreza vsem zahtevam sodobnega gospodarstva. Pred novo šolo je bila na okusno urejenem dvorišču razvrščena četa gojencev, ki so pričakali in pozdravili številne goste. Med njimi je direktor šole Slavko Bra-taševec pozdravil Vladka Majhna, člana Izvršnega sveta LRS, Julija Titla, organizacijskega sekretarja OK ZKS Koper, Črta Ko-lenca, tajnika OLO Koper, Mili-voja Markuša, zastopnika Zvezne industrijske zbornice, Mira Pod-lesnika, zastopnika Sveta za šolstvo, prosveto in kulturo LRS, zastopnike občinskih ljudskih odborov, investitorja in graditelja ter projektanta, nato pa je podal besedo predsedniku šolskega odbora IKŠ Koper Marku Rainerju, ki je med drugim dejal: »Znano je, da na koprskem področju pred leti, razen v Izoli, sploh ni bilo prave industrije. Tehnični in industrijski v>zpon koprskega okraja v zadnjih letih, zlasti še — če naj bo to področje vsklajeno z ostalimi, že razvitimi v državi —, pa terja številne tehnično in strokovno izurjene kadre. Zato je bilo tudi povsem razumljivo, da so septembra 1956. leta ustanovili v Kopru »Industrijsko kovinarsko šolo«, v kateri se je — kljub slabim pogojem — usposobilo po triletnem šolanju 41 mladih ljudi. V času pa, ko so obiskovali novoustanovljeno šolo prvi učenci, so začeli na vzpetini nad novim pristaniščem graditi novo šolo, se pravi novo šolsko poslopje in šolske delavnice. V načrtu je bil seveda tudi internat, katerega pa zaradi pomanjkanja sredstev zaenkrat še niso začeli graditi. Da je bilo pri graditvi šole dokaj problemov in težav, menda ni treba posebej omenjati. Toda ob pomoči in razumevanju oblastvenih organov in vodilnih ljudi je bila šola pravočasno dograjena in jo zdaj tudi slovesno odpiramo. V novih prostorih se bo mladi-(Nadaljevanje na 3. strani) OB DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA iskreno čestitamo in pozdravljamo vse delovno ljudstvo našega okraja! Tudi postojnski šoferji so lepo proslavili svoj praznik. Pred odhodom na zabavno zakusko v Rakovo kotlino so položili vcncc pred spomenik padlim borcem. Ob tem jc zbranim, šoferjem na Trgu padlih borcev govoril Ivan Balon (na sliki) K O P E R OKBAJNI ODBOR SZDL OKRAJNI KOMITE ZKS OKRAJNI ODBOR ZB in ZROJ OKRAJNI KOMITE LMS OKRAJNI SINDIKALNI SVET Ilvuščev v Varšavi Proslave ob lo^letnici ustanovitve poljske ljudske republike, ki bo 21. julija, se bo udeležila tudi vladna in partijska delegacija Sovjetske zveze pod vodstvom Nikite Hruščeva, ki je že pred dnevi z letalom odpotovala v Varšavo. Etiopski suveren na uradnem obisku v ČSR Etiopski cesar Haile Selasie, ki je bil 14 dni na uradnem obisku v Sovjetski zvezi, se je z letalom odpeljal v Češkoslovaško, kjer bo ostal do 17. julija. Kongres francoske socialistične stranke Na zadnjem kongresu francoske socialistične stranke je bil zopet izvoljen za generalnega se- IMOSKVA — V Sovjetski zvezi so 2- julija izstrelili vesoljsko raketo, ki se je nepoškodovana vrnila na zemljo. V raketi sta bila dva psa in zajec, njena skupna teža z opremo pa je znašala več kot 2000 kg. Poročilo pravi, da so dobili zelo važne znanstvene podatke. KAIRO — V Kairu se je zaključilo večdnevno posvetovanje začasne alžirske vlade, kjer so predvsem pretresli vprašanje, da bi ponovno sprožili alžirski problem pred Generalno skupščino OZN. Vlada je sklenila, da bo v New zvezi s tem bodo seznanili delegacije arabskih dežel z najnovejšim položajem v Alžiru, da bi lahko zagovarjali njihova stališča. NEW DELHI — Kašmirsko območje Džamu so zajele silne poplave zaradi dežja, ki neprestano pada. Reke kar najprej naraščajo, več sto vasi je pod vodo. Predsednik kašmirske vlade je sporočil, da dovažajo ljudem živila z ladjami. Mnogo mostov so odnesli hudourniki, četrtina riževih polj pa je pod vodo. NEW YORK — Med dvodnevnim nacionalnim praznikom v ZDA je izgubilo življenje 375 oseb. 211 ljudi se je ubilo pri prometnih nesrečah, 122 je utonilo, 42 pa jo postalo žrtev nasilja. To je doslej največje število umrlih ob teh dneh po drugi svetovn; vojni. HONGKONG — Po lanskem oktobru je sedaj prvikrat prišlo do letalskega spopada med kitajskimi in formoškimi reaktivnimi lovci nad Formoško ožino. Formo-ško obrambno ministrstvo trdi, da so sestrelili 4 kitajske lovce znamke »Mig«. PO MORJIH BARKE PLAVAJO . . . Upoštevaje ladje z nad 300 BRT je po uradnih poročilih lani 1. septembra plulo po vseh morjih sveta 21.85S ladij s 112.786.354 BRT, Med navedenimi 53 državami so prvačile ZDA s 3042 ladjami in 22,931.994 BRT. Jugo-slaviia je bila nekako v sredini, točno na 28. mestu. kretarja Guy Mollet. Na kongresu so sprejeli francoski socialisti tudi resolucijo o Alžiriji, ki jo je podpisal Guy Mollet, in sicer s 3358 glasovi. Spravljivejša smer glede Alžirije, ki jo zastopa Mollet, izraža željo socialistov, da bi — ker ni možna »izključno vojaška zmaga« — sklenili premirje s tistimi, ki se borijo v Alžiriji, in da bi se nato pogajali o bodočem statusu Alžirije, ki mora biit obvezno povezana s Francijo, Resolucija pa tudi pravi, da se ne bi tokrat pogajali samo s tistimi, ki se borijo, temveč tudi z vsemi drugimi »predstavniki alžirskega ljudstva«, vštevši tiste, ki so bili izvoljeni v francoski parlament. DELAVSKEGA GIBANJA IN KP JUGOSLAVIJE 7. julija 1935 je bila v Celju množična kulturno - prosvetna manifestacija — zlet »Svobode«, ki jo je organizirala Komunistična partija. Zaradi komunističnega značaja tega zle-ta je tedanja banska uprava v Ljubljani že 13. julija razpustila Svobodo in namesto nje je bila ustanovljena »Vzajemnost«. 17. julija 1936 je takoj po uporu Franca proti Ljudski fronti Španije Komunistična partija Jugoslavije začela zbirati prostovoljce za borbo proti španskim fašistom. 15. julija 1937 je začel izhajati »Delavski list«, ki je po ukinitvi »Ljudske pravice« in »Stare pravde« ter »Slovenske zemlje« postal osrednje glasilo slovenskega ljudskega gibanja. Sredi julija 193S je izšla prva ilegalna številka »Slovenskega poročevalca,«, konec julija pa prva številka tednika za javna vprašanja »Tabor«, ki je bil legalno glasilo KPS. 22. julija 1941 je bil v Sloveniji začetek oborožene vstaje. 16. julija 1942 je bila ustanovljena Tomšičeva brigada. 13. julija 1943 je bila usta-novljena Prešernova brigada. 15. in 16. julija 1944 je bila v Velikih Lazah III. partijska konferenca za Primorsko. Jidija 1919 je izšla prva številka prvega slovenskega komunističnega glasila »Bakla«. Jugoslovanska misija dobre volje na Kubi Jugoslovanska misija dobre volje, ki jo vodi član Zveznega izvršnega sveta Vla'dimir Popovič, je prispela v I-Iavano, glavno mesto Kube. Sukamo prevzel dolžnost premiera Indonezije Predsednik Indonezijske republike Sukamo je objavil spisek 25 pomočnikov ministrov v svoji . novi vladi, ki jo je osnoval pred dnevi v Bogoru. Med pomočniki ministrov je tudi osem višjih oficirjev indonezijske armade. Istočasno, ko je Sukamo preosnoval vlado in je v njegovi vladi devet ministrov, je Sukamo prevzel še mesto premiera. Reforma šolstva na Madžarskem Madžarska vlada je sestavila poseben komite, katerega naloga je, da v letošnjem in prihodnjem letu pripravi teze za reformo vsega šolstva v državi. Namen šolske reforme je, da se najprej — vzporedno z rednim poukom — v vseh šolah uvede obvezno fizično delo in dalje, da se pouk nasloni na čvrstejše ideološke temelje, pri čemer bodo učenci laže pridobili marksistično-lenini- stični pogled na svet. Minuli petek so priredili stavkajoči mornarji in kovinarji v Trstu veliko demonstracijo, v kateri so zahtevali izboljšanje svojih življenjskih pogojev. Demonstrante je napadla policija in jih s silo razgnala (na sliki). Veliko število delavcev je bilo prijetih in pridržanih v zaporih Trideseti dan stavke pomorščakov je (7. t. m.) policija surovo napadla stavkajoče delavce, ker so protestirali proti premestitvi ladje »Saturnia« iz pomorske postaje. Vso mesto je solidarno z delavci z ogorčenjem obsodilo stališče policije in celo občinski (Poročilo napisal za naš list primorski duhovnik, član CMD) Dne 7. julija 1959 je bila v Kopru pokrajinska proslava Cirilmetodijskc-ga društva. Zastopana sta bila okraja Gorica in Koper. S proslavo je bil združen tudi občni zbor. Predsednik, tajnik in blagajnik obeh okrajev so podali svoje poročilo v pokrajinskem merilu za poslovno dobo 10 let, ker letos praznuje društvo svojo desetletnico. Po prebranih poročilih Je obojni odbor podal razrešnico, a vsi odborniki so bili ponovno izvoljeni za nadaljnjo poslovno dobo. C. M. D. ima navado povabiti na svoje sestanke in proslave predstavnike ljudske oblasti. Tako je bil za Gorico navzoč tov. Humar, tajnik OLO NOVA GORICA, za Koper pa tov. Mavsar, sekretar SZDL. Svojega delegata je poslala tudi naša društvena centrala iz Ljubljane in pa krajevni RK. Glavni referat, ki nosi naslov »100 let RK«, sta sestavila tov. Gandč za Gorico ¡'n tov. Delpin za Koper. Poročilo predsednika o razvoju društva v desetih letih sta podala tov. Krajnik za Gorico in tov. Kocjančič za Koper. Zborovalce sta pozdravila oba predstavnika ljudske oblasti in delegat naše centrale. Nastopili so tudi recitatorji, ki so občuteno podali pe-sm Srečka Kosovela in novejših pesnikov. Zborovalci so poslali pozdravna pisma predsedniku OLO Koper lov. Albinu Dnjcu, apostolskemu ad- ministratorju dr. Mihaelu Torošu in delegatu apostolskega administratorja Albinu Kjudru. Cilj, za katerega se bori C. M. D., je pravilno pojmovanje in izpolnjevanje domovinskih in državljanskih dolžnosti, da tako duhovniki in verniki najdejo pravo mesto v socialistični družbi, da čim bolje rešijo navidezno nasprotje med krščanskim in socialističnim pojmovanjem državne in gospodarske ureditve. Slovenska javnost postaja pozorna na naše stanovsko društvo. 2e 19. 10. 1952 je Slovenski poročevalec zapisal: »C. M. D. hoče najt; možnost življenja, vere in Cerkve paralelno ob borbi za socializem« in: »Porajajo so struje, ki skušajo spoznati nujnost socialističnih sil in se razvoju teh sil skušajo prilagoditi.« V teh besedah lahko najdemo potrdilo, da je C. M. D. ob zgodovinskem prelomu našlo pravo orientacijo in da je ob naši družbeni preosnovi, »ko je bil najvišji dan«, pravilno presodilo »daljo in nebeško stran«. Stari svet je umrl in pred nami je nova stvarnost. Priznavamo jo in se vanjo vraščamo. Smo pa in ostanemo katoliški duhovnik: in izpovedujemo svojo vdanost in zvestobo Cerkvi. Tako z vedrim zaupanjem, z odprtimi očnv in odprtim srcem stopamo v novi čas. Kocjančič Alojz P/l »BII-IAČ« je 27. junija od-plula iz Galvestona v Bremen, . kamor prispe 21. julija. P/l »DUBROVNIK« je 27. junija odplula iz Houstona za Reko, kamor prispe 28. julija. M/l »GORENJSKA« je 11. julija priplula iz Reke v Piran, kjer je v Remontni ladjedelnici Splošne plovbe v rednem popravilu. P/l »LJUBLJANA.« je 12. jidija priplida iz Splita v Zdanov, kjer manipulira s tovorom. M/l »MARTIN KRPAN« je 13. junija priplula v Piran, kjer je v Remontni ladjedelnici Splošne plovbe v rednem popravilu. P/l »NERETVA« je 13. julija odplula iz Amsterdama s tovorom za Jugoslavijo. M/l »PIRAN« je G. jidija priplida v Dairen, kjer naklada tovor za Kontinent. P/l »POHORJE« je 11. julija priplula iz Singaporea v Rangoon, kjer naklada. P/l »ZELENGORA« je 15. julija priplula iz Lisabone v Weling-ton. Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednlik Rastko Bradaškja — Tiska tiskarna CZP Primorski tisk 16. julija 1944 je bila ustanovljena I. tankovska brigada in od tedaj dalje praznujemo 16. julij kot Dan tankistov Jugoslovanske ljudske armade. S tem pa ni rečeno, da partizanski tanki niso krepko posegli v boj z okupatorjem že pred letom 1.944. Ze v oktobru 1941 so partizani zaplenili Nemcem tanke in z njimi napadli Kraljevo. Narodni heroj Sava Kovačevič je s tremi zaplenjenimi tanki osvobodil celo težko dostopno sovražnikovo gnezdo v Lastvu. Januarja 1942 je bil na Hrvaškem ustanovljen prvi partizanski tankovski vod in februarja 1943 je III. udarna divizija med IV. sovražnikovo ofenzivo zaplenila 12 tankov, ki so sestavljali jedro prve tankovske čete pri Vrhovnem štabu NOV. Na vseh bojiščih so partizani zaplenjevali tanke in z njimi so srdito napadali okupatorja in njegove hlapce. V teh tankih so se usposabljali prvi tankisti - partizani, ki so po kapitulaciji Italije s tanki uspešno zmagovali v borbah s sovražnikom. Vendar pa je Äpitife —-----MiRSKt. Tankovska enota se po vajah vrača v kasarno bila šele julija 1944 dana realna možnost za formiranje I. tankovske brigade kot ene izmed najmočnejših enot naše narodnoosvobodilne vojske. Ta brigada je prehodila zmagoslavno pot skozi vso Dalmacijo, osvobodila je 1. maja 1945 Trst, nato na se je vključila v I. tankovsko armi-jo, ki ji je poveljeval legendarni komandant general Peter Drap-šin. Ko je naša Jugoslovanska ljudska armada v četrtek proslavljala Dan tankistov, je ob obujanju spominov na zgodovinski razvoj tankovskih enot proslavljala tudi velilce uspehe na področju v~noie vaše mladine. Tisoči mladih tankistov so namreč postali po odsluženju kadrovskega roka ne samo dobri in zavedni brani-telji naše domovine, pač pa tudi kvalificirani delavci v našem gospodarstvu. TANKISTI ČESTITAJO Primorski fantje — tankisti, ki služimo kadrovski rok v Dugem selu, pošiljamo tople pozdrave vsem svojim sorodnikom in prijateljem! Feručo Šav-ron iz Škofij, Boris Resinovič iz Hrpclj, Jože Volk iz Vipave, Bogo Suša iz Potoč pri Senožečah, A. Ivančič iz Škocja-na pri Divači, Julijan Mermolja iz Ceste pri Ajdovščini, Albin Benko iz Sečovelj in Ivan Lemut iz Ajdovščine. svet je izrazil svojo solidarnost s stavkajočimi pomorščaki s tem, da je prekinil sejo za 10 minut. * * V torek so namreč pomorščaki zvedeli, da namerava pomorska družba najeti stavkokaze zato, da bi čezoceanska ladja »Saturnia«, ki je zaradi njihove stavke obtičala v tržaškem pristanišču, lahko nadaljevala svojo pot. Zbrali so se ob pomolu in so protestirali proti tem nakanam delodajalcev. Takrat pa so policisti pridrveli z avtomobili in uporabili so tudi gumijevke. * * Predstavniki sindikalnih organizacij trdijo, da so incident povzročili tisti, ki hočejo ovirati pogajanja za rešitev spora med delavci in delodajalci. V zvezi s tem incidentom so vložile ogorčene proteste vse napredne stranke in organizacije, društvo foto-reporterjev pa protestira zaradi oviranja dela reporterjev in zaradi fizičnega napada na enega izmed fotoreporterjev v trenutku, ko je slikal napad policajev na delavce. * Tržaški sindikalni svet jena eni izmed zadnjih sej soglasno sprejel resolucijo, ki zahteva, naj vlada dodeli tržaškemu področju vse carinske olajšave (tako kot jih že ima Gorica glede bencina, sladkorja itd.) ter naj zniža železniške tarife. V založbi »Gospodarskega vestnika« je izšel CARINSKI PRIROČNIK, ki obsega vse nove carinske predpise in predpise o uvozu motornih vozil. V Priročniku so izračunani zneski carine, k', se plača od blaga v darilnih paketih ali od blaga, ki se prinese iz inozemstva, podrobno opTsan carinski postopek na meji, potrdila, k jih zahtevajo carinarnice za oprostitev carine, izračunane carine in prometni davek za nad 180 znamk avtomobilov, razen tega pa so objavljeni predpisi, ki jih mora poznali vsak državljan, ki prinese ali dobi iz inozemstva katerokoli blago. Priročnik prodajajo knjigarne kioski in Uprava »Gospodarskega vestnika«, Ljubljana, Beethovnova 11 Naša okrožnica z navodili o štednjl z vodo od dne 26. junija t. 1. nI dosegla pri našili potrošnikih želenega rezultata. Zaradi tega je Okrajni ljudski odbor Koper sporazumno z Občinskimi ljudskim: odbori Koper, Izola in Piran sklical posvetovanje večjih potrošnikov. Na tem posvetovanju so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Nujno je, da se potrošnja vode zmanjša v vsaki gospodarsk organizaciji vsaj za 20 °/o v primerjavi s povprečno dnevno potrošnjo, doseženo v letu 1959. 2. Vsa potrošnja, ki bo presegala določeni normativ, se obračuna po petkratni ceni. 3. Vse hladi lne naprave, lil uporabljajo za hlajenje vodo iz vodovodnega omrežja, naj se preurede na zračno hlajenje. Izjemoma se lahko ngrade avtomati, ki bodo prekinjali dotok vode v času, ko kompresor ne obratuje. 4. Morska kopališča morajo ukinili vse prhe, razen ene, pri kater, naj se ugrade potezni ventili. Regulacijski ventil se mora pripreti tako, da se zmanjša pritok vode na minimum. 5. Ukiniti se morajo vsi vodometi na vodovodni tlak. g. Prepovedano je zalivanje njiv in vrtov. 7. Ce bo potrošnik kljub določilom i. in 2. točke troši 1 vodo preko normirane količine, mu bo Rižanski vodovod zmanjšal dotok vode. UPRAVA RIŽANSKEGA VODOVODA KOPER lÄii^fe «j ip « irTjroi"; POL LETA OBSTOJA NOVE JUGOSLOVANSKE LUKE Koprsko 7,o same suho številko I z statističnih podatkov kažejo določen napredek tovornega prometa v koprski luki, >aj Je le-ta narasel v prvem polletju 1939 o(l lanskih 13.100 t na 18.107 t lotos, kar pomeni povečanje na HI '/'», fe vzamemo promet v letu 1938 za 180 •/«. Bistvena razlika nasproti lotu 1338 pa Je vidna v strukturi tovora. Medtem ko jc šlo lan, samo 820 t blaga za Izvoz In 12.OSO t blaga za obalni promet, zaznamujemo lotos v koprskem pristanišču že 4.337 t za uvoz, 1.612 t za izvoz, 100 t za tranzit ter 12.428 t za obaln promet. Ti podatki kažejo, da Je letošnji obalni promet ostal v glavnem na višini lanskega, promet s tujino pa se Je povečal skoraj za 7,4-krat, aH od lanskih 820 t na G.009 t letos. Tako smo Imel letos že 1.6121 losa v izvozu, v v uvozu pa 1.116 t pomaranč, 929 t limon. 527 t banan, 726 t rib in 759 t bombaža, medtem ko Jo bilo 100 t ro-rlfeve moke v tranzitu. Poglejmo še kam je šlo naše blago in od kod so prihajali tovor, v koprsko luko. Ves les v Izvozu jo šol v Izrael (izvoznik »Slovenijales« iz I.jubljane). Pomaranče so prišle iz Grčije n Španije (uvoznik. »Vočeeksport« iz Zagreba, »Slovenijasadje« iz Ljubljane tor »Vočar« iz Beograda). Ista podjetja so uvozila tudi banane, ki so Jih pripeljale ladje ,z Etiopije. Limone je iz Italije uvozila ljubljanska »prehrana«, ribe iz Japonske pa »Delamaris« i/. Izolo. Bombaž je bil uvo- k \ \ smo novo (Nadaljevanje s 1. strani) na vsekakor prijetno počutila in prepričani smo, da bodo mladi učenci znali ceniti napore, ki jih je družba vložila v izgradnjo tega novega objekta. Skupni stroški za novo šolo so znašali nad 235 milijonov dinarjev, od česar odpade samo na strojno opremo p delavnicah nad 100 milijonov dinarjev. Iz tc šole bodo odslej redno prihajali novi kadri — rezbarji, strugarji, strojni kovači, avtomehaniki, klej>arji, ■orodjarji —, ki jih razvijajoča se industrija na našem področju tako nujno potrebuje. In kakor je bilo moč zgraditi to novo šolsko poslopje z izrednim razumevanjem OLO Koper, zveznega in republiškega sklada za kadre, tako smo prepričani, da bo s skupnimi napori moč zgraditi tudi internat za učence ter ustrezno število stanovanj za pedagoški oziroma prosvetni kader, ki bo poučeval na šoli.« Ob zaključku slovesnosti, med katero so gojenci šole recitirali nekaj proze, tamburaški zbor pa je zaigral nekaj borbenih in partizanskih pesmi, so si gostje ogledali šolsko prostore in ureditev šole. PODVOJILA SE JE V ZADNJIH PETIH LETIH VREDNOST .ndu- strijsklh izdelkov v Srbiji. Zdaj je v tej republiki 900 Industrijskih podjetij, med njimi 200 večjih z več kot po 500 zaposlenimi in 72 z več kot 1000 delavci. V pe-t h letih so vložili v izgradnjo industrije nad 300 milijard dinarjev in delo Je dobilo nadaljnjih 300 tisoč delavcev in nameščencev. Odstotek aktivnega — zaposlenega — kmečkega prebvlalstva se Je zmanjšal od 71,3 na 61,9'/o. 8300 TON KONČNIH IZDELKOV JE V PRVIH PETIH MESECIH IZDELALA VALJARNA H AKRA V SEVONJU. Delovni kolektiv ima vse možnosti, da bo presegel letošnjo predvideno proizvodnjo za okrog 1.500 ton. TRI NADSTROPNO HLADILNICO IIODO DO JESENI ZGRADILI V IJEOGRADU- Njena zmogljivost bo znašala 5000 ton. ob njej pa bodo zgradili tudi tržnico. V KRATKEM BOMO UVOZILI znatni: količini: gospodinjskih potrebščin in sicer: 2140 električnih štedilnikov, 1537 boj-lerjev, 31.000 llkalnikov z regulacijo. 2900 hladilnikov ter okrog 15 tisoč drugih električnih aparatov. Skupna vrednost uvoženih potrebščin za gospodinjstvo bo znašala več kot 240 mil.Jonov deviznih dinarjev. lani je znašala potrošnja električne energije v gospodinjstvu .1112 milijonov kWh, medtem ko Je leta 1937 dosegla 832, a leta 1954 komaj 39S milijonov kWh. OKROG MILIJON ACIPALK ZA PERILO MESEČNO IZDELA lesnoindustrijsko podjetje v Ribnici tn jih izvaža v ZDA, Zahodno Nemčijo, Francijo in Italijo. Za Izvoz V Vel.ko Britanijo Izdeluje- I Jo tudi posebne, 25 do 100 cm dol-Ue palčke. STOTISOCE KOLO JE TE DNI IZDELAL DELOVNI KOLEKTIV 1 tovarne rog v LJubljani. t« tovarn» bo letos izdelala j3 tisoč dvokolci, k! bodo * glavnem pro dana na domačem trgu. žen /. Sirije, tranzit pa je bil rožlče-va moka iz Grčije. To blago Je pripeljalo 21 ladij iz 8 držav, od tega 7 jugoslovanskih, 1 nemške, po 3 italijanske, Japonske in etiopsko, 2 izraelski in po ena grška tor honduraška ladja. Največja ladja, k Je letos pristala v Kopru, jo bila izraelska »Gof-fon«, ki vozi na prog, Izrael—Jadransko morje ter lahko prepelje naenkrat 5.000 t tovora. Izkušnje Iz prvega letošnjega lota kažejo, da se je koprsko pristanišče žo uspelo uveljaviti kot uvozna lu-ka za lnhko pokvarljivo blago. Uvozil ki Južnega sadja (pomaranč, limon ter banan) so bili izredno zadovoljni /. delom »Pristanišča Koper« in tako so predvideli zvezni organ za blagovni promet na osnovi letošnjih Izkušenj koprsko pristanišče za luko, skozi katero se bo uvažalo južno sadje za vso državo. To Jo za prvo loto poslovanja vsekakor lop uspeh in afirmacija pristanišča, ki je še v izgradnji. Na drugi strani vidimo, da Koper postaja pristanišče za izvoz lesa, kar je predvsem zasluga podjetja »Slovonljalcs«, ki jc prvo od vseh jugoslovanskih Izvoznikov spoznalo važnost Kopra in možnosti, ki so tukaj dane za izvoz lesa. Zato nas ni presenetila vest, da so že sklenjeni dogovori za izvoz večjih količin rezanega lesa za Ameriko in Izrael ter zabojnih delov za Bližnji vzhod v drugem polletju 1939 preko Kopra. Razen tega jc napovedan uvoz večjih količin rib ter limon. Po vseh teh napovedih so izgledi, da bo letos koprsko pristanišče doseglo okrog 30.000 t prometa, kar je skoraj za 70 •/• večji promet kot lansko leto. Ce upoštevamo, da je to začetek poslovanja nove luke, lahko tak promet smatramo za velik uspeh novega podjetja. Poglejmo še, kaj Jc bilo v prvem polletju 1939 storjenega na področju izgradnje pristanišča. Pristaniško področje je podjetje »Pristanišča Koper« ogradilo ter uredilo dostope z vratarnicami. Meseca maja so začeli graditi tranzitno skladišče ob novi operativni obali, ki bo imelo 5.500 m: pokrite skladiščne površino v pritličju in prvem nadstropju. Prva polovica tega skladišča bo dograjc-pa do 1. novembra letos, druga polovica pa v prvih mesecih prihodnjega leta. Urejeno je bilo odprlo skladišče za les v velikosti 10.000 m-\ sedaj pa na tem prostoru grade še lopo za skladiščenje lesnih izdelkov s površino 500 m!, ki bo dograjena Se ta mesec. Do konca junija je bilo obnovljeno skladišče »Libcrtas« s 1.300 m: pokrite površine. »Peter Kle-pec« že od meseca junija spet poglablja morsko dno in razširja vhod v luko. Tudi to delo bo končano ta mesec, nakar bo »Peter Klepee« začel izkopavati morsko dno še za drugo podetapo operativne obale. V tem času je tudi Pomorska oblast severnega Jadrana prispevala svoj delci k razvoju koprskega pristanišča. Namestila je svetlobne signale na boje, ki kažejo vhod v novo luko, tako da jo sedaj možna plovba tudi ponoči. Tudi v letošnjem letu opravljajo v koprskem prsitanišču pomembna gradbena In ureditvena dela. Odločilnega pomena za nadaljnji razvoj luke pa je gradnja II. podetapc operativne obale v dolžini novih 135 m, S tako dobljeno skoraj 300 m dolgo operativno obalo bo šele dana možnost za redno In nemoteno poslovanje koprske luke. Kot smo izvedeli, so pristojni zvezni organi zagotovili, da bodo sredstva za gradnjo operativne obale II. podetape na razpolago v letu 1960. Razen nadaljnje gradnje operativne obale in sklad šč pa Je potrebno urediti še nekaj drugih problemov, ki sicer niso odvisn od finančnih zmogljivosti podjetja »Pristanišča Koper«, temveč od dobre volje in razumevanja pristojnih organov gospodarskih organizacij in vseh prebivalcev Kopra. M. G. 11 •. • ■ - .'»jmim ' v "f / r - - wmá&mbss&m^ W v-.-*. íW Tc dni jc spet bila v novem pristanišču ena izmed 400 ladij tokijske družbe za oceanski ribolov, ki jc za našo ribjo predelovalno industrijo pripeljala 520 ton palamidc. Na sliki: japonska ribiška ladja-frižicler Banshu Maru No 33: pristaja ob operativno obalo novega pristanišča 2e pred časom smo govorili o tarifnih pravilnikih nekaterih gospodarskih organizacij ilirskobi-striške občine. Takrat so predložili v razpravo šele prve osnutke, ki so jih morali povsod znova pregledati in skoro povsod tudi bistveno spremeniti. Vseh tarifnih pravilnikov so predložili sedaj 25. Iz pregleda teh tarifnih pravilnikov lahko povzamemo nekaj osnovnih značilnosti. Predložili so jih siccr v določenem roku, vendar marsikje z velikimi pomanjkljivostmi. Vse premalo so predlagatelji pazili, da bi bili zasnovani tarifni pravilniki na ekonomskem računu, ozirali so so na sorodna podjetja in druge panoge, premalo pa ocenili lastne pogoje in zmogljivost. Zlasti manjša podjetja niso natančno določila, kako se deli čisti dohodek. Nobeno podjetje pa ni predvidelo, kaj bo takrat, ko podjetje ne doseže dovolj sredstev po tarifnem pravilniku za izplačilo osebnih dohodkov. Podjetja niso predvidela kvalifikacij za posamezna delovna mesta. Na splošno so povsod težili, da dvignejo tarifne postavke, nc da bi to utemeljili. Nekatere gospodarske organizacije so imele tako slabe izračune, da bi jim ob koncu leta primanjkovalo plačnega sklada. Skoro nobeno podjetje ni predvidelo gibljivega dela plačnega fonda kot sredstvo za stimulacijo de- lavca. Edino Transport je predvidel sredstva za to. Podrobnejše proučitve posameznih tarifnih pravilnikov pa vseeno kažejo velik napredek v primeri s prvimi osnutki, ki so jih predložili pred časom v razpravo. Komisija pa je vseeno našla dovolj pomanjkljivosti, da ni izdala soglasij. S. M. OB DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA iskrene čestitke in pozdrave vsem prebivalcem koprskega okraja z najboljšimi željami za nadaljnje uspešno delo na vseh področjih življenja! OKRAJNI LJUDSKI ODBOR KOPER Cez nekaj dni, 22. julija t. I., bo stopilo v veljavo pet zelo pomembnih zakonov s stanovanjskega področja, ki urejajo tisti del družbenega življenja, ki Je tesno povezan z življenjem državljanov. Ti zakoni so: Splošni zakon o stanovanjskih skupnostih, Zakon o stanovanjskih razmerjih, Zakon o poslovnih stavbah in prostorih, Zakon o lastnini na delih stavb in Zakon o stanovanjskih zadrugah. Menimo, da je nujno potrebno, da se s temi zakon seznani kar najširši krog naših državljanov. Zalo bomo v »Slovenskem Jadranu« v nekaj sestavkih obravnavali najvažnejše določbe novih zakonov, zlasti pa Se tiste, ki se najbolj neposredno tičejo vsakega našega državljana. Zakon določa, da se stanovanjske skupnosti ustanavljajo za naselja, ki pomenijo posebno urbanistično celoto (stanovanjski blok, četrt) na področju občine. O predlogu za ustanovitev stanovanjske skupnosti sklepa zbor volivcev, o sami ustanovitvi pa občinski ljudski odbor na sejah oboli zborov. Stanovanjska skupnost je samoupravna organizacija in pravna oseba. Upravljajo jo prebivalci njenega območja neposredno In po svojih izvoljenih predstavnikih- Premoženje stanovanjske skupnosti je družbena lastnina. Stanovanjska skupnost opravlja zlasti tele zadeve: organizira in pospešuje komunalne, gospodarske, socialne, zdravstvene, vzgojne in druge dejavnosti In službe, ki neposredno služijo družini, gospodinjstvu In delovnemu človeku v zadovoljevanju NAS gospodarski komentar n^lm Af 'Zc v prvi polovici letošnjega leta je bila dejavnost zakonodajnih organov zelo velika. Podatki kažejo, da je bila sprejeta s strani Zvezne ljudske ■skupščine vrsta pomembnih zakonov, med katerimi moramo posebej omeniti skupino petih zakonov s stanovanjskega področja, dalje carinski zakon in druge. Za prihodnje pa se obeta, da dejavnost zveznih oblastnih organov ne bo manjša, saj kljub poletnim mesecem, ki veljajo navadno kot meseci počitnic, delajo skupščinski in drugi organi, ki pripravljajo osnutke novih predpisov, z nezmanjšano delavnostjo. To pomeni, da bodo na prihodnjih zasedanjih zlasti pred Zvezno ljudsko skupščino predloženi novi zakoni, ki bodo uredili stanje na novih področjih. Med njimi so večinoma zakoni, odloki in drugo s jx>dročja gospodarstvai. O teh bomo poročali, ko bodo na dnevnem redu, omenili pa bi kot enega najvažnejših, o katerem je bilo že govora, in to je zakon o družbenem knjigovodstvu in obračunu, poleg tega pa vrsto predpisov, ki se pripravljajo v zvezi z ureditvijo našega bančnega sistema. Med zadnjimi predpisi, ki so bi!i r,prejeti, vsekakor ne smemo mimo odloka, s katerim je bil spremenjen odlok o odobravanju posojil za obratna sredstva gospodarskim organizacijam. Znano je namreč, kakšne težave je povzročalo podjetjem vračanje posojil, ki so jih dobila za povečan obseg poslovanja. To tem bolj, ker so jim bili za taka posojila določeni krajši roki vračila. Z novim odlokom je bilo urejeno to vprašanje in roki podaljšani na čas do 20 let. Ta rok je vsekakor znosnejši, saj je znano, da so cesto posojila za povečan obseg poslovanja predstavljala nekako korekcijo prenizko odmerjenih skladov obratnih sredstev in stalnih kreditov. V zvezi z gornjim vprašanjem je bilo urejeno še vprašanje vračanja posojil za obratna sredstva, ki zapadejo letos. Posebno je farno določilo za gospodarske organizacije s področja trgovine in gostinstva, saj bodo morale te letos vrniti le 10 odstotkov zneska odplačil za posojila za obratna sredstva za povečani obseg poslovanja, ostanek pa se jim lahko odloži do konca aprila prihodnjega leta. Siccr pa omogoča zadevni odlok v ta namen celo uporabo amortizacije iz prejšnjih let. Na navedeni način sta bili rešeni dve pereči vprašanji s področja kreditiranja, ki sta zadajali številnim gospodarskim organizacijam precej težav. Znašle so se namreč v položaju, ko morajo poleg obveznosti, ki izvirajo iz investicijskih posojil, vračati tudi obroke iz posojil za obratna sredstva, ki pri nekaterih niso nič manjši kot anuitete. Jasno je, da bi tako stanje lahko zamajalo temelje marsikalci trdni gospodarski organizaciji, če ne bi prišlo do omenjenih sprememb. To tem bolj, ker ji delitev dohodka po sedanjih predpisih onemogoča sprostitev večjih sredstev za vračanja posojil. Kakor je bilo rečeno, so v pripravi predpisi, ki naj bi uredili stanje v našem• bančnem sistemu oziroma aparatu. Poleg tega pa se pripravljajo na podlagi temeljitih analiz stanja in funkcioniranja sedanjega kreditnega sistema izpopolnitve tega sistema in odprava nekaterih negativnih pojavov, ki so bili doslej ugotovljeni. Pri tem sodelujejo na najširši osnovi vsi prizadeti organi, banke, združenja in znanstveni zavodi. -dt- vsakdanj h potreb; organizira pomoč zaposleni ženi in družini pri vzroji In vzgoji otrok; organizira in pospešuje vse vrste dejavnosti, lc pomenijo pomoč v gospodinjstvu: skrbi za varstvo in vzrejo otrok, katerim jo potrebna pomoč družbe, in za varstvo drug h ljudi, ki jim je potrebna taka pomoč; skrbi za napredek stanovanjskega gospodarstva in v strokovnem pogledu pomaga hišnim svetom in državljanom v upravljanju hiš In njihovih skladov ter v tekočem vzdrževanju hiš. Katere od teh zadev pa bo določena stanovanjska skupnost konkretno opravljala, določijo prizadeti državljani sami s statutom stanovanjske skupnosti. Stanovanjska skupnost pa tudi koordinira delo potrošniških svetov v trgovskih in gostinskih obratih na svojem področju, lahko pa dobi pooblastilo, da tudi sama neposredno opravlja funkcije potrošniških svetov. Zakon določa, v pogledu finansira-nja stanovanjske skupnosti, da so njeni dohodki lahko: 1. prispevek državljanov; 2. presežek dohodkov nad Izdatki. ki ga dosežejo njeni servisi; 3. presežek dohodkov nad izdatki, ki ga dosežejo njene ustanove, če je tako določeno v aktu o ustanovitvi zavoda; 4. dohodki, ki jih doseže stanovanjska skupnost z neposrednim opravljanjem poslov svojega delovnega področja; 3. dotacje občine in okraja: G. dotacije gospodarskih in družbenih organizacij; 7. dotacije iz sklada socialnega zavarovanja za preventivno zdravstveno varstvo in iz skladov, ltl so namenjeni za pospeševanje zdravstvenega varstva zavarovancev; 8. del najemnine in stanarine, če je tako določil občinski ljudski odbor s svojim odlokom; 9. dohodki od kulturnih, športnih, zabavnih in drugih družabnih prireditev; 10, prostovoljn prispevki držav ljanov. Potrebna sredstva pa si sta novanjska skupnost lahko pridobi tr dl s kreditom pri državljanih, bar kah In drugih pravnih osebah. Organi stanovanjske skupnosti s< svet stanovanjske skupnosti, kater« ga število članov določi statut in H ga 'zvolijo zbori volivcev z območji» stanovanjske skupnosti, ki se jih je udeležila najmanj desetina volivcev; Izvršilni odbor sveta stanovanjske skupnosti, katerega število članov prav tako določi statut ln ki ga Izvoli izmed svojih članov svet stanovanjske skupnosti; tajništvo stanovanjske skupnosti, ki ga sestavlja tajnik In potrebno število uslužbencev in odbor za materialno In finančno kontrolo poslovanja stanovanjske skupnosti, ki ima 3 do 5 članov in ki ga izvoli svet stanovanjske skupnosti. Svet stanovanjske skupnosti Si izmed sebe Izvoli predsednika, ki je Istočasno tudi predsednik Izvršilnega odbora, prav tako pa si svojega predsednika izvoli tud odbor za finančno In materialno kontrolo» Najvažnejši organ Je seveda svet, ki sklepa oz. odloča o vseh pomembnejših vprašanjih, medtem ko izvršilni odbor skrb za Izvrševanje teh sklepov in nadzoruje delo tajništva, ki neposredno Izvršuje sklope sveta In njegovega Izvršilnega odbora. Kot pomembno novost predvideva zakon o stanovanjskih skupnostih, da lahko Ima stanovanjska skupnost poravnalni svet, katerega naloga Je, da posreduje med strankami v sporih, k; Izvirajo Iz stanovanjske pogodbe, iz podstanovalskcga razmerja. Iz razmerja med drugimi v zvezi z uporabo ntanoTanJa In drugih podobnih sporih. Poravnaln; sveti pa niso obvezni. Ko bodo II sveti zaživeli, bomo z njimi dobil' nov družbeni organ, ki bo blizu državljanom In ki bo deloval kot posredniki člnltelj za poravnavo sporov, ne da bi bilo potrebno pričeti sodni postopek. Dr. S. P. V Priljubljena izletniška točka_ Seča pri Portorožu spet lahko nudi žejnemu n lačnemu izletniku najrazličnejše tekoče in drugačne dobrote, znano gostišče »Pr, ribiču«, ki je lani v zasebnih rokah padlo s kvaliteto svoje postrežbe tako nizko, da smo v našem listu lahko zabeležili »Črno piko v Portorožu«, je ob prizadevanju turističnih društev Portorož in Piran v začetku julija spet začelo poslovati. Gostišče sicer še ni urejeno tako, kot bi bilo želeti glede opreme in zunanjega videza, toda marljiva zakonca Pukmajstrova postrezeta vsakemu gostu tako dobro, da je gostišče Iz dneva v dan boli polno. R:be in pršut, pa istrska vina in oranzad3 so najbolj zahtevani artikli. Za goste, ki naročijo to dan poprej, pripravi gostišče tudi čudovito obmorsko spe-cialiteto — ribe, pečene na »gradeli«, na mreži nad žerjavico. Posebna ugodnost za goste je še ta, da razpolaga gostišče z lastnim čolnom, ki prepelje deset oseb v desetih minutah nazaj v Portorož ali od tam, kadar jim ni za sprehod vzdolž lucu-skih solin in parka na Seči. Obrnili smo se tudi na tovariša ¡¿ai cUu$o-d... LJUDJE, PUSTITE JIH! Letos se vse pogosteje pojavljajo primeri, da ljudje lovijo mlade srne, ki še niso sposobne za bezanje. Doma jih nato hranijo z mlekom, obenem pa služijo njihovim otrokom za igračko. Lovci se v tem primeru upravičeno jezijo, saj taka srna ob nepravim prehrani in prepogostem prijemanju navadno pogine. ZLATA JAMA JE USAHNILA Sla je v Trst s čisto drugačnim namenom kot drugi obiskovalci. Ona ni nosila denarja. Imela pa je namen, v sebi skrit namen, s katerim je računala na dobiček. Ko je prišla v Trst, je vedela, kje mora potrkati. Trgovec je bil sila prijazen in vljuden. Iz blagajne je zajel šop lično izdelanih prospektov, na -katerem je bilo napisano vse, kar je potrebno. Njegovo ime, kakšne vrste blaga ima na zalogi, predvsem pa cene. Globoko znižane cene, kvaliteta pa prvovrstna. V pičlih petih minutah sta bila domenjena, Vsj t.sti, ki bodo pri njem kupovali blago s tem listkom, bodo zlata jama zanjo. Od vsakega listka in količine prodanega blaga bo dobila toliko in toliko odstotkov provizije. Cez nekaj mesecev se je spet oglasila. Listki so bili malone vsi oddani. Trgovec jo je pohvalil za njeno vnemo in izračunal, koliko provizije se je nabralo. Ljudje pri nas pa so preklinjali, za slabo blago so plačevali drag denar. Sčasoma se je dobiček nabiral. Trgovec ji je slednjič kupil toliko zaželeno in poslal kot darilo v Slovenijo. Plačala je tisto carino, ki ni bila kdo ve kaj velika. Trgovina je cvetela, cvetela. Vse do prejšnjega meseca, ko je oblast avtoritativno odpravila nemogoče razmere. Ona je preklinjala: pa ravno zdaj, v tem trenutku, ko se je trgovina šele dobro razcvetela, ko b-i lahko postavila hišico brez večjega truda! Prokleta Jugoslavija, ki ne pusti ljudem, da bi mirno, brez skrbi živeli in bogateli na račun lahkovernih ljudi! i M«»M i ■ —i IZTERJAVA DAVKOV GRE PREPOČASI Na področju okraja smo v prvem polletju izterjali le G9 % davkov, 31 <>/o pa je ostalo neizterjanih. Stanje je toliko bolj žalostno, ker vemo, da je drugo polletje vse do pozne jeseni »suha doba« za davke. OLO torej z dotokom lastnih sredstev ne bo mogel uresničevati proračuna. Moral bo najemati posojila in plačevati od njih G'/d obresti. Nezadosten dotok davkov je nerazumljiv, saj vemo, da je bila lanska letina v kmetijstvu zelo obilna. tfllSK PROSTA SOBOTA V tovarni perila Toper so uvedli zanimivo novost. Ker je v podjetju zaposlenih precej žena 'in le-te za domača opravila nimajo razen nedelje prostega dneva, so uvedli na štirinajst dni prosto soboto. Delavke izgubljeni čas nadoknadijo. To je za enkrat samo poizkus, vendar so zaposlene žene, zlasti matere, s to noviteto zelo zadovoljne, Staneta Pavlica, predsednika piranskega turističnega društva, ki je bil eden najagilncjšlli organizatorjev obnovitve tega gostišča. Povedal nanl je, da je promet v prvem tednu ponovnega poslovanja gostišča pokazal, kako je bilo to gostišče polrebno. Turistični društvi Piran-Portorož sta že nabavili za' to gostišče poseben hladilni pult in hladilnik za ribe, žal pa ju bodo lahko uporabljali šele, ko bo napeljan v poslopje potrebni tro-fazni električni tole. Do spomladi 19G0 bosta društvi preskrbeli gostišču »Pri ribiču« še ves ostali potrebni inventar. poleg tega pa opremili tudi dve sob', kateri že sedaj oddajajo tujcem, ki spijo v njlli kar na gumastih zrač-nlh blaz iiali, Seveda bo fto prihodnjega leta tudi lepše in primerneje urejen prostor okrog gostišča: urejen bo del obale za kopalce, parkirni prostor, igrišče za odbojko in drugo. Morda bodo — podobno kot v F jcsu — počitniški domovi na Seči prispevali k uresničitvi zanvsli, da se modernizira avtomobilska cesta Portorož—Seča. J. ............ISmI ¡&1MMV iml Podružnica Z ROJ v Izoli je za svoje člane ekskurzijo v V mag, kjer so videli najprej pa so jim tamkajšnji oficirji obrazložili in pehotno orožje. Na sliki: del udele: priredila minulo nedeljo tri strokovne filme, nato razkladali najmodernejše lencev ekskurzije' DOLNJI ZEMON Mladina te vasi že dalj časa pripravlja kulturno dvorano, ki bo letos na jesen urejena. Na pomoč so ji priskočila v denarju in materialu nodjetja iz vse občine. Skupno so nabrali denarja in materiala za 800.000 dinarjev, tako da bo dvorana zares lepo urejena. Delo se je nekaj časa zataknilo zaradi neurejenih vprašanj zgradbe, v kateri bo dvorana z odrom, zdaj pa bodo kmalu vse pripravili za jesensko otvoritev prve dni septembra, ko bo v Dolnjem Zemonu proslava 40-letnice SKOJ kot ena poslednjih proslav letošnjega jubilejnega leta. Dvorano bo pomagal urediti aktiv mladine Mizarja, ki bo izdelal vso opremo. Turistična sezona v Portorožu je v polnem teku. Da bi nudili domačim in tujim gostom čimveč raznoterosti, pripravlja Turistično društvo najrazličnejše prireditve. Preteklo soboto so imeli v Luciji tradicionalne dirke osličkov, to soboto pa bodo odprli umetniško razstavo. Svoje novejše akvarele bo pokazal portoroškemu občinstvu znani tržaški slikar Robert I-Ilavaty. Hlavatyju slikarstvo ni glavni poklic, v tej stroki je celo-samouk, vendar pa je svojo umetnost DOZOREL JE NAČRT ZA GRADNJO Ne samo Postojna s čudovito lepim podzemeljskim svetom, ampak vsa njena okolica v ravni in na vrheh je tako prikupno Pogled na Nanos s ceste pri kamnolomu nad Razdrtim področje, ki se naravnost ponuja, da ga turistično uredimo in odpremo domačim in tujim obiskovalcem. Med mnogimi vablji-vostmi je kajpada tudi Nanos, ta kraški vršac s sivimi stenami in planinskimi zelenicami. Nekaj potov in planinskih steza pa čeden »Vojkov dom« vabijo na njegova slemena pogoste planince in turiste. Ali kljub temu Nanos še vedno ni na postojnskem področju tako odprta točka, ki bi pritegovala množično turiste in obiskovalce. Turistično društvo v Postojni se že nekaj let ukvarja z zamislijo, da bi zgradili od vznožja do vrha najkrajšo pot, lagodno in najhitrejšo. Vse kaže, da je sedaj načrt dodobra izdelan in za graditev tudi že pripravljen ekonomski. elaborat. Žičnica, ki bo po načrtu potekala od spodnje postaje na Razdrtem naravnost do zgornje postaje blizu »Vojkovega doma«, bo merila v razpetini blizu 900 metrov. Po njej bo turist v nekaj minutah na slemenu Nanosa. Ker se Nanos naravnost posrečeno vzpenja tik ob dveh glavnih avtoturističnih cestah, proti Kopru in proti Gorici, kaže ekonomski račun, da bo žičnici zagotovljena rentabilnost in hkrati tudi razmeroma nagla amortizacija. Ob izdelanem načrtu se sedaj Turistično društvo loteva priprav s tem večjo vnemo, ker želi, da bi čimprej zastavili gradnjo. Ob Dnevu šoferjev: v letu 1914 je vozil prvi avtobus na progi Trst— Bazovica—Lokev. Na sliki ga je videti pred gostilno Antona Muhe v Lokvi, kjer je bila avtobusna postaja dognal na zavidljivo raven in žel obilo priznanja na kolektivnih in samostojnih razstavah v Pragi, Trstu, Ljubljani, Kopru, Reki, Celju, Postojni in drugod. Za razstavo v Portorožu je pripravil vrsto sličic v svoji najljubši tehniki — v akvarelu. Moti vično prikazujejo te slike Kra-s, morje ter krajine ob Soči. Razstava bo odprta od sobote dalje v Ljudskem domu v Portorožu. I. P- ČETRTI JULIJ v Ilirski Bistrici Lepo vreme, ki je bilo zadnje dneve, je pomagalo, da so po vsej občini lepo proslavili Dan borca. V Ilirski Bistrici je bil zbor borcev in aktivistov. Podelili so v-r-sto odlikovanj udeležencem NOB, Spomnili so se vseh padlih v štiriletnem boju, zlasti tistih, -ki so sodelovali v prekomorskih brigadah. Iz občine je sodelovalo na stotine borcev prav v teh brigadah. Vojaška godba iz Ljubljane je priredila na trgu v Ilirski Bistrici koncert. Prijetna proslava je bila nato tudi v Čeljah, kjer so vaščani dobili nov vodovod. Gradili so ga s strokovno in materialno pomočjo Vodne skupnosti vso zimo. Vodovod .bo precejšnje koristi za vso vas. Nova transformatorska postaja V nedeljo, 12. julija 1959, ob 9. uri doooldne so v Piranu izročili svojemu namenu novo transformatorsko postajo, ki bo napajala električno omrežje vsega zahodnega dela mesta, tako imenovane »Punte«. Nova kabelska transformatorska postaja na Trgu 1. maja je opremljena s sodobnimi aparaturami in pretikali in je pomemben prispevek k izboljšanju komunalnih naprav v tem našem obmorskem mestu. Doslej je po omrežju tekel samo še tok s 145 V ali še manj napetosti, s transformatorsko postajo III pa ibo celotno omrežje zapadnega dela Pirana redno oskrbovano z električnim tokom napetosti 220 V. To bo odpravilo nevšečnosti in godrnjanje v gostiščih in gospodinjstvih, kjer ob konicah porabe električnega toka ni bilo mogoče -niti citati nri električni razsvetljavi, kaj šele kuhati ali uporabljati kakšne druge močnejše stroje. Z zgraditvijo te postaje bo razbre-. menjena transformatorska postaja Piran I, zaradi česar se bo lahko začelo s prepotrebno adaptacijo trafopostaje pri bolnišnici. Dela na novi transformatorski postaji je z vso strokovno popolnostjo izvedlo podjetje »Elektro-Koper«, ki gradi tudi novo transformatorsko postajo na Lovrencu (»Vesna«) mi Portorožu; finančna sredstva pa je preskrbel ObLO Piran v okviru širokih prizadevanj za izboljšanje stanja komunalnih naprav v piranski občini. Jule »SLOVENSKI JADRAN« v vsako liišo Slovenskega Primorjal KOPER 248: V nedeljo, 26. tega meseca, bo v Kopru drugo okrajno tekmovanje v kmetijskem strojništvu, ki ga bo priredil Okrajni odbor Ljudske tehnike v Kopru s sodelovanjem Zavoda za pospeševanje kmetijstva, Strokovnega združenja kmetijskih posestev, zadružnih poslovnih zvez ter Društva traktoristov in kmetijskih strojnikov okraja Koper. Tekmovali bodo traktoristi državnih posestev in kmetijskih zadrug koprskega okraja, pred tekmovanjem pa bo po Kopru sprevod, v katerem bodo sodelovali traktorji ter drugi kmetijski stroji. V avgustu bo v Kopru republiško tekmovanje najboljših slovenskih traktoristov. KOPER 85: Danes je zasedanje ObLO Koper. Oba zbora razpravljata med drugim tudi o predlogu odloka o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi lanskoletnega občinskega proračuna, ki je imel 281,845.787 dinarjev dohodkov in 313,795.876 dinarjev izdatkov. Presežek izdatkov je bil lani krit s kreditom, najetim pri Komunalni banki v Kopru.. Razen tega razpravljajo odborniki še o nekaterih trenutno najbolj perečih gospodarskih vprašanjih občine. KOPER 141: Minuli teden je japonska ladja »Banshu maru 33« izkrcala v koprskem tovornem pristanišču 450 ton zmrznjene tunine, te dni pa bo neka jugoslovanska ladja vkrcala 520 ton kablov in jih odpeljala na Bližnji vzhod, kjer vlada veliko povpraševanje po teh naših izdelkih. Konec meseca je predviden prihod naše ladje »Kozara.«, ki bo v koprskem pristanišču izkrcala 7000 ton sladkorja. POSTOJNA 39: Pred dnevi so se v Postojni sestali predsedniki občinskih ljudskih odborov koprskega okraja. Pod vodstvom predsednika OLO Koper Albina Dujca so razpravljali o izvajanju družbenega plana v prvih petih mesecih letošnjega leta. Popoldne pa so si ogledali nekatere gospodarske objekte postojnske občine. Obiskali so lesni kombinat Javor v Pivki in Pre-stranku in novi živinorejski kombinat. Ogledali so si tudi nekatere komunalne naprave, novo stanovanjsko naselje ter prisostvovali določitvi lokacije za novih osem stanovanjskih blokov po šest stanovanj, od skupaj 24, kolikor jih v Postojni trenutno gradijo. KOPER 215: Še ta mesec bo obrtno podjetje »Kruh« v Kopru razpisalo licitacijo za graditev nove pekarne. Gradbeni stroški in nakup nove opreme bo veljalo okrog 52 milijonov dinarjev. Ta sodobno urejena pekarna bo stala v bližini podjetja Autocommerce in bo začela obratovati predvidoma v aprilu prihodnjega leta. za čas od 17. do 25. julija 1959 V prihodnjih dneh bo v popoldanskih urah — vsaj tako kaže — vreme nekoliko nestanovitno. Tu in tam bodo nevihte, ker zvišanje temperature zraka čestokrat povzroča trenutno poslabšanje vremena z grmenjem in nalivi. To možnost morajo predvsem upoštevati kmetovalci, da bodo pravočasno zavarovali posevke in tudi pravočasno odpeljali s polj pridelke. Verjetno je, da bo do 19: t,--m. lepo in toplo vreme, pihal bo severozahodni veter, 19. julija lahko pričakujemo nevihte, po 29. t. m. pa začetek vročih poletnih dni. CULTORA PROSVETA ^ PROSVETA it KULTU K A PROSVETA it ¡"URA PROSVETA ^r KULTURA PROSVETA it KULTURA ¥ S SE.TE OBEH ZBOROV OLO IvOPER O _ pOW o o w Prva in osrednja točka dnevnega reda zadnje seje Okrajnega ljudskega odbora Koper je bilo poročilo in razprava o stanju in problemih šolstva v našem okraju. Podrobno poročilo o šolstvu s stanjem 1. februarja letos so odborniki prejeli že prej, zato so se na seji omejili le na razpravo, predsednik Sveta za šolstvo Julij Titi pa je še poročal o delu Sveta v preteklem letu. Ena najpomembnejših nalog Sveta je bilo izvajanje šolske reforme. To reformo je terjalo vsklajevanje šole z vsem ostalim našim razvojem v gospodarskem, političnem in družbenem življenju. Eden izmed pogojev za uspešno izvajanje šolske reforme je bila reorganizacija šolske mreže, s čimer smo dosegli kvalitetnejši pouk. Število obveznih šol se je skrčilo od 134 v začetku PROBLEMI NASE LJUDSKOPROSVETNE DEJAVNOSTI > Razgovor s predsednikom Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev Ivanom Mavsarjem V sistemu našega izvenšolskega Izobraževanja In nasploh kulturnega dviganja delovnih množic so ogromnega pomena množične kulturnoprosvetne ustanove In društva. V naši republiki imamo veliko število takih društev in ustanov, ki nenehno naraščajo in pridobivajo na pomenu. Tu imamo predvsem Zvezo Svobod in ljudskoprosvetnih društev . . . Kar zadeva »Svobodo« in društva, vključena v okvir njene zveze, naj bi po zamisli, ki je privedla do njene povojne obnove, postala glavno torišče množičnega kulturnega udejstvovanja, po svoj.i mnogostranski usmerjenosti ustrezajoča potrebam in zanimanju sodobnega človeka, občana socialistične skupnosti. V ta namen naj bi se njena društva razvijala v celovite kulturnoprosvetne organizme s prosvetnimi domovi, klubi, knjižnicami, kino dvoranami, amaterskimi umetniškimi družinami, športnimi odseki, šahovskimi krožki itd. Tako bi se lahko uveljavila kot eden od pomembnih činiteljev v sistemu našega lzvenšolskega izobraževanja, dalje kot glavni organizator kulturno dejavnosti širokih delovnih množic .in kot pospeševalec njihove kulturno pobude, in končno kot — če smemo tako reči — šola kulturne zabave in razvedrila. Ob njihovih uspehih bi kopnele plitve in dostikrat močno d efektne obliko zabave, rojene v vzdušju ljudske zaostalosti, reakcionarne miselnosti In komercialnih računov, značilnih za kulturno politiko sodobne buržoazije. (Iz koreferata tovariša Borisa Ziherla na IV. kongresu ZKS v Ljubljani) V tem odlomku je v zgoščeni obliki zajet ves smisel in namen naše ljudskoprosvetne dejavnosti. Tega se dobro zavedamo, vendar pa vedno ne znamo najti primerne zunanje oblike, ki bi imela to vsebino. Sezona aktivne dejavnosti večine naših prosvetnih društev se je nehala nekako z veliko manifestacijo, revijo in svečano akademijo ob Dnevu mladosti in v počastitev letošnjega jubileja, 40. obletnice KPJ in SKOJ. Čeprav ni več toliko nastopov, predavanj in intenzivnih priprav, so pa že tu misli in načrti za novo sezono. O njih smo povprašali predsednika Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev Ivana Mavsarja, ki je prijazno nanizal svoje zanimive misli in začrtal smer bodočega dela in razvoja kulturnoprosvetne dejavnosti. Gotovo se že ukvarjate z načrti za prihodnjo sezono? — Seveda. Vodilo jc težnja po sistematični graditvi ljudskoprosvetne dejavnosti. Zato pa je tudi treba že danes misliti na novo sezono. Le tako bomo lahko naredili korak naprej v usvajanju novih oblik. Zadnje čase veliko slišimo in beremo o novih oblikah. Iščemo pa jih še vsi, v teoriji in praksi. Kako si zamišljate te nove oblike pri nas? — Po mojem mnenju smo v izobraževalni dejavnosti tu že precej dalje kot prj amaterski, V kratkem času obstoja je namreč naša okrajna Ljudska univerza lepo razvila svojo dejavnost in nam daje garancijo, da bo njeno delo usvajalo široka področja vzgojne dejavnosti. Za bodočo sezono ima LU nalogo, da še razširi in dopolni šolo za delavsko samoupravljanje, ki jo Je prevzela v celoti. Tu bo še potrebno pravilno kadrovanje, t. j. vključevanje idejno zrelih ljudi, in izboljšanje vsebine seminarjev. Tako bomo pomagali graditi delavsko samoupravljanje. Naloga okrajne Ljudske univerze bo še, da s pomočjo gospodarskih in sindikalnih organizacij pripravi ciklus predavanj iz gospodarstva. Kaj pa drugi tečaji? V načrtu so Se trimesečni strnjeni in krajši tečaji iz knjigovodstva in italijanskega jezika. Važna je še sptoSna in izobraževalna dejavnost, tako po vaseh kot v mestih, Izbor dobrih predavateljev, uporaba novih tehničnih pripomočkov itd. Vse to bo vzbudilo v ljudeh večjo zainteresiranost, dalo bogatejšo vsebino in rodilo večjo korist. Pri novih oblikah ste omenili tudi ' amatersko dejavnost. — Predvsem v zadnjem letu smo tudi tu Iskali nove poti in oblike. Za zdaj je odraz tega v klubih In v potujočih knjižnicah, v manjših amaterskih skupinah in njihovem zabavnem programu. Dobro se zavedamo, da so to šele začetki, toda Okrajni svet ima v načrtu, da bo to dejavnost Se močno razširil. Kako? — Eden od konkretnih ciljev: od sedanjih 17 potujočih knjižnic: imeti 311 'n sedanje število klubov povečati na 20. Razen tega pa razvijati in graditi kvaliteto amaterskih skupin v vseh oblikah, starih in novih. Nove bomo še iskali, stare pa razvijali dalje. Izboljšali bi radi med drugim tudi glasbeno dejavnost v naši ljudski pro-sveti. Graditi bomo začeli tam, kjer je najbolj potrebno, pri pionirskih zborih. Tudi za druge zbore in oblike nam gre, da bi jim dvignili raven, Razne manjše skupine, lci se ukvarjajo z zabavno glasbo, bomo skušali vključiti v društveno dejavnost in jih bomo tako lahko usmerjali. To bodo oblike, ki bodo privlačevale zlasti mlade ljudi. Kaj pa glede dramatike? Slišati je o amaterskem gledališču v Kopru? — Pri dramskem udejstvovanju bomo šli po poti graditve stalnejšili dramskh skupin, ki bodo sposobne dati razen celovečernih predstav tudi dobre akademije ob naših praznikih in pripraviti zabavne programe, vendar ne v obliki znanih veselih večerov. Poiskati bo treba solidnejše oblike zabavnega življenja. Vsi se moramo potruditi, društva, sveti in druga vodstva, da najdemo te nove oblike, kot smo jih našli na primer v klubskem življenju. S tem v zvezi je vprašanje stalne skupine ljudi, lci sc ukvarja s to zvrstjo dejavnosti. Pred samim Koprom so s tem v zvezi še prav posebno odgovorne naloge. Koper je mesto, ki Se hitro razvija in je tudi okrajno središče. Okrajni svet je mnenja, da bi morali tu lokalni faktorji zastaviti vse sile, da formirajo močno amatersko gledališče, ki b; imelo dve skupini: mlado in starejše. Imamo za to vse pogoje, precej ljudi, ki se za to zanimajo in imajo veliko dobre volje. To je dokazala zlasti uprizoritev »Velike pun-tarije« pa tudi druge predstave. Zlasti bi se moral zavzeti za tako amatersko gledališče koprski občinski svet. Se Vam zdi, da Je sicer ljudsko-prosvetno življenje v Kopru v : redu? — Se daleč ne. Ne bom govoril o stvareh, ki jih vsi poznamo in so dobre, pač pa sem mnenja, da je prav tako naloga lokalnih faktorjev, da nudijo nekaj več naši šolski mladini in cicibanom. Okrajni svet je postavil na noge lutkovni oder, Ki ima vse pogoje, da se razvije v perspektivi v dobro okrajno Lutkovno gledališče. Želeti pa bi bilo, da bi tako Koper kot tudi vsa druga občinska središča imela v svojem merilu lutkovne odre. Nadaljnja naloga, ki bi si jo morali zadali v tej sezoni občinski sveti, je ureditev določenega števila kulturnih domov na svojem področju. Nekateri so v zelo zapuščenem stanju. Ponekod se izgovarjajo, da nimajo denarja. — Vrsta stvari jc, ki ne terjajo kakih posebnih izdatkov in so le vprašanje razumevanja in dobre volje lokalnih faktorjev, svetov in podjetij, vsaj takega razumevanja, kot. so ga nekatera podjetja že pokazala. Na prvem mestu bi bilo treba tu omeniti podjetje Javor na Pivki. Samo še eno In zadnje vprašanje; za kdaj predvidevate letno skupščino? — V jeseni, Konec septembra ali v začetku oktobra. Zato naj bi že zdaj začeli vsi občinski sveti sestavljati svoje interne in podrobne načrte dela po načelih Okrajnega sveta. Kajti ta jesenska dvodnevna konferenca ne bo samo pregled, obračun in ocena dosedanjega dela in kulturnoprosvetne politike v zadnjih dveh letih, ampak tudi končen program dela za prihodnji dve leti. Hvala, tovariš predsednik, vsi ljudskoprosvetni delavci bodo gotovo z zanimanjem prebrali te vrstice. Z. L. reorganizacije na 108 v letošnjem šolskem letu, tako da zdaj obiskuje polno razvite osnovne šole 64% otrok. Najboljše stanje je v Izoli in Piranu, najslabše v Hrpe-ljah in Divači. Novi splošni zakon o šolstvu daje velik poudarek družbenemu upravljanju v šolstvu in tako so se kompetence šolskih odborov povečale v materialnem in v kadrovskem pogledu. Najbolj negativni pojav pri tem je še razlika med socialnim sestavom šolskega odbora in prebivalstva tistega področja. Normalno delo šole ovira skoraj povsod pomanjkanje šolskega prostora, kar se negativno odraža na zdravju in izobrazbi učencev. Po načrtu, bi morali do 1. junija letos izpolniti naš perspektivni plan izgradnje šolskega prostora 50 °/o, pa smo ga izpolnili komaj 26 °/o. To je tembolj pereče vprašanje, ker je naravni prirastek in doseljevanje na naš teritorij približno 900 šoloobveznih otrok letno, kar se pravi z drugimi besedami, da bi morali zgraditi vsako leto 22 novih učilnic ali eno novo šolsko stavbo. Tako pa jc vsako leto manjša površina šolskega prostora na enega učenca in imajo zaradi tega pomanjkanja osnovne šole v Ilirski Bistrici, Pivki in Postojni pouk v treh izmenah. Letos bo to zadelo nekatere oddelke tudi na koprski šoli. Vendar pa uspešna šolska reforma ni odvisna samo od materialnih sredstev, ki jih dobijo šole Iz proračuna. Tu je še notranje življenje v šoli, ldejnost pouka, dober program, delo šolskega odbora, odnos do otrok in končno povezava z gospodarskimi organizacijami na svojem področju, ki lahko nudijo pomoč v obliki materiala., učil, prevoznih sredstev za ekskurzije, učnih sredstev itd. V svojem delu je naš Okrajni svet za šolstvo posvetil precejšnjo pozornost strokovnemu šolstvu. Predmet razprave so bili predmetniki na teh šolah 'in učno-vzgojni kader. Prišlo je do nekaterih sprememb: z letošnjim šolskim letom je ukinjena Ženska obrtna šola v Kopru in Svet je dal priporočilo ObLO Ilirska Bistrica, naj ukine tudi tamkajšnjo šiviljsko šolo. Glecle na izredne potrebe v ladjedelništvu je Svet sprejel sklep o novem ladjedelniškem odseku pri Pomorski srednji šoli v Piranu. Dosedanjo dvoletno Ribiško šolo je podaljšal na tri leta. Posebno pereč problem je bilo izobraževanje kmečke mladine. V že obstoječih in novih tovrstnih šolah dobiva kmečka mladina potrebno strokovno in splošno znanje. Zaradi slabe lokacije so nižjo kmetijsko šolo preselili iz Raven v Prestranek. V posebno težkih okoliščinah jo delal vzgojni zavod »Elvira Vatovec« v Portorožu, zato so ga preselili z novim šolskem letom v Ilirsko Bistrico. Spremembe so doživele tudi nekatere manjšinske šole Tako so ukinili dvoletno trgovsko tehniško šolo v Izoli, ker naše šolstvo tega ne pozna in namesto nje ustanovili Ekonomsko srednjo šolo v Piranu. Še posebno pozornost posveča Svet zadnje čase uvedbi dvoje-zičnosti v obalnem področju. Svet je imenoval posebno komisijo, ki ima. nalogo pripraviti vse potrebno za dvojezični pouk. Predvsem je treba pripraviti programe za te šole in dijake učiteljišča usposabljati za poučevanje na dvojezičnih šolah. Zato bo treba formirati na učiteljišču paralelke. Še posebno pozornost bo posvečal Svet ustanavljanju oddelkov za odrasle pri vseh osnovnih šolah, gimnazijah in strokovnih šolah. (Konec na 8. strani) 'liSÄllÄ if-;, n^&vm MLADI SLOVENSKI SKLADATELJ ALOJZ SREBOTNJAK na svetovnem glasbenem festivalu SIMC V dneh od 10, do 16. junija je bil v Rimu 33. svetovni festival SIMC (Société International de f SSrîï .îïl I Musique Contemporaine). Mednarodna žirija, v kateri je bil med drugimi tudi znani francoski skladatelj George Auric, je sprejela v program festivala skladbo mladega slovenskega skladatelja Alojza Srebotnjaka »M a t i«. Ciklus »Mati« za glas in godala, ki ga je mladi umetnik iz Postojne skomponiral na vsebinski podlagi štirih pesmi Srečka Kosovela, so izvedli v slovenščini na koncertu 12. junija in je bil sprejet z izredno laskavimi priznanji avtorju, kar dokazuje tudi dejstvo, da so delo izvedli teden dni kasneje še na koncertu v Firencah v okviru XXII. Maggio Musicale Fiorentino. Ob priliki svetovnega glasbenega festivala so izdali v Rimu lepo opremljeno in obsežno brošuro, v kateri so med drugim natisnili tudi kratke biografije sodelujočih skladateljev ter tekste festivalskih del v izvirniku. Tako so v brošuri natisnili v slovenščini tudi 4 pesmi Srečka Kosovela (Mati čaka, Richepinov motiv, Jesensko jutro in Moja mati), ki so podlaga, na kateri je Srebotnjak zgradil omenjeni ciklus. M. A. Akademska folklorna skupina ,France Marolt' iz Ljubljane je te dni gostovala v naših krajih (Postojna — 13. t. m., Koper — H. t. m., Izola — 15. t. m. in Piran — IG. t. m.). Po tem gostovanju v okviru naših poletnih Prim. prireditev se odpravljajo »Ma-roltovci« na turnejo po Franciji. V tem mesecu bomo še imeli v gosteh ansambel SNG iz Trsta z znanimi Goldoni-Ru-plovimi »Primorskimi zdrahami«. Predstava bo samo v Piranu, in sicer 2ti. t. m. O predstavi akadem-sKe folklorne skupine »France Marolt« bomo poročali v naslednji številki. DRAMA IZ NOB »V I D A - S T A Š A« NA ŠMARSKEM ODRU V POČASTITEV DNEVA BORCEV Letošnja proslava Dneva borcev in proslava 40-letnice ZKJ v Šmarju sta bili v koprski občini verjetno najlepši. 2e na predvečer je organizacija ZB pripravila uspešno proslavo na Poljanah. Proslave se je udeležilo okoli tisoč vaščanov Šmarja in okoliških vasi. Zabava ob tabornem ognju se je zavlekla pozno v noč, udeleženci ne bodo dolgo pozabili tega tovariškega srečanja, V nedeljo, 5. julija, je prosvetno društvo Svoboda priredilo v počastitev istega praznika Klinar-jevo dramo »Vida - Staša«. Snov je zajeta iz časa NOB in jo je polna dvorana sprejela z velikim zadovoljstvom. Pri omenjeni prireditvi je nastopila mladina in starejši člani, od katerih so bili nekateri prvič na odru. Vsi nastopajoči so svoje vloge dobro odigrali. Posebno sta ugajala Tatjana Markežič v naslovni vlogi in Cehovin Anton v vlogi komandanta SS. Scenska in svetlobna oprema sta bili dobri. Igra je tekla gladko in je šteti za poseben uspeh, da je bila igra odigrana v pičlih dveh urah, ker smo vajeni, da trajajo take predstave tudi po tri ure in več. Pohvala za uspeh gre celotnemu kolektivu, ki je kljub poletnemu delu vztrajno vadil. Upajmo, da se omenjeni kolektiv v jeseni znova predstavi s kakim veselim delom. S, O. Prizor iz drame VIDA-STAŠA v izvedbi šmarskih amaterjev VELIKI PRAZNIK — ZLET SVOBOD V CELJU Preteklo nedeljo je slavnostno okrašeno Celje sprejelo več deset tisoč gostov ob zletu Svobod, Program se je začel že v soboto ■in je trajal še vso nedeljo. Vrstile so se lepe kulturne prireditve, osrednja manifestacija pa je bilo veliko zborovanje, na katerem je govoril podpredsednik Ljudske skupščine Franc Leskošek-Luka. FESTIVAL AMATERSKIH GLEDALIŠČ Na Hvaru bo od 19, do 26. julija festival amaterskih gledaliških skupin 'iz vse države. Doslej se je prijavilo že 30 skupin iz Hrvatske, Slovenije, Srbije ter Bosne tn Hercegovine. V času festivala bo tud; tečaj zrj voditelje amaterskih gledaliških skupin. NOV KRATKOMETRAZNI FILM Člani kinematografskega kluba pri Elektroenergetski skupnosti Slovenije so izdelal; v počastitev •10-letnice KPJ nov kratkometražni dokumentarni film »Bregovi Mure-«. Film prikazuje napredek ljudi in gospodarski razvoj obnuir-skih krajev, od Radgone in Slatine Radencev do lendavskih polj. TRGOVSKO PODJETJE Z INDUSTRIJSKIM BLAGOM NA VELIKO TO JjII se še nadalje priporoča svojim cenjenim odjemalcem ter jim čestita k Dnevu vstaje Trgovsko podjetje gCLAS Ki Vse potrošnike opozarjamo, da dobe v naših poslovalnicah najcenejše in vedno sveže prehransko blago vseh vrst. Ob obletnici vstaje iskreno čestitamo OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL K OPER ČESTITAJO OB DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA VSEM PREBIVALCEM OBČINE KOPER ter jim želijo nadaljnjih uspehov pri njihovem delu Delovni kolektiv D ž M O M E2) S taU&*o* ampak take (Nadaljevanje s 5. strani) Razni tečaji in seminarji naj bi strokovno in ideološko usposabljali naš učno-vzgojni kader. In še posebna skrb: redno izvajanje perspektivnega plana šolstva. V razpravi so načenjali odborniki šolske probleme s svojega področja, ki pa so bili v okviru glavnih nakazanih potreb in perečih problemov. V glavnem so se sukali okrog pomanjkanja šolskega prostora in znižanih proračunskih sredstev. V razpravo sla posegla tudi predsednik OLO Albin Dujc in podpredsednik inž. Peter Aljan-čič. V našem šolstvu mora priti do kvalitetnih sprememb, sta poudarila, vendar pa šole niso več stvar državne uprave, ampak vse naše družbe. Nova vsebina mora biti v skladu s socialističnim razvojem in z razvojem na vseh drugih področjih. Naše gospodarske organizacije težko razumejo ta vprašanja in ne pomislijo, da jim bo prav šola dala tisti kader, ki bo tudi proizvodnjo postavil na višjo raven. Naše šolstvo terja, je dejal tovariš Aljančič, več sredstev, kot jih je predvideval perspektivni plan, ker se število učencev veča nesorazmerno s šolskim prostorom. Na drugi strani pa so priprave JUNIJSKA ŠTEVILKA REVIJE »OTROK IN DRUŽINA« To je zdaj zadnja številka tc vzgojne revije v tem šolskem letu. Zato je tudi vsebina takšna, da je v pomoč staršem zdaj ob zaključku šolskega leta in prinaša obenem nekaj vzgojnih napotkov za počitniške mesece. Gotovo bo zbudila revija zanimanje pri bralcih, če naštejemo nekaj praktičnih vprašanj iz te številke. Na primer: Od katerega leta naprej lahko ostaneta fant ;n dekle z doma v poznih urah, recimo do 9. in 10. ure? Otroci se nam smejejo, če jim branimo, češ da so v dobri družbi in da ne počno nič slabega in da smo starokopilni. Svetujte nam! Ali pa: Zakaj se otrok boji bolnišnice? Ali Je za otroka dobro, če pozna določene črke, številke itd., preden začne hoditi v šolo? Menimo, da to ni dobro. Nekateri prosvetni delavci pravijo, da je to delno dobro, drugi temu nasprotujejo. Kaj je torej prav? Prosim vas za odkritosrčen nasvet: Imam dečka, ki hodi letos v prvi razred. V razredu ne uspeva. Učiteljica mi svetuje, naj ga pošljem v pomožno šolo. Meni se otrok ne zdi slabo razvit. Lahko ga pošljem tudi v trgovino po -kakšno reč. Ali škodujejo otroku tudi najmanjše količine alkohola? Imam otroka v starosti pol in poldrugo leto. MoJa mati pravi, da je treba mlajšemu dajati do enega leta v glavnem zdrobove jedi, jaz pa slišim od drugih ljudi, da ni tako. Ali mi lahko poveste kaj o pravilni prehrani otroka do dveh let? Ker na vsa ta vprašanja revija izčrpno odgovarja, poleg tega pa so še zanimivi članki, kakor: »Otrok predšolske dobe z okvarami vida«, »Glasba — pomembno vzgojno sredstvo«, »Tudi otroci naj delajo«, »Ustanav-Ijajmo vrtce tudi na vasi« itd. in še nekaj o otroških oblekah v naši konfekciji. elaboratov in dokumentacije za gradnje dolgotrajni proces. Tega se vsi niso zavedali in zato bo Ilans Ii a d e s LAŽNI ZDRAVNIK K znanim romanom iz zdravniškega življenja (Hamsun, T. Mann, Cronin) in bolniškega okolja se je pridružil še nemški pisatelj Ilans Kades s svojim LAŽNIM ' ZDRAVNIKOM. Čas dogajanja je sedanji, kraj — Gornja Bavarska, glavna oseba pa študent medicine, ki med vojno uspešno deluje na bojiščih kot kirurg, po vojni pa zaradi, gmotnih razmer ne more končati študija. Hudo se pregreši s tem, da se brez formalne strokovne usposobljenosti dokoplje do visokega zdravniškega položaja. Nekaj časa ga spremljajo poklicni, uspehi, končno pa se vse zavozla, kajti odkrijejo, da mož ni končal visokošolskega študija. Kljub svojim izrednim človeškim in strokovnim kvalitetam pride Garbrandt pred. sodišče, medtem pa še z uspehom opravi na univerzi vse izpite. Ta snov je nudila avtorju številne možnosti in zdi se, da jih je kar dobro izkoristil. Ustvaril je zanimivo, socialno-kritično delo, po katerem so posneli tudi film z naslovom »Velika skušnjava«. Tako film kot knjiga sla žela veliko uspehov. Knjigo je v slovenščini izdala mariborska Založba Obzorja v prevodu Janeza Gradišnika in v opremi Janeza Vidica. MOJA ŽE H! TAl Podoba ščitnega ovitka knjige MOJA ŽENA KITAJKA, ki je te dni izšla pri založbi Lipa v Kopru. Odlomek ste brali v prejšnji številki. nemogoče izpolniti plan do konca leta 1961. Že zdaj pa bi morali začeti s pripravami za gradnjo po tem roku, tako da bo to mogoče vnesti v prihodnji perspektivni plan. V gospodarstvu smo doživeli silovit vzpon, je rekel v nadaljevanju in v zaključku razprave tovariš predsednik Dujc, no pa tudi v šolstvu. Res je, da bo clvig gospodarstva in življenjske ravni omogočil tudi hitrejši razvoj šolstva, na drugi strani pa imamo prav v gospodarskih organizacijah in v kmetijstvu težave zaradi pomanjkanja kadra. Skratka, te probleme bo treba vskladiti in reševati vzporedno. V komuni bodo morali razumeti, da so to problemi, ki se stapljajo. Zalo gre tu še za vzgojo in miselnost ljudi, ki o šolstvu odločajo in ki mu lahko pripomorejo pri hitrejšem razvoju. Novi zakon o osnovnih šolah bo treba temeljito proučiti in začeti z reformo tam, kjer so pogoji za to dozoreli, sicer je bolje počakati. ¿«m*? k j- Mati: Pri priči, cla si mi vse po- Sin: Mama, ne morem pojesti, jedel! Nikoli ne boš velik in mo- Zares ne morem! čan fant, ko ne ješ. Mati: Prav, če res ne moreš. Oče: Nikar tako ne trmoglavi! Toda ostanek boš dobil za vc-Nabil te bom, če boš pustil le čerjo, košček na krožniku! Okrog tretjega leta nastane pri otrocih doba, ko bolj počasi rastejo in manj jedo. Zato jih ne silite preveč, ker je to normalni pojav, še manj pa se z njimi, pri mizi kregajte, ker jitu bo tako ravnanje vzelo še tisto malo apetita. Nikar jim tudi ne nalagajte preveč na krožnik, ker tudi to že samo po sebi zmanjšuje otroku tek. In končno ne delajte si velikih skrbi, če otrok ne poje toliko, kolikor vi mislite, da. bi moral. Otrok najbolj sam čuti, kdaj je sit KAJ MORA VEDETI SODODNA GOSPODINJA (Nadaljevanje in konec) Navadna emajlirana železna posoda se v velikih kuhinjah ne uporablja dosti; mogoče le bolj kot pomožna posoda. Okruški emajla so zelo nevarni za črevesje. Domača »eterna« posoda je odporna, ker je iz 2—3 mm debele, dvakrat dekapirane železne pločevine in prevlečena s posebnim nikljevim emajlom, ki se ne kruši. Slaba stran: posoda je zelo težka. Bela pločevina dobro služi kon-servni industriji za izdelavo doz, za kuhinjsko nosodo pa ni priporočljiva. Bela pločevina je namreč železna pločevina, ki je z obeh strani pokositrena. Pri stalnem čiščenju bi se plast kositra izgubljala in na dan bi pri-kukalo železo z vsemi svojimi slabimi vplivi na živila. Aluminij in njegove zlitine so v primerjavi z nerjavečim jeklom cenejše. Za kuhanje in era-baliranje živil mora biti aluminij dovolj čist, t. j. nad 99,5 °/o. Kotle izdelujejo iz aluminija s čistočo 99,7%. Aluminij je odporen proti šibkim kislinam, dokler ga ščiti plast oksida. Alka-lije odstranijo in razkrojijo to plast ter začno hitro korodirati kovino. Dobro uporaben je aluminij za mleko in mlečne pro- izvode. Že šibko kisli krompir in njegove izlužine ga korodirajo. Eloksiran aluminij je odpornejši. Za čiščenje take posode ne smemo uporabljati raztopine sode ali drugih alkalnih sredstev; oksidna plast mora ostati nepoškodovana. S higienskega stališča aluminij ni nevaren in škodljiv; vitaminov in drugih biološko vrednih sestavin hrane ne uničuje; podeli pa hrani, če je v njej raztopljen, neprijeten okus, zdravju škodljiv pa ni. V živilski industriji ga na veliko uporabljamo za tanke, v katerih vskladiščujejo tekočine in pijače s približno nevtralnim karakterjem. V zadnjem času mnogo preiskujejo različne zlitine aluminija z drugimi kovinami, zlasti za konservno industrijo. Cink sploh ne prihaja v poštev kot material za kuhinjske kotle ali posodo, niti sam niti v mešanici z drugimi kovinami. V živilih se hitro raztaplja in je zdravju močno škodljiv. Popolnoma brez vpliva na živilo je jensko steklo, saj zdrži visoko temperaturo; iz njega izdelujemo lonce, ponve in pekače. Zal, za mehanične udarce je neodporno, lahko se razbije. Vidimo, da imamo razmeroma majhne izbire dobrih materialov za tehnično opremo kuhinje in še manj za tehnično opremo velikih kuhinj. Nerjavečo jeklo je najustreznejše za velike kotle, pokrovi in nekateri manjši kotličv za kuhanje mleka, kave ter drugih nevtralnih živil pa so lahko narejeni iz aluminija. Za ponve, ki nimajo prevelikih dimenzij, b: se verjetno dobro obnesla tudi debela železna pločevina, emajlirana s posebnim nikljevim-emajlom, (Po »Sodobnem gospodinjstvu«) Preprosta poletna obleka Marta Grom: Ohlapna in malo daljša bluza je najprimernejše dopolnilo k hlačam, Bluza je narejena iz rut. Ze je bilo polnoč in potem ena po polnoči, a njega še vedno ni bilo. Slonela je ob oknu in gledala v luno, zvezde. Nekje v bližini je skovikala sova. Neumnost! V tistem hipu jo je popadla divja želja, da bi planila iz sobe, da. bi stekla za nočno ptico, da bi se pognala . .. sama ni vedela kam, kamorkoli, samo proč od vsega. Drevo pod njenim oknom se je zganilo. Majhna siva mačka je smuknila po deblu, se skrila v gostih zelenih krošnjah. Zanjo je planil velik črn inaček. Drevje je zašumelo, presunljivo mijavkanje se je pridružilo slcovikanju sove. Sama sebi se je zdela neumna in otročja, a ni si mogla kaj, z divjo ihto je pograbila poleno in ga z gnusom zagnala v lahno zibajoče veje. Potem je pokr la obraz z dlanmi, za-Ilitela je, Na drevesu pa je še vedno mljavkala mačka. Počasi se je vzravnala. Roke so se J j tresle in kri ji je silila v senca. Kako srečna sta bila, se je spomnila. Mislila sta, da njune sreče nikdar ne more biti konec. A kakor se razbije lepa kristalna vaza, tako se je razbila njuna sreča. Spoznal je drugo. Pred dobrim letom je predlagal lo-C.tev zakona. Takrat ji je govoril o Ivanki in Marjanu, ki sta se razšla brez hrupa in senzac j. Govoril ji je o Zlnki, ki se je upirala in osmešila. Potem se je -¿medel • n kot v opravičilo je dodal: »Sicer pa, ostala bova lahko prijatelja. Seveda če boš hotela. In tudi za otroka bom skrbel, se razume, tudi za njega .. .« Gledala je vanj začudena, presenečena, potem ga je udarila v lice. »Podlež! Lopov!« je kriknila. Krčevito se je oprijela naslonjala stola. »Nc! Ne bom pristala na ločitev!« je v ihti zaklicala. »Ne! Ne bom .. . ne bom . ..« Ostal je pri njej, a spremenil se je v tujca, najemnika in ona v deklo, čisto navadno deklo, ki je prala, šivala, ribala .. . Prsti so ji živčno rili po laseh. Odtrgala se je od okna in obstala sredi kuhinje. Kakor blazna je strmela nekam v prazno Potem je planila proti durim . . . Tedaj je v sobi iznenada zajokal otrok. Zakričal je. Itoka, ki je držala za kljuko, se je povesila. S počasnimi koraki je drsela v sobo in prižgala luč. Mali N:ko je sedel na postelji, gledal je preplašeno in ves se je tresel, »Zakaj ne spiš?« je vprašala. »Noč je . . .« Pokorno Je zaprl oči, a ko je hotela ugasniti luč, je znova zajokal. »Mama , . . Ostani pri meni . . . Strah me je .. .« »Strah?« Zasmejala se je. Ni vedela zakaj. Šele otrokov pogled jo Je streznil, Osramočena je povesila glavo. »Čemu bi mislil na strah, ki ga ni?« je tiho pristavila. »Lezi in zaspi:« Pokrila ga je do vratu, a otrokova roka se je izmuznila izpod odeje in ujela je njeno dlan. »Mama . . .« Prisluhnila je, Se nikdar ni slišala takega glasu. Bil je poln neke tuje, neznane groze. »Mama, povej mi, ali res nimaš atc-ka rada . . ,« V sobi je postalo tiho, zelo tiho . . . »Mama, in zakaj je atek vedno hud , . .« »Saj ni.. . saj ni hud ... Le tako glasno govori . . .« »Mama, kje pa je atek nocoj? In kje je bil včeraj in še prej? Zakaj je njegova postelja vedno prazna?« »Prišel bo . . . seveda bo prišel . . . a sedaj lezi in zaspi . . .« »Mama, zakaj atek nikdar ne prinese bonbončkov? Sosedov ata . . .« »Prinesel bo . . . Seveda bo prinesel, samo če boš zaspal . , .« »Mama . . . skloni se k meni .. . Nekaj grdega te bom vprašal . , . Cisto na uho bom zašepetal . ..« »Jutri . . . jutri .. .« »Ne . . . danes . . . Danes, drugače 11C bom zaspal in tudi . . .« Sklonila se je in ujela otrokov šepet: »Mama, ali bo atek res kupil drugo mamo . . .« in spet je bilo tiho. Se mačka je utihnila in sova , . , »Ali bo res . . .« »Kaj . . . kaj bo res . . ,« »Ali bo res kupil drugo mamo .. .« »Kupil ... ne . . . sanjalo se ti je . . . A sedaj spi . . . Ne misli na grde s.-Mije . , ,« »Ne mama! N"i se mi sanjalo! To niso bile sanje! Sosedov Pepček mi jo povedal . , . Zares je povedal . . . Nc verjameš . . . Zares! Cislo zares. Vaš ata ima drugo mamo rad, je rekel . . . Da veš, drugo , . ,« »Sosedov Pcpček ni govoril resnice .. . ni .. . In sedaj spi , . . Noč je .. . črna noč . . . Jutri bova govorila ... jutri . . .« »Mama, ti boš vedno ostala pri meni, kajne . . .« »Vedno, otrok moj ,.. vedno . ..« »In sedaj mi zapoj pesmico in poten» bom zaspal . . . zares bom zaspal.. - j Ne bom mislil na grde sanje in tudi na Pcpčka, ki laže, bom pozabil.. .«-' Tllio, otožno je zapel njen glas: »Aj tutaj zapri oči, sanjček spanje nosi .. .« NI mogla več. Stisnila je ustnici lis vzdrhtela. Otrok pa je začudeno strmel v njen obraz . . . »Mama, zakaj ne poješ več ... In zakaj se ti glas tako trese ...« »To je zaradi noči . . . zarad, črne noči, otrok moj ... In sedaj lezi -In zaspi . . .« »Bom, mama . . . bom ... in potent bo prišel atek. , . Kajne, da bt» prišel . . .« Prišel ... ne vem . . . seveda ... seveda bo prišel... In sedaj spi.--samo spi . , .« Hod la je po sobi, zibala otroka in pela. Droben obrazek se je stiskal v njenem naročju. Se Je bil zaripcl 0(1 joka in na črnih trepalkah se je St držala drobna solza . . . • • • Ko se je vrnil, je našel na njen; postelji dva srečna speča obraza, a n:i svoji blazini listek, na katerem pisalo: »Pristanem n"> ločitev zakona. 1'ro^t si! Svoboden! Oprosti za vse žaljivke, ki sem li jih izrekla. Upam, da nami bi> oprostil tudi olrok, kateremu sva brez misli ubijala mlado nedolžno srce. Najini spor bi skoraj ubil! r njem vero ne samo do naju, ampak do človeka sploh . . .« .i Bel list je padel na blazino, Iiudi-lo se J t* jutro. Nekje na vzhodu seje dvigala zarja.,. M&š /•« A ñ Na Komenskcm Krasu imajo vrsto vprašanj, ki se nerešena vlečejo že skozi vrsto let, nit pa so :e pojavila Šele s priključitvijo k e.' m ki občini In koprskemu okraju. Največ se jih nanaša na turizem ¡n gostinstvo, zato Je sklicalo komensko turistično društvo nedavno posebno posvetovanje, na katerem naj bi se skušale najti vsaj do neke mere zadovoljivi" XcS tvc. Nanj Je povabilo tUdI zastopnike okrajne turistične /ve/o, okrajne go-tlnske zbornice, sežanske ob-0:ne iti krajevnega ljudskega odbora. Nnjprei Je prišlo na vrsto vpiaša-fjje nadaljnjega obstóla Hn menjal-ii c, komenske in gabrovlške V nevarnost ju Je spravil /.manj- ;m dotok prcbodnlkov v malem obmejnem prometu. Po vsestranski proučitvi so e navzoči zedinll v prepričanju, da Je treba menjalnici ohraniti. Najti Je treba le nove poslovalne pr.Jenie. V zvezi s tem pa ¡io treba obnoviti tudi posredovanje, da dobi komen-ko turistično društvo /opet posredovalnico /a propustnlcc. katero Je izgubilo s priključitvijo li koprskemu okraju. Najdaljšo razpravo le nato pro/,lo vprašanje, kako urediti novo, domačinom m gostom od onstran meje ustrezajoče go ' 'ee Sedanje malo podjetje gostinskim potrebam ni ko. Tu; i tu no društvo ,t- sicer Je izdelalo načrte /a «red tev restavracije v Zadružnem domu. vendar )ih •<• za-m sillo preobširno Tieba bo /ato iz-delati nove in dobiti inve-tiloi.ia Sežanska občina e Je obve/aia. da bo priskrbela večji «icl inve-t elj,klh sredstev, in če bo i po n i , bo dobil Komen v,a) prihodnje leto ustrezajoče gostišče. Pereče Je vprašanje avtobusne povezave zahodnih delov Kij a Trst »m. Prizadevati e / I Uvedli.I rl rekt-ne stalne avtobusne zveze med Gorico n Trstom če/. Kras Je pi mi nilo, zato bi bilo priporočljivo, da bi Avto-promet Gorica uvedel vaj dvakrat lia teden zvezo od Komna do lil"':a od tam dalje pa bi poln ke pievzel avtobus trža&kega podjetja Autovlc Carsiche, ki Je s tem že sporazumno Zadnje vprašanje, o katerem so na posvetovanju govorili, se Je pa nanašalo na olepšavo Komna in okoliških naselij Treba bo postopoma odstraniti ruševine, kolikor Jih je še o.ta- ■v I- -< I I L w A ¡r ^é'Â^L 1 I f¡& >:'•-'v J«hV lo izza zadnje vojne. Turistično društvo bo poskrbelo za nekaj nasadov In drugih ureditev in Je dobilo zagotovilo sežanske občine, da bo tud. ona delo podprla, ".'imajo p.1 v Komnu saino i'."stln-sklli in turističnih vprašanj. V teku Je akeija za povečanje podjetja Alu-m nl| iii ureditev še drugih podjetij, ki naj zagotove Kraševcem doma primeren zaslužek. Pri kmetijski zatlru-r.i. ki Je dobila nedavno novega a::il-ir":.i upravnika. kmetijskega strokov-niaka, t»i nujno potrebovali še dru-i:e M kmetljsk'-ga tehnika In nekoga, I: bi .krbel za odkupe in odprodajo P rirlkov Prav tako bo treba napol-n 11 zadružni hlev s kvalitetnim novi- lom domače sive pasme 7.lvln.....- I s ic poleg vinogradništva In v no-v šem é.e.n še 'Janje Italijanske p'enlre glavni del kraškega kmet !-tva. SIcer pa Je kooperacija /viru.-•■ kmet; dobro uspela in obilno deževje |e zagotovilo tudi rekordno letino v.eli pi tlclkov, zlasti '.e pš.-n.ce. — ar. Med številnimi vozniki, ki o jih ta dan ustavili na ccsti prometni miličniki in j>reizku: il¡ njihovo trrzno.it, jr bil tudi šofer Slarnikove-!ia avtobusa Avrelij (na .-.liki). Vsa rast. raj jr bil mrcl tistimi, ki jim Alkotest vi moftel dokazati niti kapljice alkohola v .'¡api ■v / ,., H ' B 7 l 7V t* r¿ •■ • ¡p! r • V pkkbkkiti-: ou dnevi1 šom:imi;v ti di to: Zakaj nevarna igra z življenjem Sc zadnji posvet in napotila za akcijo pred začetkom preizkušanja treznosti voznikov motornih vozil Oslovske dirke v Portorožu V soboto so bilo v Portorožu prve dirke osličkov v letošnji turistični sezoni. Ta za Portorož že tradicionalna prireditev je bila tokrat na športnem stadionu v Luciji. Vsi tekmovalci — 14 z vprež-nimi vozički iti 7 jahačt-v — so se zbrali v Portorožu ter nato krenili na start. Domačini in gosti so z velikim zanimanjem opazovali lej>o okrašeno vozove. In kdorkoli je imel fotografski aparat, je pridno slikal, celo snemalne kamere so brnele. Na športnem igrišču v Luciji seje zbralo skoraj tisoč gledalcev, med njimi je bilo največ otrok, ki so pozorno spremljali potek tekmovanja. V predtekih so star-tali po trije in trije vprežni vozički, v finalnem teku pa je star-talo pet vozačev, ki so v pred-tekmovanjih dosegli najboljše čase. Prvo nagrado si je priboril Ivan Korenjak •. Portoroža Nato so startali še jahači. Najboljši je bil Izidor Benko. Vsi tekmovalci so morali prevoziti oziroma pre-jahati tri kroge. Poleg dirk so prireditelji ocenjevali tudi najlepše okrašen«-vozičke in vprege. Prvo nagrado je dobil Giorgio Križman, drugo Jože Sabadin. Organizacija prireditve je bila dobra, vendar j)i bodo morali organizatorji pri prihodnjih tekmovanjih nekatere stvari še ¡/.boljšati. I. P. Kot kraška burla pozimi drvijo v teh poletnih dneh po našlli cestah motorna vo/lla. In kakor burja, tinll vii/ l.i lahko iieprli'aliovano pretrgajo nit življenja enemu l/tned n a,. Zakaj? c o,ti' so lepe, marslkaterrga /a ml k.i opojnost hllre vožnje, vsaktlo s| želi, (t i hI čimprej pr šel na cilj. II11 roí t. hitrost — In posledice? Statistika prav I. ila Je bilo v letošnjem prvem polletju v našem okraju C.12 prometnih nr/coit (lan, v Istem časovnem obdobju ikh), letos 1.1 mrtvili — lani K. letos rt', poškodovanih — lani 117. lo tos Je tlo 1. julija bilo v našem okraju /a 20,'. milijona ill-narjev škode zaracl prometnih neto o', lani pa v prvem polletju /a milijona dinarjev. Kes Je: promet stalno narašša (saj to Je v .mlslu gospodarskega ra/vnj.i In krepitve življenjske ravni) in na ti is b cestah Je vedno vei motornih vo/ll. It«--, pa Je tudi, da Je v množl-e korlstnlkov cestnega prometa vrsta tak.nlb, l.i /ar.ull neprevidne vožnje, prevel ke hitrosti In. kar Je najbolj obsojanja vredno, zaradi vinjenosti, ogrožajo svoje življenje, pa tudi življenje sopotnikov In drugih državljanov* Katera mati r. dojeni kom v naročju al. oče kopice otrok . . . (lo Je samo /a primeri, bo sedel v avtobus, ki ca v h/1 vinjen šofer? Kateri potnik ho < tal hladnokrven, ko bo videl, da Je .■vtobus , polno hitrostjo ztlrvel sk.,>-z riepreglcilen ovinek? Je morda med n tmi kilo, ki bi zagovarjal prekomerne postanke na postajallšilh, na primer \ Postojni in Dlvatl, nato p.t bi avtohti-. /tlr\o-l p,, lepi rrsti / '-0 km tli uro? Ce mu poč na ovinku pni-\-matlka, mu pr tb- naprot nii manj* i -ilivjak" tudi s jO potniki." — Tr-Cetije Je neizogibno — poUetllee ne-popravljive I Vs<- te stvari srečulrmo vsak dan na na.lil erst.ih. Vetular snu» pa še vseeno premalo hudnl — šoferji In potniki — il.i b kakorkoli vplival na možnost zmanjšanja števila promrt-Illh nesreč. V /ačelku tei:a mesrra so uslužben-i'i TN/. pri OI.O Koper neprliakova-iin str mat i r no nekaj clrti nadzirali vožnjo voznikov avtobusov In tovornih avtomobilov. Njihov i osnovna ugotovitev Je, tla se ve/ina Izmeti n}ih dobro zaveda odgovornosti opravljanja svoJ<-i: i poki ra. meit njimi pa Je tinll neka) takšnih, KI naj se še v zadnjem trenutku odločijo: ali kupica alt poklic. Ce upoštevamo samo ta ilrobpn po-•latek: skozi .škoejan pr Kopru Je lani peljalo v 2! urah 3320, letos pa HI9 motornih vozil, potem lahko z.t-kljueimo, kako velika Je odKovorno>t KHAMLIANJi: O Tt 11IZ.M1 \ I MH VKOf IH DNI'II S turizmom še ne znamo zaslužiti Zmauovalcc letošnji' Oslovske dirke v Portorožu, I i je postala vsakoletna tradicionalna turistična prireditev »SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primorja U>:ledni z.ihodnonemški repor.ei ll Sehrn dl-Tolmeln. ki : e Je pretek!: teden mudil na obisku v naši-m obalnem področju, ml Je z vljudnim nasmeškom povedal v obraz, tla Je naš turizem nekoristen, nekakšna umrl-11"..t /aiatli umetnosti- A lo Je dejal, ker Je pri I tem z v •• preciznostjo ti 'oto. ll, da smo »tiržela. po I ibna nekdanj Ameriki: dežela bo.iatih, to-(l,i neizkoriščenih možnosti Naj navedem nekatere drobne pomanjkljivosti — aj rre sploh /a ,a-mc in.ilenko.ti —■ ki .o mi ostale v spominu z. dolgih razgovorov z nJim. v porto: ošketn kopališču — katere-nikakor ne kritizira kot domači nen: ič| — Je predvsem po :ri-šil ljudi, nekakšne kro.njarje. nekakšne kopa-1 šfnf natakarje, ki bi prodajali kt>-palcem osvežujoče pijače, bonbone a!i pa culo satlje m sendviče ali sla-tloinl Človek os tlopu tu Je namreč še bolj kot sicer podvržen težnji po čl in večjem udobju Ce pa Je bife daleč 111 še brez. dobro vtlnlh re-kiamnlli napisov, -a- kopalec le t « /k.t odloči, ila porabi svoj denar Takle premični natakar pa te že •• samo navzočnostjo izzove k nakupu tei:a aH onei'a 1'rl nas t>. se po tako prostrani plaži podilo najmanj natnkarjev-krušnjarjev In vsi bi odlično z.aslu-. h, kot zasluž.Jo na veh drugih prireditvah. Kad bi .-e naučil badminton — toda /a teh nekaj ur kopanja venttar iii' bom kupoval loparjev. Zakaj Jih kopališče ne /po,...la" V. l/p" ojrva-n -Tn športnih rekvizitov se zasluži kar pn ej Tudi s posojanjem čolnov zasluti precej. Toda o vsem tem nimajo biti interesent obveščeni Zakaj nimate reklamnih tabel, na kalnih bi v t ril mogočih Je/lkllt p-..alo, kaj lahko dobi kopalec na poso-tio in po kakšni ceni? Iti videli, 'la b; vam tilll Izdatki za take table poplačan v najkrajšem ča u, izdatki /a nakup potrebnih športnih rekvizitov pa tudi.- Pr vas je kopanje povsod prijetno. v Portorožu mi Je všeč, tla lahko p . mtvk počasi zabrudem v r.loboko vodo, v/tlolž ili'ti;:e obale pa mi Je Všeč čistost Vode, v kateri Je užitek plavati n se potapljati Zelo pa me i o ll, tla ./. tei'.a ne znate poteiinltl koristi V Piranu sem gledal lia tisoče ljudi, ki se kopljejo ob severni obali il né plačajo /a to niti dinarja l'a pravite, tla nimate n. pr. denarja /a poi-tavitev potrebnih Javnih stran, č ob tej obali, prepričan inn, da iii m nliti ilna vstopnina dm lu - ne bila nikomur previsoka, občina hi pa le vrgla lepe .stotlr.oče Vsako sezono. In tla vam po pravici povem, vstopnine v vaša kopallSčn so v primeri z našimi smešno nizke Naj dostavim i. temu še lastno opazko: vzdolž, obale Portorož- Piran se dnevno kopa na .totlne ljudi tudi na mest h. kjer Je s tablami označeno, tla Je kopanje prepovedano Mestni tražar mi Je povedal, da Je te ljudi že odganjal, tla pa o ■ e i/.govorlU, da se ne kopljejo, temveč sam» «on-čljo! N:č čudni- m. če /aratl take logike srečuješ tutl. že v piranskih ulicah ljudi v amlh kopalkah. Cr šibo stvar razvijala tako naprej, utegne po.tat: mesto nutllslov • Kad imam vrvež in otroke, t im! a na dopustu in pri kopanju it- n : ein navdušen, če se pripKli na tlc.ke na katerih se sončim, kopica otrok verjetno kakšna kolonija, pa vreščijo, r prepirajo, se ohmriav.ijo pe ,ko:n n brizgajo z. vo.lo. tla Je človek lahko srečen, če Je dobil pesek amo v 1.1 e In ne tudi v oči 1'ri na. imajo kolonije popolnoma določen tlel kt>-pallSča Končno plača navaden kopalec polno ceno m ima .atad, lega tudi pravico do reda in varnie.ti v kopališču Povem vam tla rm -.l:'..tl že marsikatero pritožbo vaš h gostov, ti.i r botlo zaradi takega svobodnega divjanja otrok preellll v kakšno drugo letovišče Uprava kopališča bi torej v lastnem interesu morala po-: krbet., tla bi njeni kopalci imeli potrebni mir ■ Nasprotno pa se tu- strinjam z vašim načinom pobiranja tak i- za parkiranje Ta tak a se lahko pobira sa- mo t.iir,. kjer Je težko tlob.ti park r-ii: prostor ali kjer nudi ta parkirni prostor po .ebn > senco ali pa Jamstvo pred vlomi l!t tla t>; -e potil poti svojim kovčom Ali vaši ljutl-;e ir . mi ,; )o, tla tak /.e-luž.ek nt ča-ten? Pa oslov ke vprege, koliko bi • ■■ dalo zaslužiti z njimi! Prepričan i-ni. ila bi se v ak turist ra' popeljal z. osličem na kratek izlet, kot tla hodi pe'., že zaradi po ebno-ti Kako rta ni še noben vaš kmet pri.š'1 na m a-J. da b. proti plačilu p" "tal osla /a nelmo pet minut fotografiranja z nJim. Menda e vam še arija ne. ka-': . -1- takle turist doma lival . če lahko pokaže, kako Je slikan na oslu — /at ■ 11 o za tako |ežo ttuli ratl plačal • Samo nekaj misli sem navedel |n ker ne zahteva njihova uresničitev p . ebnlh investicij, e bo kater, bra-•e v naših letov.ščlh morda le zamislil ni opogumil pa poskusil s tem načinom izrednega zaslužka Jule voznika, ki vozi desetino IJutl In holt ito vrednost blaga družbene lastnine. Torej kaj Je pokazala ta anketa v tednu preti Dnevom šoferjev? Itilo Je 3. julija v popoldanskih urah. ( isla: Portorož — Pusto Ina. Vozniki avtobu ov / več kot 10 poln ki • i v glavnem dosledno voz. I pravil-, ho. ne da hi pri leni na kakršenkoli način ogrožal: / vljenja drugih. Tako •o na primer avtobusni šoferji pod-'i tja slavnlk 1 rane Koren, Miro Zo-ll'. Ilogomlr Zdešar, Zvrzdan Spa-njol Stane SteRei. Stanko Jiirrn, <->-fi rji potijeiij |/ Ciorlce, Kranja. Celja, Mar.bora. I.JuMJane, Iteke In l'mag.1 .1 r nie J Dežela. Alojz Mur.lč, Irin. Oblak, ltorls Kovač, MIha Cr- I r. Josip llošan, Jože PobrraJ, Ciril Šl. s tr, Karin .špoeal, Franc Ciubanrr in Ivan Kužd pri kontrol, glede užl-V Ulj.1 alkoholnih pijač vpričo vseh potnikov dokazali, kako temeljito so /avrdajo izvrševanja svojega težkega P kllra. Nihče zmed njih n meti vožnjo užil alkoholne pijače Iti hitrost vozila Je v skladi! z njegovo zmogljivostjo m t i-stno-prometninil pri-tip I I. Zal pa so organi prometnega voda morali prepovedati nadaljnjo vožnjo tistim šoferjem, ki so pripeljal polne avtobuse potnikov kljub temu. da o preti ah rnt-tl vožnjo uživali alko-hul v toliki meri. tla »o bil spoznani za vinjene. To so bili tisti petek po- • oldne voznika Avtopromrta Gorica I r ine 1'ertlec n Jakob I.Ikon. voznik tovornega avtomobila Mlekoprometa Iz Sežane C) Jože Kaflč, vozn.k tovornega avtomobila podjetja .Avto-promet Postojna Kafarl Logar in voznik vprege K irlo TornlC lz Hrujevja. Kani tega pa so uslužbenci Prometnega Volit I.M I/ Kopra ugotovili tulil. iii Je na naših cestah še mnoco avtobusov, katerih šoferji ne upoštevajo najosnovnejših cestno-promrt-nlh predpisov In vozijo z več kot To km na uro, režejo ovinke, se ust-ar-IjaJo na odprt h cestah lil skozi naselit drvijo s hitrostjo, ki bi bila primerila /a illrkallšfa. Vsi ti primeri so bili zabeleženi t en ein samem tlncvu. In če se ob njih zaiti sllmo, pridemo tlo naslednje ugotovitve: Izmed tisočev koristnikov naših rest Je še mnoco takih, ki se up zavedajo, tla Je na svetu razen njih -e ktlo drugI; ne zavedajo se kako lahko marsikdaj zarad nepremišljenosti zakrivijo težko nesrečo In niti najmanj ne pomislijo na možnosti, tla J m ho po večkratnih opominih In kaznih prepovedano opravljati poklic. Je pa I udi pravica državljanov, tla opozarjajo voznike na njihove dolžnosti In naj tudi / vso odločnostjo v p! vajo na Izboljšanje cestno-pro~ metne discipline. Promet naglo nara- t. pri nas nimamo velikih avtomobilskih test, ki b vezale eno vas z tlrtigo, š,- vetino moramo voziti, razen na dveh ali treh cestah, z največjo dovoljeno hitrostjo tlo 70 oziroma do s ti km Da uro. — Naglica, lovljenje zamujenih m nut, alkohol, nespošto-vanje predpisov — vse to ostvarja največ možnosti za vrsto prometnih nezgod In nepregledno vrsto vprašanj: zakaj Je bilo to potrebno? Zakaj nevarna Igra / življenjem? KOLEKTIV TOVARNE MOTORNIH KOLES KOPER ISKRENO ČESTITA VSEM LJUDEM NAŠE SOCIALISTIČNE DOMOVINE OB 22. JULIJU - DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA 1 2 3 4 5 G 7 8 9 mig 10 11 12 11 13 14 15 IG ill 17 18 19 20 21 22 23 24 25 Sili Hiiiin 28 26 27 - —üH 29 30 31 32 Vodoravno; 1. ameriški filmski komik (Red), 8. podružnica, 9. hoditi, stopati, 10. roman angleškega pisatelja Rudyarda Kiplin-ga, 11. potem, zatem, 13. osebni zaimek, 14. priljubljen ameriški filmski igralec (Stewart), 16. dva enaka samoglasnika, 17. redko žensko ime, 18. velika nemška reka, 19. belo cvetoč grm, 21. prednik »TT«, 23. Gogoljeva komedija, 25. latinski veznik, 26. diplomatska pisma, 27. mesto v vzhodni Srbiji, 29. šolska ocena, 30. razčlemba, 32. žgani sladkor. Navpično: 1. staroegiptov-ska kamnitna podoba, 2. godalni "inštrument, 3. izbrana družba, 4. vprašalnica, 5. takšen, 6. ime Dickensovega junaka Twista, 7. nakana, namen, 12. naslovni junak opere Čajkovskega, 15. dedna zasnova, 18. podzemni hodnik, 19. bridek, 20. pridelek enega leta, 21. premiki šahovskih figur, 22. del pisalne mize, 24. dozorevam, 28. planina v Makedoniji, 31. ro-. manski spolnik. REŠITEV ZADNJE Vodoravno: 1. frkolin, 8. Leonora, 9. Aar, 10. Kim, 11. ul, 12. las, 13. biser, 15. Ezop, 16. en, 18. remonti, 20. T(homas) M(ann), 21. tank, 22. helot, 23. cic, 24. la, 25. som, 26. kol, 27. Amerigo, 29. monotip. ODBOJKA V IZOLI Pretekli teden so bile v Izoli odigrane tri tekme moške občinske odbojkarske lige. Rezultati: ObLO Izola-prosveta : TVD Partizan 3:1, Obnova : Mala oprema 3:0 in TVD Partizan : Obnova 3:0. Največje presenečenje je bila zaslužena zmaga ObLO Izola-prosveta nad moštvom TVD Partizan. Lestvica: Partizan 12, JLA 10, Gradbenik in ObLO-prosveta 8, Veslaški klub 6 točk itd. db mali oaLa^i MOTORNI ČOLN, dolžina 5 m, širina 1,61 m, z avtomobilskim motorjem »Balilla«, prodam. Informacije v gostilni Petronio v Sečovljah. HIŠO s trisobnim stanovanjem in vrtom v Šmarjah pri Kopru zamenjam za primerno stanovanje v Kopru ali bližnji okolici. Avgust Štemberger, Šmarje pri Kopru 57. Skoraj nov RAZTEGLJIV KAVČ za dve osebi prodam po zelo ugodni ceni. Ogled od 7. do 8. ure zjutraj. Benko, Koper, ulica OF 16, levo. Podpisana Marija Cerkvenik, Žir-je št. 16, preklicujem neresnične govorice, ki sem jih širila o Ivanu Kuretu, Zirje 7. DOBRO OHRANJENO SPALNICO, klubsko garnituro ter preprogo Smyrna, 1,5 X 2,5 m, poceni prodam. Naslov v upravi lista. DVOKOLESA od 7.000,— dalje, CIKLOMOTORJI od 44.000,— dalje ter VESPE in MOTORJE, nove ter rabljene, Vam nudi tvrdka MARCON, Trst, Ulica Pieta 3. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo. AVTOTURISTICNO PODJETJE »SLAVNIK« KOPER obvešča javnost, da je uvedlo s 13. julijem 1959 sezonsko turistično avtobusno progo PORTOROŽ—TRIESTE po naslednjem voznem redu: 14.25 odhod PORTOROŽ 15.20 prihod . 15.50 odhod Blok-Škofije 16.10 prihod 16.25 prihod TRIESTE POTNIKI, POSLUŽUJTE SE HITREGA, UDOBNEGA POTOVANJA! Barriera Vecchia Stazione Centrale prihod odhod prihod odhod odhod 20.00 19.05 18.35 18.15 18.00 ja- za komercialni sektor z znanjem strojepisja sprejme takoj HLADILNIC A-K O F E R DEKANI NEDELJA, 19. Julija 8,00 Kmetijska oddaja; »Letošnja obilna žetev« — 8,30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro — 9,00 Nedeljska reportaža: »Oprosttie, ne morete voziti naprej« — 9,15 Zabavni zvoki — 33,30 Sosedni kraji in ljudje — 14,00 Glasba po željah — 15,00 Vesli — 15,10 Pester spored zabavnih melodij. PONEDELJEK, 20. julija 7,15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 13,30 Vesti — 13,4o Kmetijski nasveti — 13,45 Zabavna glasba — 14,30 Športna oddaja — 14,40 l2brane melodije — 15,00 Vesti — 15,10 Zabavna glasba .— 15,30 Slovenske narodne pesmi. TOREK, 21. jnlija 7,15 Glasba za dobro Jutro — 7,30 Vesti — 13,30 Vesti — 13,40 Kmetijski nasveti — 13,45 Odlomki iz oper — — 14,30 Sola in življenje: »V koloniji Rdečega križa na Debelem rtiču« — 14.50 Glasbena medigra — 15,00 Vesti — 15,10 Zabavna glasba — 15,30 Z narodno pesmijo in plesom po domovini. SREDA, 22. jnlija 8,40 Pesmi in skladbe za mladino — 9,00 Reportaža: »Pet srečanj« (Ob Dnevu vstaje) — 9,20 Nekaj partizanskih skladateljev — 13,30 Vesti — 13,45 Glasbena medigra — 14,00 Čestitke ob Dnevu vstaje slovenskega ljudstva — 15,00 Vesti — 15,10 Zabavna glasba — 15,30 Pesm, in plesi iz Jugoslavije — IG,00 Zaključek. ČETRTEK, 23. julija 7,15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 13,30 Vesti — 13,4o Kmetijski nasveti — 13,45 Operetna glasba — 14,00 Glasba po željah — 15,00 Vesti — 15,10 Zabavna glasba — 15,30 Ob 40. obletnici KPJ — 15,40 Slovenske narodne pesmi. PETEK, 24, julija 7,15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 13,30 Vesti — 13,40 Kmetijski nasveti — 13,45 Od melodije do melodije — 14,30 Poje zbor RTV Ljubljana — 15,00 Vesti — 15,10 Zabavna glasba — 15,30 Domače aktualnosti: »Izkušnje stanovanjske skupnosti v Kopru« — 15,40 Venček narodnih. SOBOTA, 25. julija 7,15 Glasba za dobro Jutro — 7,30 Vesti — 13,30 Vesti — 13,40 Kmetijski nasveti — 13,45 Popevke in ritmi — 14,30 Priljubljene operetne melodije — 15,00 Vesti — 15,10 Zabavna glasba — 15,15 Iz delovnih kolektivov — 15,45 Dalmatinske popevke, Upravni odbor podjetja OPEKARNA ILIRSKA BISTRICA razpisuje mesto Pogoji: večletna praksa kot računovodja v industriji. Rok za prijavo do 31. julija 1959 na upravo podjetja. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj. S stanovanjem ne razpolagamo. v vsako hišo Slovenskega Primor jal KOPER: 17., 18. in 19. julija francoski barvni film VELIKI MANEVRI, 20. in 21. julija španski film GLAVNA ULICA, 22. in 23. julija italijanski film LEPE A SIROMAŠNE. IZOLA: 18. in 19. julija italijanski film POTEPUH, 20. in 21. julija francoski barvni film VELIKI MANEVRI, 22, 'in 23. julija ameriški barvni film DESIREE. ŠKOFIJE: IG, julija sovjetski film DOM, V KATEREM ŽIVIM, 19. julija nemški film HUDIČEV KROG, 22. julija jugoslovanski film VRNIL SE BOM. ŠMARJE: 18. julija španski film SMRT KOLESARJA, 19. julija italijanski film ULICA, 22, julija 'italijanski film POTEPUH. POSTOJNA: 17., 18. in 19- italijanski barvni film cinemascope MOŽJE IN VOLKOVI, 21. in 22. Julija Jugoslovanski film KRVAVA SRAJCA. PRESTRANEK: 18. in 19. julija ameriški film NE BODO MI VERJELI, 22. in 23. julija francoski film STOPNICE ZA SLU ZINC AD. PIVKA: 18. 'in 19. julija italijanski film PREPOVEDANE ZVEZE, 22. in 23. julja mehiški film TRIJE PUSTOLOVCI. SEŽANA: 18. in 19, julija ameriški barvni film DIVJA LETA, 21. in 22. julija jugoslovanski film SVOJEGA TELESA GOSPODAR, 23. in 24. julija francoski film ULICA SANJ. POLJSKA POMORSKA o JUBILANTKA Na izteku bivšega »poljskega koridorja« predvojne republike Poljake je pred 35 leti na samotni obali Baltiškega morja 25 km proč od velike pomorske lulce Gdansk-Danzig nastala edina poljska luka Gdynia kot rezultat takratnih svetovnopolitičnih razmer. Komaj sto metrov operativne obale je imela ob svojem rojstvu in v prvem letu življenja nekaj nad 10.000 ton prometa. (Nadaljevanje s 7. strani) množice, ki so bile prej dolga leta politično neaktivne. Danes, ko proslavljamo 40-let-nico obstoja naše Partije, je naša dolžnost, da potrdimo veliko resnico, da je lahko prišlo do naše oborožene vstaje, ker je bila na čelu prekaljena Partija, da je lahko prerasla naša oborožena vstaja v vseljudski upor, ker je bila ta Partija na čelu v dolgih letih ilegalnega dela, ko je uspela utrditi lastne vrste z najstrožjo železno disciplino in ki je prav zategadelj uživala neomejeno zaupanje v množicah delavskega razreda in delovne inteligence, Ob letošnjem prazniku vstaje slovenskega naroda ne smemo pozabiti, da so se primorski Slovenci na Gorenjskein, Štajerskem in v Ljubljanski pokrajini množično odzvali klicu Partije ter zavzemali.v vseh vodstvih vodilna mesta. Tone Tomšič, doma iz Bača pri Ilirski Bistrici, je bil kot organizacijski sekretar gonilna sila našega oboroženega odpora, prav tako Oskar Kovačič, član CK KPS. V Glavnem poveljstvu so bili Aleš dr. Bebler kot nainestnik komanda7ita, člani pa so bili Marijan dr. Brecelj, Oskar Kovačič in drugi. Številne primorske Slovence najdemo tudi v prvih partizanskih enotah kot borce in vojaške poveljnike. J. K. Gojenci nove Industrijske-kovinarske šole v Kopni imajo za svoj strokovni pouk na razpolago v prelepih učilnicah najsodobnejše orodne stroje (na sliki) Da ne bi jaz, Vane, stal ob strani, ko moji prijatelji šoferji praznujejo oziroma so praznovali svoj dan, naj jim prispevam naslednje štiri nasvete: 1. V živahnem prometu bodi vedno posebno previden! Zavedaj se, da si med samimi tožniki in njihovimi pričami! Izkušnje pravijo, da se vse take in podobne priče spremenijo pri zasli-ševanju v same visoke strokovnjake, ki se neznansko razumejo na hitrost. Izkažejo se tudi za zelo dobre opazovalce, saj so po navadi vedno »dobro« videli, kako šofer ni dal slišnega ali svetlobnega znaka, čeprav so si mašili oči in ušesa, ko je šofer hupal nad njimi. V taki pravdi po navadi šofer »potegne ta kratko ker je sam proti tolikim strokovnjakom. 2. Pazi na živino, ki teče pit, in na ljudi, ki so se že napili! Razlika: mlada živina dvigne rep in poskoči, ko jo pastir žene h koritu pit, v hlev pa se vrača mirno, ker je odžejana — medtem ko gre človek v gostilno še mirno in obzirno, nevaren pa postane, ko se vrača iz gostilne, ker je pogostoma pregloboko pogledal v kozarec. Takih ljudi se je treba bolj paziti kot živine. Zanje bi v' novi čas prestavil stari slovenski pregovor takole: Pijancu se ogni z avtotrenom. 3. Zavore so iznajdba previdnih šoferjev — plinski vzvod pa dirkačev! Če želiš dolgo in srečno voziti, potem bodi vedno pripravljen uporabiti zavoro! Vsekakor je bolje bili na zemlji prepozen kot pod zemljo prezgoden'. 4. Zaviraj vedno le zaradi sebe in ne zaradi prometne milice! Od tvoje previdne vožnje sta odvisna tvoje življenje in služba, ki živi tebe, ženo in otroke. Razen tega pa je od tega odvisno Se tisoče ljudi, ki jih srečuješ in prehitevaš. Šofer avtobusa pa je še posebej kakor kapitan na ladji, samo še veliko več, ker avtobusu grozi na poti veliko več nevarnosti kakor ladji. Med vožnjo bodi vedno previden, v odločanju in presoji kritičnih položajev nagel, toda obziren in prizanesljiv, vedno pa med vožnjo — trezen! In Se se ogni na cesti zajčku ali srni, da ne prideš navzkriž z našimi lovci — pa boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji! No, pa sem se oddolžil šoferskemu prazniku! Ne pa tudi. vsem šoferjem, zakaj z enim imava še neporavnane račune. Seveda sem se mu pripravljen takoj opravičiti, če ga je kak prijatelj »v sveto olje dal«, kar bom še ugotovil in mu takoj sporočim. Zadnjič me je epidemija dopustov pripravila na nesrečno misel, da bi šel še sam na kakšen oddih. Priporočil sem se zato prijatelju, ki ga v piranski občini zmerjajo zaradi turizma in res mi je kot bi mignil v nekaj tednih odgovoril, da mi je rezerviral lepo zasebno sobo v Pirami. Poslovil sem se od Juce, češ da grem za nekaj tednov na študij-sko-službeno potovanje v Ljubljano (da bi ji zmešal sled za menoj), pa sem odrinil s prtljago d Piran. No, ne rečem, čez dan je še kar šlo, razen da sem v gostiščih moral čakati od enega obroka do drugega tako dolgo, da sem. vmes postal lačen še za najmanj 2 obroka vsakokrat. Tudi si nisem preveč gnal k srcu, ko sem moral s kopališča dirjati prav domov, ker kljub tisočim kopalcev ni nobenega javnega stranišča; seveda, vsi niso tako nazadnjaško vzgojeni kot jaz, ampak zaplavajo kar malo bolj v morje, pa je. Tudi zvečer je bilo prav prijetno — promenada vzdolž obale je tako živahna in prijetna, da sem bil kar vzhičen. Ko pa sem po enajsti uri odšel kot ostala množica domov, nisem mogel zlepa zaspati. Najprej sem moral poslušati vrsto dopustnikov, ki so se čutili v tem prijaznen mestu tako domače sproščeni, da so prepevali glasno in sploh »zabavnot, kot bi preganjali strahove. Ko je slednjič zadnji pijanec odštork-Ijal po tlaku, se je začela iz odprtih lokalov nova pesem žven-ketanja posode pri pomivanju. Naj takoj opozorim, da so bili lokali pri tem zaprti za goste, odprti pa vseeno zaradi vročine, ki vlada v lokalih. Že precej preko polnoči je bila ura, ko se je na trgu oglasil najvztrajnejši pi-ranski uničevalec alkohola in je najmanj dobro uro rotil svojo ženo Kati, naj mu vendar vrže ključ, Iz izrečenih oz. kričanih izrazov bi človek gladko lahko sestavil vzgojni slovar — prepovedanih besedi. Ko ga je ženska končno le uslišala, sta imela še v stanovanju precej glasno in dolgotrajno debato s praktičnimi vajami rokoborbe, kar vse je lepo odmevalo po akustičnih piranskih uličicah. No, da pa bi ljudje iiendarle ne zaspali, ko je minilo tudi to, je prihrumel po ulicah kamion občinske ustanove za pobiranje smeti, smetarji so začeli prevlačevati, premetavati in še' drugače izvabljati grmeče kovinske glasove iz higiensko neoporečnih kant- za smeti in tako je jutranji koncert v stilu supermoderne realistične jazz-glas-be trajal do prvega jutranjega svita. Tedaj pa sta se na _živilskem trgu oglasili Giovanina in Catina in sta se prepirali s smetarji, med seboj in ne vem s kom Še vse glede prostora in vsega drugega. Stranka, pri kateri sem stanoval, mi.je povedala, da je to vsakdanja pesem in da zaspi običajno šele zjutraj, ko bi morala v službo. Vaš Vane RAZGOVOR Z ALEKSANDROM LUKEZEM D 'O Tl^ 'éWÉi " íbS" 'i píes1 ■S. Neuspeh v Zadru mora napotiti društvo k ukrepom, ki naj temu priljubljenemu pomorskemu športu vrnejo staro slavo .Nedavno državno prvenstvo v jadranju v Zadru je pokazalo, da v vrstah slovenskih obmorskih jadralcev nekaj škriplje. V prejšnjih letih so naslovi državnih prvakov (SNIPE) romali v Koper, letos so bili Koprčani komaj četrti in peti. Kje so vzrok,' za tako stanje? Al ne govorimo na vseh sestankih športnih organizacij, da je treba posvetiti vodnim športom prvenstveno pozornost? In kljub temu ne gre? Vzrokov je precej, eden med njimi pa je tudi ta, da o vodnih športih res precej govorimo, 7l>li> malo ali skoraj nič pa jim no d imo konkretne pomoči. Sicer pa bolno podrobnosti zvedeli iz razgovora med našim sodelavcem in znanim strokovnjakom s področja jadranja ALEKSANDROM LUKEZEM. predvsem bii nas zanimali vzroki za slabo uvrstitev jadrnic tipa SNIPE v Zadru. Alj gre le za trenutno krizo, ali za dejansko nazadovanje? Mi smo v preteklih letih štirikrat osvojili državno prvenstvo v tekmovanju jadrnic tipa SNIPE. Tako slabo kot letos se že dolgo nismo uvrstili, Koper je zasedel četrto in peto mesto, Izola sedmo, Piran pa je bil deseti. Nekateri naši najboljši tekmovalci so se uspavali nad doseženimi uspehi v preteklih letih in to se jim je bridko maščevalo. Namesto da bi se skrbno in sistematično pripravljali na Zadar, so mislili, da bo tudi brez treninga šlo. Niso pa vsega krivi samo tekmovalci, ampak tudi društva. Šele tik pred odhodom na državno prvenstvo so društva za silo opremila jadrnice, ki pa so še zmeraj imele pomanjkljivosti in niso mogle konkurirati tehnično kar najbolje opremljenim jadrnicam sosednje republike. Zvedeli smo, da so nekateri tekmovalci in funkcionarji društev precej obremenjeni z drugimi funkcijami in opravili? To vprašanje bi morali enkrat radikalno rešiti. Tekmovalci so v glavnem študentje, ki jim študij vzame mnogo časa, razen tega pa se posamezniki ukvarjajo tudi z drugimi športi. Mislim, da bo potrebno napravit; dve stvari: vključiti v jadranje tudi delavsko mladino ter postaviti pred tekmovalce alternativo, da se odločijo za ta ali oni šport. Jadranje zahteva preveč sistematičnega dela, da bi se mogel človek deliti na več strani. Ista stvar je glede funkcionarjev. Če se ves ne posvetiš klubu in si le formalno član odbora, potem klub seveda ne more napredovati. Imeti delavne člane je zlasti važno tu ob morju, ko imamo vrsto težav zaradi neprimernih objektov in zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Torej v prihodnje več požrtvovalnosti in več zavzetosti za društva in za to športno panogo tako pri tekmovalcih kot pri funkcionarjih! V Zadru so obmorski jadralci tekmovali t ud,; z jadrnicami STAR. To je bil menda prvi nastop koprskih društev v tej klasi? V Zadru smo se res prvič postavili s svojo floto jadrnic STAR. Kakor smo pričakovali, smo obtičali nekje na repu. Naše jadrnice so imele namreč več pomanjkljivosti in niso mogle konkurirati odličnim hrvatskim jadrnicam. Opazili smo vrsto tehničnih izpopolnitev, zlasti pri obeh prvoplasiranih jadrnicah »Podgorki« in »Vurniru«. To pa seveda ne pomeni, da nismo imeli dobrih tekmovalcev. Naš Fafangel je na primer v zadnji regati vodil polovico kroga, dokler se mu ni zlomil jambor. V tej regati je pihal močan veter in tehnično znanje tekmovalcev je prišlo bolj do izraza kot pa konstrukcija jadrnic. In naše perspektive v klasi STAR? Naše Zvezde so dobre le za urjenje in za vzgojo novih kadrov. Za tekmovanja pa si bomo morali omisliti jadrnice, ki bodo ustrezale sodobnim tehničnim zahtevam. Le še leto dni nas loči od olimpiade v Napoliju in brez primernih objektov se lahko že vnaprej odrečemo upanju na udeležbo. Osebno najbrž že imate kak načrt, kako bi naše jadranje spravili iz zagate? Novega pravzaprav nič. Mnogo je odvisno od klubov, da organizirajo redne treninge, saj vaditelje imamo. Vse pa seveda ni odvisno od klubov. Vsa naša javnost bi morala f.nančno podpreti ta šport, ki je sicer drag, vendar za perspektivo slovenskega pomorstva nad vse pomemben, Naše jadrnice so precej zaostale za tujimi pa tudi za domačimi iz hrvatske republike. Denar bi torej potrebovali, da bi zamašili najbolj nujne vrzeli v naši floti. Razen tega pa je tu še vprašanje brodarskega doma. S prostori-. kakršne imamo danes, ne moremo vzdrževati reda in discipline, ne moremo imeti ne sestankov, ne strokovnih posvetovanj. Začeti moramo odločno akcijo za zgraditev primernega objekta. Prepričan sem, da nam bodo oblastveni organi in gospodarske organizacije nudil; primerno finančno pomoč, od mladine pa pričakujemo, da se bo odzvala s prostovoljnim delom. Celotnih stroškov seveda ne bomo mogli sami kriti in nam bo morala priskočiti na pomoč tudi Brodarska zveza Slovenije, Kakšne prireditve se obetajo letos v koprskem zalivu? Glavna prireditev bo med 31. avgustom in 4. septembrom, ko bo v koprskem zalivu prvenstvo XVII. di-strikta za jadrnice klase STAR. Na tem tekmovanju bodo sodelovale flote Avstrije, Nemčije, Švice in Jugoslavije. Našo državo bodo zastopali trije tekmovalci dalmatinske flote in trije slovenske flote. V naši ekipi bodo Fafangel (Koper), Pokoren (Izola) in Stančič (Ljubljana). Zmagovalci XVII. distrikta si bodo priborili pravico sodelovanja na olimpiadi. Takoj po končanih kvalifikacijah za olimpiado se bo začela tradicionalna mednarodna koprska regata (5. in G, septembra). Tekmovale bodo jadrnice tipa STAR, SNIPE in FINN. Razen domačih in tujih udeležencev distrikta bodo na koprski regati na- DELAMARIS PRVAK V STRELJANJU Z ZRAČNO PUŠKO V Izoli je tudi strelska družina »Darko Marušič« priredila v počastitev Dneva borca vrsto tekmovanj. Tako je bilo te dni zaključeno tekmovanje v streljanju z zračno puško, na katerem je sodelovalo 16 moštev. Zmagala je ekipa Delamaris. V soboto, 4. julija, pa je bilo množično tekmovanje pionirjev v streljanju z zračno puško. Izmed 56 tekmovalcev je zmagal Vilko Čok s 73 krogi, drugo mesto je zasedel Franc Semelbauer in tretje mesto Pavle Novak. Popoldne je bilo tekmovanje med moštvi SD »Darko Marušič« iz Izole in SD »Usnjar« iz Kamnika. Izolani so zmagali s 620 krogi od 750 možnih, medtem ko so jih dosegli gosti le 588. Med posamezniki so bili najboljši Josip Jurcola, Krsto Čorkalo in Roman Pavlinič. Dvoboj strelskih ekip tovarne »Mehanotehnika« iz Izole in tovarne »Saturnus« iz Ljubljane se je zaključil z zmago gostov, ki so dosegli 1077 krogov, medtem ko so jih domačini zbrali le 917. Strelska družina »Darko Marušič« iz Izole je imela v nedeljo v gosteh SD »Rajko Škapin« iz Ljubljane. Priredili so prijateljski dvoboj s streljanjem z malo-kalibrsko puško in kljub temu, da so Izolani prvikrat tekmovali v tej disciplini, so premagali Ljubljančane z 909 krogi proti 863 krogom, Med posamezniki pa sta osvojila prvo in drugo mesto Jurcula in Lupine iz Izole, tretje pa Ljubljančan Vrenjek. stopili tudi gostje iz Italije in verjetno tudi iz Poljske, V koprskem zalivu pa predvidevamo tudi okrajno prvenstvo v jadranju ter vrsto priložnostnih srečanj (med drugim tudi s Tržačani). In nastopi izven domačega zaliva? V načrtu imamo udeležbo na mladinskem evropskem prvenstvu jadrnic SNIPE, ki bo med 19. in 22. julijem v Rapallu (Italija). Našo državo bosta predvidoma zastopala državni prvak Grego in Koprčan Cok. Le-ta te je od naših v Zadru najbolj odlikoval in je prekosil celo znanega tekmovalca Janka Kosmino. Zelo verjetno se bomo udeležili tudi mednarodnega tekmovanja v Gdansku (Poljska) med 19. In 29. ju-1 'jem. Zastopal nas bo Cerkvenik. Mladinci so svoj tabor v Prestranku postavili v prikupno okolje gozda, travnikov in potokov Z OBISKA PRI OBVEZNIKIH PREDVOJAŠKE VZGOJE NA TABORJENJU V PRESTRANKU g g v o R V o ■ V o Sonce si je utiralo pot v zenit in s prestranških polj je zaudarjal vonj po košnji. Brnenje kosilnic se je v dopoldanslc. pripeki zgrnilo nad privlačno idilo gozda, trave in potokov, v čigar središče so posadil; kakšen streljaj zahodno od Prestranka vzorno urejeni tabor predvojaške vzgoje. Bilo je v torek, sedmega julija. Zagorele mladeniče, njihove vzgojitelje in vodstvo tabora sem našel v ognju pripeke in raznolikega dela pokraj šotorov. Kasneje sem številne beležke .in vtise strnil v reportažo, te; pripoveduje o zadnji skupni preizkušnji devetnajstletnih obveznikov pred skorajšnjim odhodom v JLA. Ob trinajstih se je kolona oznoje-nih fantov v spoštljivem redu pomaknila h kuhinjskemu kotlu, komandant tabora Ante Borovina pa mi je medtem postregel v svojem štabu z naslednjimi podrobnostmi z letošnjega logorovanja: V prvi dekadi, ki traja od 1. do 11. julija, tabori v Prestranku 117 obveznikov predvojaške vzgoje iz občin Postojna in Sežana. VSi so rojeni leta 1940 in so letos že tretjič na skupnem taborjenju, jeseni pa bodo odšli na odsluženje kadrovskega roka v JLA. Program desetdnevnega taborjenja je skrbno sestavljen, pester ",n raznolik. Poleg osnovnega pouka veščin, ki jih mora dodobra obvladati vsakdo, še preden si nadene vojaško uniformo, ob ;ega še strnjeni del politične ter splošnoizobraževal-ne šole, v taboru pa preostane vselej na pretek š" mnr>»o časa za zabavo, športne in družabne igre. »SREČAL SEM MNOGO TOVARIŠEV« V triurnem odmoru, ki ga fantje po kosilu lahko izkoristijo po volji, je tabor zaživel v polnem zanosu mladosti. Prvi so se spravili k žogam, drugi k dnevnemu časopisju, le malo je bilo onih, ki so legli v senco k počitku, a z one strani platnenega domova! šča so zadoneli zvoki frule. Suhljati Bosanček Naser je z igranjem razvnel prijatelje. Oprijeli so se in zaplesali kolo. Pobaral sem enega od njih, Pervisa Rasima, od kod da je. »Iz Mutnlka pri Bihaču,« je dejal, potem pa sva se pomenila še o tem 22. JULIJA — ŽENSKO POKALNO PRVENSTVO SLOVENIJE V KOPRU Odbojkarska podzveza koprskega okraja je sprejela organizacijo letošnjega ženskega pokalnega prvenstva Slovenije v odbojki. Tekmovanje bo 22. julija dopoldne na igrišču Partizana v Kopru. Doslej so se prijavile ekipe Ljubljane, Jesenic in Izole, pričakujejo pa še prijavo nekaterih primorskih društev. VESLANJE V nedeljo je bilo na Bledu republiško prvenstvo v veslanju, ki se ga je udeležila tudi ekipa Ar-go iz Izole, Izolani so osvojili vrsto prvih in drugih mest, v skupnem plasmanu pa so se uvrstili na drugo mesto. Mariborski Branik je bil prvi z 900 točkami, Izola druga z 830 točkami, tre- NOGOMET š(B fhBi V šestem kolu kvalifikacijskih tekmovanj za vstop v slovensko consko *So je Nova Gorica na svojem igrišču prepričljivo premagala velenjskega Rudarja s 4 : 1 (0 :1), Tržič pa Je na lastnem igrišču izgubil z Dravo (2:4). V prvem polčasu so Goričani igrali precej mlačno in gostom je uspelo aoseči vodilni gol. Sele v drugem Polčasu so se domačini razžlvel in surikrat zatresli mrežo gostov. Huda vročina je precej ovirala igralce. Tudi to kolo jv prineslo odgovora ua vprašanje, kdo ima največ možnosti za uvrstitev v slovensko ligo, paradi poraza na domačem igrišču Je Tržič dokončno izpadel :lz konkurence^ toda draga štiri moštva imajo prioiizuo enake možnosti. Popolnoma Sli položaj bo najbrž tua so seveda povsem realne možnosti, tako da smo lahko skoraj prepričani, da bo imela Primorska v prihodnji sezoni dva zastopnika v slovenski nogometni ligi. Nova Gorica Ilirija Drava Rudar Tržič G 3 1 2 10:10 7 5 3 11 15:8 7 G 3 0 3 14:17 G 5 2 12 10:12 5 5 1 1 G 10:21 3 t.je mesto je osvojil Bled z 800 točkami, četrta pa je bila ljubljanska. Savica s 750 točkami, Izolani so osvojili prvo mesto v naslednjih disciplinah: double-scoull starejši mladinci, četverec s krmarjem članice, skiff mladinke in double-scoull mladinci. Drugo mesto pa so zasedli starejši mladinci v skiffu, starejši mladinci v četvercu s krmarjem in mladinci v skiffu. Najbolj so se odlikovale članice (četverec s krmarjem) ter mladinca Budin in Baričič v double-scoullu, ki bosta zastopala Slovenijo na sobotnem mladinskem troboju Trst—Koroška—Slovenija. Na letošnjem republiškem prvenstvu v veslanju je sicer nastopilo manj klubov kakor običajno. zato pa so bili le-ti s posadkami številneje zastopani. Prvenstvo je pokazalo napredek v kvaliteti in veliko izenačenost nastopajočih. Izolani so se odlično pripravili in uspeh ni izostal. Prepričani smo, cla se bodo dobro odrezali tudi na bližnjem državnem prvenstvu. in onem. Dela v Sežani pri »Kraškem zidarju«, v Sloveniji, ki mu je zelo všeč, se mudi že tretje leto, želi pa postat; dober zidar. »Preseneča me izredno dobra organizacija logorovanja, ki je neprimerno boljša od prejšnjih dveh. Na taborjenju sem srečal mnogo tovarišev,« je še pristavil, zvoke frule pa je nadglasil ritem divje popevke iz m Km l&OM te!» tras X E * B iá® < i ? Jfc Sú«£r Wlfftí i 1 rWW: ~ ... - ■3SWBC - & Med športnimi igrami mladinci najraje igrajo odbojko zvočnika, pripetega nad improvizrano kuhinjo. Raznolikosti letošnjega življenja v prestranškem taboru je dala svoj pomemben pečat tudi raznolikost narodnosti. Največ jo seveda Slovencev, mnogo .pa tudi Hrvatov In Bosancev. In vsi so hvalili tovarištvo, ki vlada med njim!, KOMANDIRJI OCENJUJEJO Vsi udeleženci taborjenja so odeti v enotne zelenosive uniforme. Zato bi tudi mladih komand rjev Viktorja Peterlina, Bruna Adama, Andjelka Bariča, Sime Dojnoviča in Staneta Sege, k; so sicer rezervn oficirji, ne ločil od obveznikov drugače kot po prisitih činih. Srečal sem jih v prisrčnem pomenku v senci košate hrastove krošnje. Kramljali so o nedeljskih sporntih dogodkih, pa sem pogovor kmalu usmeril k življenju in delu v taboru. Potožili so, da je njihovo delo s tolikšno množico s.la težavno, ker jih je samo pet. »Dopoldanski del pouka, ki ima Izrazito vojaški značaj, poteka nemoteno. Fantje disciplinirano slede pre-dnvanjem in praktičnemu delu, kar daje upati, da bo povprečen uspeh logorovanja v prvi dekadi vsaj prav dober,« je začel tov, Adam. Potem so pripovedovali o izredni skrbi, ki so jo politične .n družbene organizacije ter Obe. ljudski odbor v Postojni posvetili letošnjemu taborjenju. Poudarili so predvsem redne dnevne obiske kval.tctnih predavateljev iz vrst političnih in javnih delavcev, ki z mladinci proučujejo drugi del programa. »Kljub utrudljivemu delu je v taboru vendarle zelo lepo, le kuhar Janez kdaj preplitvo seže v kotel,« je v šali potem pristavil Barič Delo komandirjev na logorovanju je resnično težavno in odgovorno, saj jim je prepuščena skrb za vzgojo stotin mladincev, ki se bodo za prvimi stotimi še zvrstili v naslednjih dekadah v Prestranku. ZGLEDNA DISCIPLINA Vajenca Staneta Dolenca, strugar-ja s postojnskega Obrtnega podjetja LIV, sem poznal že poprej. Tokrat sem ga srečal v uniformi za šahom, S partnerjem sta se pobotala z remijem, sam pa sem ga poprosil, da mi opiše en dan življenja v taboru. »Vstajamo ob petih, od šestih do dvanajstih vadimo po vod:h, po kosilu smo do štirih prosti, nato pa poslušamo predavanje in razpravljamo 0 številnih vprašanjih in problemih, ki nas zanimajo. Nekajkrat smo s, že ogledai vrsto ozkotračnih filmov, v nedeljo smo ob priliki otvoritve spomenika v Orehku branili položaje 1 kupno s partizanskimi patruljami, jutri odidemo na ogled letališča v Rakitnik, zraven tega pa so poskrbeli, da je naše življenje v taboru izredno pisano obarvano, pestro, veselo, a vseskozi disciplinirano, kar mi še najbolj ugaja. Le nad hrano se nekaj fantov pritožuje.« 3.500 KALORIJ DNEVNO Stanetova opazka o pomanjkljivi prehrani me je presenetila. Predvsem zato, ker so se že drugi poprej o kuhinji pohvalno izrazili. No, nihče pa ni prikrival ogorčenja nad kantiner-jem, ki ni založil taborne kantine v najbolj vročih dneh z zadostno količino osvežilnih pijač. Z drevesnega debia ob kuhinji sem snel jedilni list in pobrskal za me-nuji, sestavljenimi za delcado od 1. do 11- julija. In priznati je treba, da je obroke sestavljala vešča roka. Da so več al; manj enolični, je z ozirom na okoliščine tabornega življenja razumljivo, pomembnejše pa je, da so izdatni in visoko kalorični. Dnevna kalorična vrednost prehrane na logorovanju znaša najmanj 3.500 kalorij. * • » O tabornem življenju in delu prve dekade predvojaške vzgoje v Prestranku bj lahko še nadolgo pripovedoval, pa prostor' ne dopušča zabeležiti vsega. O vzorno urejenih šotorih, o snagi, sanitarijah, o priljubljenih šaljivcih med mladino in o drugem. Pridal bom le še nekaj misli, lcl so jih gostje zapisali pred' dnevi v ko-mandantovo knjigo opažanj. Inšpektor predvojaške vzgoje OLO Koper Viljem Tomšič je zapisal: »Tabor je vzorno urejen, prostran, čist, šotori in ležišča so lepo urejena. Vse kaže na vzoren red in disciplino ter dobre tovariške odnose.« Na naslednji strani sta zapisala svoje opazke Dušan Kneževič. podpolkovnik, in Mirko Pire, načelnik Tajništva za narodno obrambo OLO Koper. Med drugim predlagata, naj bi v taboru kar najhitreje formirali posvetovalni svet, čigar naloga naj b- bila, dnevno reševati tekoče probleme tabora. * * * Sonce se je pomaknilo nad pogorje nanošlcih vrhov. Poslovil sem se od tabora in od štirih vodov postrojenih fantov, tei so spet krenili v boj s časom in znanjem. Pred jutrišnjim dnem, ko jih bo ljudstvo pozvalo v oboroženo armado, da bi čuvali mir in branili domovino v silnem poletu radostne pesmi izgradnje. A. Miklavčlč 1 : : : -'" K. Kuhar Janez deli kosilo I I Kaj mislite, ali nima Wentworth nekje skrite zaloge krompirja?« »Ne, seveda ne. Čemu naj bi jo imel?« »In čemu naj bi je ne imel?« Skomignila je. Naj se je trudil, kakor se je hotel, ničesar ni mogeB izvabiti iz nje. Niti tega ni hotela priznati, da bi bil» kaj takega sploh mogoče. »Wentwortli je ostuden prasec,« je izjavil Čok, ko mu je Dimač obrazložil svoj sum. »In Lavra Sibley ni nič boljša od njega,« je dodal Dimač, »Prepričana je, da ima zalogo svežega krompirja, pa samo zato noče tega povedati, ker upa, da si bosta delila.« »In ta lopov ne da niti krompirčka od sebe, kaj?« Ire Čok je obsul podleža z dolgo vrsto najrobatejših kletvin. »Oba sta mi prava tička. Bog daj, da bi oba segnila od skorbuta, drugega za sedaj ne rečem. Pač, še nekaj. Grem, da sklatim temu ciganu glavo s tilnika.« Toda Dimač je bil za diplomacijo. Se tisto noč, ko je naselbina ječala in spala oziroma ko je ječala in ni spala, je odšel k Wentwortliovi nerazsvetljeni koči. »Poslušajte me, Wentworth,« je rekel. »V roki držim vrečico, v kateri je za tisoč dolarjev zlatega prahu. Bogat sem za te kraje in si lahko privoščim tako potrato. Stisnite mi v roko en sam krompir in vrečica z zlatom bo vaša. Potežkajte jo!« Dimač je trepetal od veselja, ko mu je Wentworth v temi prožil roko in potežkal zlato. Potem ga je slišal stikati po odejah in kmalu je začutil, da mu je stisnil v pest ne vrečico z zlatom, ampak krompir, kakor kurje jajce debel krompir, ki je bil še topel od Wentworthovega života. Dimač in Cok nista čakala jutra. Vsak hip je bilo pričakovati smrti dveh najbolj onemoglih bolnikov. Odšla sta v njuno kočo. V skodelici sta zmečkala tisočdolar-ski prompir z olupkom, klicami in prstjo vred, ki se ga je držala. Dobila sta gosto tekočino, ki sta jo po kapljicah spuščala skozi gnusni odprtini, ki so jima nekoč rekli usta. Dekliški Tako bi upravičeno lahko nazvali Amititlansko jezero ob tihomorski obali v Guatemalt. Športni potapljači so pod strokovnim vodstvom z njegovega dna nedavno znosili na kopno 600 žrtvenih vrčev, slcodel in kipov božanstev, večino predmetov so našli v neposredni bližini gejzirjev in žveplenih vrelcev. Ker je bilo tam nekdaj južno središče stare kulture Majev, domnevajo, da so si planinski Maje predstavljali nekako zvezo med ognjeni-škim in morskim božanstvom. □ a bi jih ob vulkanskih izbruhih potolažili, so žrtvovali bogovom mlada dekleta, ki so jih NOVA NEVARNOST ZA RIBE V Braziliji preizkušajo novo vrsto ribiške mreže, ki je spletena iz nitk posebne vrste ny-lona z imenom pattl. Mreže iz patila izdelujejo v Zahodni Nemčiji in na Japonskem. Seveda so še primerno drage, izkazale pa so se za ribištvo zelo donosne. Mreža je namreč popolnoma nevidna in zato ribam še prav posebno nevarna. Poskusni ulov je v navadni mreži prinesel 664 rib, v mrežo iz patila pa se je ujelo 1210 rib. LETEČI KROŽNIKI V PRAKSI Nedavno še so vzbujali med ljudmi preplah, zdaj bodo praktično izkoriščani kot prevozniki tovorov po zračnih višavah. Neodvisno druga od druge pripravljajo Anglija. Kanada in ZDA v zadnjem času nove vrste kolutastih letalskih modelov na raketni in propelerski pogon. Konec junija naj bi Angleži na otoku Wightu že preizkusili novi model S, R. 1 »Hovercraft« (viseča ladja), ki bi dosegal brzino 75 km na uro. Ameri-ško-kanadski načrti pa so še vedno v najstrožji tajnosti. ČIGAVO JE PREMOŽENJE? Tik pred drugo svetovno vojno se je v Švici zaročil neki Boliv.ijec z neko švicarsko gledališko igralko. Malone precl poroko je bil nujno pozvan nazai v Bolivijo, njegova zaročenka pa se je tedaj mudila na umetniškem gostovanju. Poročno darilo, ki ga ji je namenil, je ženin založil zanjo pri nekem tamkajšnjem notarju. Bila je to zbirka draguljev in zajeten zavoj vrednostnih papirjev. Izbruhnila je vojna in mož se n' mogel vrniti v Švico, gledališka igralka pa je na nekem gostovanju nenadno umrla za pljučnico. Ko so o nesreči hoteli obvestiti njenega zaročenca, je pošta pismo vrnila s pripombo: »Naslovljenec neznan«. Tako leži veliko premoženje še vedno v notarjevem safu. VIŠEK ŽELJA V SAMOTI Na tisočkrat postavljeno vprašanje: »Ce bi moral; živeti na samotnem otoku, kakšno čtivo bi si najbolj želeli?«, je neka plesalka končno odgovorila: »Tetoviranega mornarja«. »Toda to se pravi, da boste morali vsi pomreti,« se je upiral Dimač. »Vsi razen Wentwortha,« je zarenčal Čok, ki je, kakor Dimač, kmalu zamrzil tega človeka. Bil je pravi čudež, da se je Wentworth edini od vseh trajno veselil zdravja. Dimač si ni mogel pojasniti, zakaj se prav njega edinega skorbut ne prime. Zakaj pa ga Lavra Sibley tako sovraži in zakaj se venomer plazi okoli njega in ga nečesa prosi? Kaj neki je tisto, za kar ga prosi in ji Wentworth noče dati? Večkrat je hotel presenetiti Wentwortha ob času obeda, pa je kmalu spoznal, da Wentworth zna ugibati njegove misli. Potem je potrkal pri Lavri Sibley. »Surov krompir, to vam je zdravilo za skorbut,« je rekel prerokinji. »Jaz to dobro vem, ker sem že videl, kako deluje.« Kako so se ji oči zabliskale ob teh besedah! Nato pa jih je takoj zatemnila senca grenkobe in gneva. Dimač je spoznal, da je zadel na pravo sled. »Zakaj neki niste pripeljali na parniku zaloge svežega krompirja?« jo je vprašal. »Smo ga. Med potjo pa smo ga v Fort Yukonu z velikim dobičkom prodali. Imeli smo namreč polno posušenega krompirja, ki se dolgo časa ohrani, svež pa rad ozebe.« Dimač je zastokal. »In vsega ste prodali, vsega?« je vprašal. »Da. Nismo vedeli, da nas bo taka doletela.« »Pa ni morda po golem naključju ostalo na parniku nekaj vreč krompirja? Ob tolikem blagu, ki ste ga imeli, bi se bilo to kaj lahko pripetilo.« Zmajala je z glavo, se nekoliko obotavljala, kakor se mu je zazdelo in potem dodala: »Ne, tisto pa ne.« »Ampak, ali ni mogoče, da bi bilo nekaj krompirja v naselbini?« je vztrajal Dimač. »Kaj jaz vem?« se je jezno zadrla, »Kaj sem jaz nadzorovala hrano?« »Jo je pa Amos Wentworth,« je naglo sklenil Dimač. »Dobro. Povejte mi iz oči v oči, saj ostane tako med nama. /TUKAJ RADIJSKA POSTAJA LT ŠMARJE!' Ali ste jo že kdaj prestregli In poslušali? Ne najdete je v nobenem radijskem programu In vendar se oglaša vsako nedeljo. Njen glas ne sega posebno daleč, vendar Jo poznajo radijski poslušalci to in onstran mejne Sotle. Javlja se iz Šmarja pri Jelšah, oskrbujejo jo v okviru Ljudske tehnike sami navdušeni radijski amaterji, ki so si postajo uredili v treh sobah in razpolagajo razen treh magnetofonov še z več kakor dve sto mikro-ploščami, -Podjetnost mladih ljudi zasluži vse priznanje. žrtvenife metali v jezero. V neto] potopljeni skodeli je ležala dekliška lobanja. Doslej znanstveniki še niso naleteli na dokaze, da je kultura Majev poznala tudi človeške žrtve. BREZPOSELNOST V ZDA Po uradnih podatkih je v ZDA število brezposelnih v prvih pomladanskih mesecih znatno padlo, vendar je bilo sredi aprila še nad 3,5 milijona delavcev brez posla in zaslužka. To predstavlja nad 5 °/» celotne ameriške delovne sile, povečini moških v najboljši dobi zmogljivosti med 25. in 44. letom starosti, Samo moških je brez dela 2,3 milijona, daleč nad milijon pa še žensk. Tretjina brezposelnih Je bele, vsi ostali so temnejše polti. Največ je med njimi črncev. Večina vseh teh brezposelnih pa ima družino, ženo, otroke in tako je po zaključkih ameriške novinarke Sylvie Porter, objavljenih po dnevnikih in gospodarskih listih, zaradi nezaposlenosti prizadetih najmanj deset milijonov ljudi, Novozelandski industrijalec William Hamilton je izumil presenetljiv motorni čoln na turbinski reakcijski pogon, ki bo daleč nad-krilil dosedanja podobna vozila na eliso. Da bi to dokazal, se je izumitelj spustil z novim vozilom po deročem Koloradu skozi Grand Canyon v ZDA. Reka je izredno deroča in plitva, vendar je čoln premagal vse zapreke. Zadostuje mu namreč samo deset centimetrov vode, pa že plava. Nosi lahko šest oseb NAJVEČJI MORSKI SVETILNIK Pričeli so ga graditi na nekem posebno izpostavljenem delu Indijskega polotoka. Segal bo 60 m visoko, njegova luč bo vidna nad 100 km daleč. Imel bo tudi radarsko napravo, ki bo najavljala ladje še preden bodo zagledale njegovo luč. Lastna električna centrala, posebni aparati, ici bodo morsko vodo spreminjali v sladko, in velika skladišča hrane bodo posadki omogočali bivanje na svetilniku tudi leto dni brez zveze s kopnim. »Kaj naj imava?« je mrzlo vprašal Wentworth. In Dimač ni vedel, kaj naj odgovori. Položaj je postajal čedalje resnejši in obupnejši. V tej mračni soteski, kamor ni sonce nikoli prodrlo, se je seznam umrlih od dne do dne večal. Vsak večer sta si Dimač in Čok drug drugemu pregledovala usta, če ne bi na dlesnah in sluznicah opazila beline, ki je prvi znak skorbuta. »Dovolj je tega,« je neki večer naznanil Čok. »Pre-udaril sem vso stvar in sklenil, da je dovolj. Za priga-njača sužnjev sem dober, priganjanje pohabljencev pa je prehuda naloga za moj želodec. In vsak dan je slabše. Saj je le še kakih dvajset mož, ki so zmožni dela. Danes popoldne sem poslal Jacksona, naj gre ležat. Na samomor misli. Vsaka njegova kretnja kaže na to. Telesna vaja ni kaj prida.« »Tudi jaz sem prišel do tega zaključka,« je rekel Dimač. »Odslovila bova vse delavce razen desetih, ki nama bodo pomagali. Sama ne zmoreva vsega. Nadaljevala bova tudi z borovim čajem.« »Tudi čaj je zanič.« »Saj priznam. Vsekakor jim pa ne škoduje.« »Nov samomor,« je naznanil Čok drugo jutro. »Tisti Phillips, veš. Že nekaj dni se mi je dozdevalo, da namerava kaj takega.« »Stojiva pred grozno uganko,« je tožil Dimač. »Svetuj, Čok!« »Kdo? Jaz? Dragi moj, imam malo dobrih svetov. Stvar bo morala iti svojo pot.« Zgodilo se je pred 160 leti. Neka angleška vojna ladja je leta 1799 v Karibskem morju zaplenila brigantin »Nancy«, GIGANTSKI RADIOTELESKOP Doslej so imeli v tem prvenstvo Angleži, zdaj pa Jih bodo daleč nadkroMU Francozi. Združenje astronomov in Akademija znanosti gradita teleskop, ki bo največji na svetu. Na podstavku velikih betonskih nosilcev bo počival 30 m visok teleskop z anteno, ki bo imela premer 300 m. Opremljen pa bo teleskop še z izredno močno posebno emisijsko anteno, da bo naprava delovala kot velikanski radar. Francoski znanstveniki si obetajo, da bodo z njegovo pomočjo dognali poreklo neznanih izvorov močnih radijskih valov iz naj-oddaljenejših predelov vse-mirja. BRIVSKI APARAT NOVE VRSTE Izdelujejo ga v CSR in pride v prodajo še letos. Novi električni aparat za britje ima dve glavici in v principu deluja kot znam Philipsov, bo pa prirejen za uporabo tudi tam, kjer ni električnega toka. Osnova njegove energije je nikloamidni akumulator, ki se bo polnil s priključkom na električno omrežje. Vzdržal bo osem britij, potem ga bo treba napolniti znova. čigar lastnik je bil osumljen, da trguje z belim blagom. Ladijski papirji na brlgantinu so bili popolnoma v redu in kazalo je, da bodo oblasti na Ja-maici ladjo spet vrnile lastniku, Nenadno pa so Angleži prejeli), vest, da je neka druga njihova vojna ladja ubila morskega psa, v njegovem želodcu pa našla več listin iz zaplenjenega brigantina. Listine so Jasno dokazovale, da se je ladja ukvarjala s trgovino s sužnji in njenega lastnika je doletela zaslužena kazen. Tako je morski pes nehote napravil pravici veliko uslugo. MOSKVA-DALJNI VZHOD NEPREKINJENO Največje potniško letalo na svetu »TU-114« je nedavno v neprekinjenem poletu premagalo 6800 km dolgo zračno razdaljo Moskva—Habarovsk, kjer je najvažnejše tržišče Daljnega vzhoda. Polet je trajal osem ur 42 minut, večidel v višini 9 do 10 km. Letalo, ki Je s tem odprlo redno progo, lahko sprejme 170 potnikov s prtljago, skupno težo do 30 ton, Za medkontinentalno letalsko zvezo Moskva—New York in Moskva—Tokio posebej zgrajeni »TU-114« lahko vzamejo na krov 120 potnikov, na progi Moskva—Soči ob Črnem morju pa celo 220. v Italiji so sprejeli nove, poostrene cestnoprometne predpise, ker je zaradi neverjetnega naraščanja mo-torizacije in s tem prometa vedno več cestnih nesreč. Eden izmed novih predpisov zahteva, da ima vsako motorno vozilo s seboj vedno tudi znak za splošno nevarnost, ki ga mora šofer vozila postaviti sto metrov za vozilom, če se je bil prisiljen ustaviti na cesti. V primeru neizvajanja tega predpisa sledi kazen od 5 do 20 tisoč lir PLENUM ČLOVEŠTVA Švica in Zahodna Nemčija si delita slikovito Bodensko jezero, ki ga pretaka velika reka Ren. Zdi se neverjetno in vendar kaže račun, da bi na njegovi zamrznjeni površini 539 kv. km našlo prostor vse človeštvo, kri trenutno tlači mater Zemljo. In koliko nas je? Nekako dve milijardi sedem sto milijonov ljudi. Ako računamo na kv. meter pet oseb, se račun gladko izravna. Ker pa se število ljudi na Zemlji venomer in zelo naglo veča, bo kmalu treba najti večji prostor za njegov plenum. Frank Sinatra in Gina Lollobrigida v novem filmu »Never so few«, ki ga pravkar končujejo v Hollyiooodu. Iz partnerstva v filmu so nastale govorice o flirtu med obema glavnima akterjema, vendar pa jih je na vprašanje iz Rima Gina odločno demantirala in zatrdila, da ne namerava za zdaj menjati moža, ki ji je hkrati tudi najboljši menažer — Zdravo, ženka! In i nauči se kuhat, medtem ko i boš pri svoji materi! V znanem kopališču Long Beach v ZDA so te dni doživeli presenečenje: obiskal ! jih je na peščini bel kit, ki je v oseki nasedel na pesek. Tvegajoč svoje kosti so kopalci s pomočjo kopališkega osebja belega velikana omotali z vrvjo, nakar ga je motorni čoln po-tegnil v rešilno globino. Se ' zamah z repom — in že je ! velikan odplaval. Pravijo, da je bil tako prestrašen, da se je povsem pozabil zahvaliti svojim rešiteljem NETKANO TEKSTILNO BLAGO Češkoslovaška iznajdba. Dali so j; ime »uvutan«. To Je j okrasna tkan'na, izdelana s pomočjo tekstilnih veziv. Stroji za izdelavo netkanega tekstilnega blaga so že v delu. Mi- 1 mo navadnih tekstilij bodo '.izdelovali tudi blago za obleke in plašče. DELOMA SLEPI BODO VIDELI V njujorškem Centru za op-tometrijo je dr. William Fe;n-boom sestavil novo vrsto leč 3 , 300 do 2000 % povečevalno moč- | jo. Deloma slepi ljudje bodo ' z njihovo pomočjo zlahka či-tali in razločevali svojo oko-l.co, i