KRASOTE PRIPIJMN.lt - 3?ro manuscriptu Napisal in uredil Dr. Jakob Kras n:? MALI 3 S P A N 1946 * ev, The Monagers! Burnhamovo delo *The Managerial Revo- lutiou* (1) je v pičlih petih vodnih lotih dobi¬ lo sloves zelo resne družboslovne'novosti, da do ojlo celo oznako pravega klasičnega dola, Burnhao Je profesor filozofije na new jorski univerzi in plodovit družboslovni pisec. Je razmeroma mlad; ima komaj enoinžtlrIdeaet let in izhaja iz^vrst trockistov. Marxova sola se mu &elo pozna. Čeprav je *The Managerial Revolution* v bistvu ostra kritika socialistične utvare o brezrazredni družbi, bi lahko knjigo brez pretira¬ vanja označili Kot marati at leno j marzističua je o- 3nova, saarxi stičen duh in način, v katerem je pi¬ sana, In to ne na škodo delu, ki mu preprosti, stvarni marsovski način podajanja daje precejšnjo jasnost. Kisel knjige bi bila ▼ kratkem sledeče: Kapitalizem razpada. Sloj meščanov, ki Jo s kapitalom kontroliral proizvodnjo, izgublja to kontrolo tudi v deželah, ki jih imenujemo *k® piialistične* kot so n.pr. U.3.A. Na njegovo me~ stopa sloj dejanskih obratnih in tehničnih vo dlteljev, ki je po svojem opravilu v stalnem ati 2 ku_a proiavodnj o• Kapitalistični sistem ločitve med lastnino in med dejansko kontrolo nad prcisvod njo je dal obratnim voditeljem neko stvarno pre¬ moč, večji odstotek kontrole nad celotnim gospo¬ darskim položajen. Delničarski lastnik, ki sicer uživa od proizvodnje najvišji dobiček, izgublja vedno bolj kontrolo nad celotnim gospodarskim po¬ stopkom. Isti pojav opazuje Burnham v državah s so¬ cialističnim goapoderetvom (3usija, Nemčija - knjiga 4® isala 1. 194-1 - ) V teh deželah je drž« va lastnik proiavodnje, toda v njegovem imenu jih dejansko kontrolirajo obratni voditelji, industrij ski kapitani, ki imajo stvarno gospodarstvo nad proizvodnjo, dočim ae država umika za črto nomi¬ nalne lastnine. Ti voditelji Industrije, tehnični in obrat ni vodje, ravnatelji tvornic, proizvajalni kapita ni skratka* the oanagar3 30 aloj bodočnosti, ki bo »topil na mesto kapitalističnega meščanstva in inteligence v vodstvu ne lo gospodarstva, ampak sploh javnega življenja. Vznik the managere do preprečil in onesposobil vse poizkuse socialistič¬ ne brezrazredne družbe. Sodobna vojna je po 3. le epizoda v veli¬ kanskem procesu revoluoiie, ki ruši stare elite in tvori nove, bolj odprte, bolj široke, Hraožne vodi¬ ti nadaljni napredek Človeške družbe. Vojna je da¬ la le impuls temu, že preje začetemu procesu, ki se pa s vojno ne bo končal. Burnham piše stvarno in njegova razprava je izrazito aocialno-ontolosfco delo brez vsake de- ontološko primesi* skuša raziskati stvari taka kot 30 in se vadr-ai vsakega socialno političnega mig¬ ljaje. (4) 3 'le. Bolj kot Bu^fhamova knjig* nas zanima po- jev sat®, ki ga Burnhaa marvotfako, panekonotnistič¬ no opazuje. Kakor za Arthure Koestlarja (v ‘fhe Yogi and the Commi33ar^ je tudi za slovenskega razum¬ nika -izgnanca vprašanje the Managers duhovno in kulturno, ki mu marsovska metoda se ualec ne pri¬ de do dna. Vznik nove praktične elite ja le eden izmed aspektov krize inteligenčnega sloja, ki go¬ tovo ni prehodna, ampak razodeva pravi razpad,oh dobje obrata v "obtoku cli % kot bi se izrazil Micieias stara garnitura ae umika novi. Bazpad in propad ^nteligenoe v tistem specifičnem sociološkem smislu, kakor jo je pri¬ neslo na površje prosvetijonstvo, je dano a že ne¬ sporno osvojeno dejstvo, Koestlar ni edini med vodilnejšimi sodobnimi pisci, ki ga oznanja. Kot bivši marzist opazuje ta pojav bolj realistično kot n. pr, Eerffel in Zweig, ki žalujeta za "'vče¬ raj snjim svetom."’ In kot realistu ee mu zdi Burn- hamova napoved zelo verjetna. Kriae inteligenco pa zavzame svojevrsten značaj deloma v nemškem, zlasti pa v slovanskem predelu Evrope. Te zemlje niso imele močnega uko¬ reninjenega meščanskega stanu in tu je imela inte ligenca večje in globlje družbeno opravilo, kot na napadu. Pomislimo le na Leninovo analize ruske "inteligoncije*t Slovenci n. pr. ao tipični primer naroda, ki ni imel lastnega ukoreninjenega meščan stva in kjer je inteligenca zato imele silno vo lik in odločujoč vpliv. Jasno je, da bo v tam sve tu oslabitev inteligenco i v ela za posledico daloc večje spremembe kot n. pr. v plemenitasko trgov¬ ski Angliji - ali pa v skozi in skozi pomesčanje ni Franciji. Mislimo pri tam na spremembe v da- hovno-kulturnem kozmosu teh ljudstev, ki so se premlada in nimajo še trdne tradicije . (Prim. v tej »Tvezi Blaha Arnost, Sociologia inteligenco, Brno, 1937)* 4 Slovanska ljudstva so se narodno prebudila ravno v dobi, ko je inteligenčni sloj po prosvetijenat- vu in po liberalizma prihajal n-a tisto amerdejal« no in odločujoče mesto, na katerem je oatal vse devetnajsto stoletje in prvo polovico dvajsetega. Na zapadu je bila te elita , sociološko govorjeno podprta in ublažena z se močnih, gospodarsko usta¬ ljenim meščanstvo® in z ostanki plemstva, cesar vzhod ni imel. Inteligenčni sloj je tu postal vses ne le duhovni, ampak tudi politični in družbeni vodja, ki pa je prihajal na pozorisče brez tiste oblikovanosti, ia bi jamčila kulturi in družbi,ki jo je tvoril, zadostno notranja skladje. Inteli¬ genca ae je dvignila kot nosilka svobodne misli in norodne ideje, se pretvorila in obnovila kot nosil ka socialista. Katoličani smo prieli, ko so se budili narodi in dvigala inteligenca - prepozno. Dogodki so pre¬ hitevali. To je jasno povedal ELahnič: “Onemu me¬ haničnemu nasipanju in plitvosti, ki od zunanjega lica ne prodre do bistva, do vzrokov, imamo v pr¬ vi vrsti pripisovati, da nas politčnl prevrati in revolucije prehitevajo.* (H-K. - VI - 1 - str.25; Zato je bila njegova prva skrb deti Slovencem kr¬ ščanskih razumnikov. Tej skrbi je posvetil "Rim¬ skega katolika* in v ta namen je s sveto nujo hi¬ tel ustanavljati "Danico*. Katoličani smo sicer bili vedno nevidno kva¬ silo ljudstva, tkali smo narodu, kot ae je izrazil stari Jeran v nekem uvodniku Slovenca, "nevidno zgodovino* dajali smo podlago in možnost za viso¬ ka vzgibe narodnega življenja, katerim so pn naj večkrat dajali barvo in končni izraz nekatoliako nastrojeni ljudje \ manjkalo nam je le prevečkrat dalekovidnih in razglednih ljudi, enako trdnih v načelih kot v stiku a tokom zgodovine, ki bi bili p - neizogibni naravni odberi postali zaradi višje kvalifikacije nesporni vodniki okolja. Koliko je katoličanom škodila napačna konser¬ vativnost, krčevito držanje minljivih izročil’ 5 (Spomnimo ae le na Leonova svarila francoskim ka¬ toličanom, ki so izgubljali svoje sila v zastare¬ lem legitimismu in izgubljali stik s sivimi stru¬ jami v družbi!) Politični koncepti hitro zastara- jo in ljudje se obrnejo vedno k tiatemu, ki slu¬ tijo pri njem duha novih časov. Iz naslova starih zaslug in starih pravio ss ni v življenju se nih¬ če uveljavil. Potreba po sodobnosti kot lastnosti mi¬ šljenja in delovanja je danes kot pred stoletjem vedno odprta, vedno premalo spoznana, a zato ne¬ prenehoma pereča* pri naši emigraciji se zdi,pre¬ haja v vprašanje obstoja. La ne ostanemo zadaj in postanemo vleč¬ ka za dogodki, je treba premagati upor, ki nan div si nas^j, treba je razbiti kompleks slovenske ma¬ lenkosti in zamudnistva tar bega pred odgovorno- atjol Prebiti se je treba as vsako ceno na oe- lo dogajanj! Treba je udusiti tisto dakadenono pri¬ krito nemoč, ki ne more z zaupanjem in pričakova¬ njem gledati v bodočnost in se iadaja v polovič¬ nem in nebistvenem delu! Treba je rasviti v naa o kua sa borbo, za tipanje v neznano prihodnost, po¬ gum za drzen pogled na negotove perspektive, ki se odpirajo pred nami. Hi v tem nič nenavadnega* človeštvo je vedno po meri intimnega poguma sodilo vrednost bor¬ cev in moč idej, ki jih vodijo. Ritem dogajanj se je v naši dobi silno pospešil * krivulja zgodovine, kot pravi Koestler, žili po nihanjih in utripanjih v neznano smer. In če se uresničijo Burnhamovs predvidevanja o do bi naddrzav pod gospodstvom sloja *the managers", kar je salo verjetno, kakšna bo usoda slovenstva? Eno je pri vsem tem ^asno* častitljivo narodnjaštvo v duhu Hapetovih oitank je že nekaj časa tragično nezadostno« in vendar je med nami tako razširjen ta 6 pojav, ki je podoben pojavu na verskem področju, kjer arešujemo ljudi z visoko strokovno izobrazbo, ki imajo v verskih stvareh le otroške pojme iz ljudske sole. Pojavlja ae potreba po preureditvi pojmov, ki jih imamo o narodnosti, po posodobljenju tega, kar tvori vendar neko zelo veliko podlago nase u- sode in našega dola. Kakšna naj bi bila ta preureditev v oelo- ti, je težko reci, ko se komaj prvi obriai jutri¬ šnjega dne črtajo na obzorju. A te®4 obriatmje tre be slediti! Moderna narodnostna miselnost je nastala s prosvetijenstvom, Kakor je nastala v zgodovini, tako v zgodovini lahko obledi, se lahko dopolni z drugimi prvinami ali celo izgine. Hismo niti naturalisti z biološko koncep¬ cijo naroda, niti prostozidarski apostoli naroda, da bi stavili narodno problematiko in aitos na ti¬ sto osrednje mesto v človekovi miselnosti, ki ga sme zavzeti le Bog. ZJMfehnicem smo v narodnostnem vprašanju * realisti. Človek in njegove ideje tvorijo zgodovi¬ no. Človek in njegove ideje vplivajo na življenje in bodočnost naroda, ki je ena izmed najodličnej¬ ših naravnih skupnosti. (J.) Kot realisti bi hoteli predvideti in pred slutiti, kam gre razvoj, da bi s sodobno usmerit¬ vijo našega narodnega dela rešili slovenstvo za bodočnost, Casio *Politique d*abord* je ze dalj ča¬ sa propadlo in s zgolj politično obrambo slovenst¬ va ne bomo daleč prišli. Cospodarsko-socialna o- pravlla v današnji svetovni družbi prevladujejo in bodo Še bolj prevladala. Slovenstvo bo le toli¬ ko učvrstilo svoj položaj, kolikor bo sledilo so¬ dobnim težnjam in kolikor večji bo slovenski do- " prinoo k njih pravilnemu uveljavljanju. Zato je treba postaviti vse nase kultur¬ no in politično na močne gospodareko-socielne te- 7 melje. To so spoznali že Krak, Lampe, Šušteršič, a sedanjost je to spoznanje neprimerno bolj raz¬ širila in {Oglobila. Močne elita gospodarskih voditeljev, ki bo¬ do to, kar se kaze pri Amerlkaneih kot duhovno iz- votlena poslovnost,znali izpolniti z volenjenost- jo v svoje ljudstvo in z zasidranostjo v vežne i- deale; drzna skupina premišljenih ljudi, ki bodo v jutrišnji dražbi *the managers* znali slove&tvu pridobiti mesto pod sonoea in odpreti pot v sveti To naj bo naša prva skrb! Elita širokih pogledov, velike odgovornosti pred seboj, pred ljudstvom in pred Bogom, neusmi¬ ljena do same sebe v borbi za izpopolnjevanje, ki ji je znana in nenadomestljiva sladkost premaga¬ nih težav, trdna in povezana, ki bo visoko Vbvla dela skrivnosti jutrišnje proizvodnje in redistri¬ bucije bogastva! Skratka» potrebujemo *the managers*, dovolj zakoreninjenih v slovenstvu, da se ne bodo zbali stavnih Širjavi Tak rod bo lažje zrasel v tujini kot v domo¬ vini, da le ne bo zgubil utlka z rodno zemljo, Lenin sam pravi, da bi bftljševiaka vsestranska re¬ volucija ne bila mogoča, ce ne bi bilo dvajsetlet¬ ne priprava v brezupni emigraciji, ki je boljševi- ko prebrala, jim dala odpornost, zlasti pa razgled in bogastvo svetovnih izkušenj (?r. Ekstremizem- - otroška bolezen). Doma bo proces podružabljenega gospodarst¬ va in z njim v zvezi induetrializaciis in komerci¬ alizacija dežele dvignilo, aa površja gospodarsko tehnični vodilni sloj, ki bo izoblikovan v komu¬ nizmu, oropan izkustev širokega sveta, Docim bo doma tvorba *the managers* nekako naravna, nasta¬ la iz nujnosti komunistične gospodarske politike, bo izgnanstvo moralo izloŠiti iz sobe to elito za velikega napora in u^oe. Kdor je poskusil, kako brezupno težko se je uveljaviti sinu malega naroda v tujini, bo ve- 8 del, kakšno neusmiljeno resno delo nas čaka. Inteligenca kot vodilni sloj ne bo čisto pro padla, a zgubila bo svoj edino odločujoči položaj. 7 tem je treba videti maščevanje narave, ki je od racionalizma naprej prav silo trpela z nepresta¬ nim miselnim neredom, z rszporoko, ki se je klala in hotenjem, kar je imelo za posledico strahotno krizo volje v vsem vodilnem sloju Evrope* Po neo¬ paznem naravnem popravku se je človeštvo odvrnilo od brezplodne diskusije in se vrača k zdravi tvor¬ nosti ter želi veo skladnosti med mislijo in deja¬ njem. Od tod tisti zagon k sistemom, ki v social¬ nem življenju znajo kaj uresničiti. Treba nam je disciplinirane, vzgojene, na toku zgodovine globoko interesirane in odgovorne inteligence, kajti te nam je in bo še zelo manjka¬ lo. Treba je med mislečo mladino vzbudi* - ! proti neslanim političnim in kulturnim ambicijam 3misel za produktivno delo, ki e svojimi uspehi sproti vidno kontrolira notranjo rast posameznika. Maša intelektualna obzorja se morajo razši¬ riti! Ca ftoče duhoslovna inteligenca dopolniti pre¬ težno tehnično usmerjenost *the managers* v sklad¬ no in zato trajnejšo in učinkovitejšo izobrazbo, je potrebna pri njaj intimna in globoka preobraz- ' ba, sprememba načina mišljenja in delovanja, neka *metarytmi»ie* kot predlaga UnamsAno. £ Tehnični študij in gospodersko delovanje ata bili pri Slovencih ogromna raznarodovalnica duhov. Drzni in rasgledjni praktik potrebuje vse drugo kot malenkostnih kulturnih in političnih prepirov, potrebuje kvalitetne kulture in politi¬ ke, katere širok utrip se bo ujel s ritmom njego¬ vega sveta. 7ee to pa pomeni borbo, borbo, borbo, nepre stanc borbo, ki pa je edina rešilna! Ni druga re¬ šitve za naof Le Če ai bomo prisvojili ta slog življenja, izgnanstvo ne bo za nas pomenilo smrt! Treb° je vendar napisati naši pretresljivi epopeji skladen konec! 9 Ali naa kri* ob molka sveta. padlih in zasra modnih soborca/ ne tezi kot strasna obveza? Sodba o borbi in stiski, "ko so slovenski narod na križ pribili*, ge ni izrečena, a svet oi Jo bo strojil ne najmanj po tem* kakšno moč in zagon nam bo dala za bodočnost? O-A-M-D-G Opomba t .. 1, James Burnham, The Managerial Sevolution-John Day et Co luc, New York, 1941. - Italjanski prevod J.B, Rivoluzione doi teoni- ci, Mondedori, aprile 1946, 324 strani, 200 lir. Primerjaj* kritike* II Meso, seconda racoolta p, 102; kritika v ugledni francoski politični reviji: Ros puhlica - Pariš, 1946 - N« VII p. 82. - Nedav¬ no je izšla B. knjiga v ceneni izdaji Penguin - Books N.Tork. 2. Prim. v tej »vezi, kaj previ Meritain* "Duša naroda ni nesmrtna.Neposredni in poseb¬ ni namen, skupni blagor naroda je časna in zenska stvar, ki jo lahko dvignemo v njenem lastnem redu po zaslugi evangeljskih kreposti, ki pa njen red j® in ostane naraven in ne nadnaraven in ki pri¬ pada zenskemu kraljestvu^* Bspoir de la France, Cahiors du TČmoicpnge Cretien, ^uillet 1944. > 10 PISMA IR MNENJA S, .a. j 3 ...a O, ,9.. k b t, a Jk. & 9 H t ft p M „p 1 „L.lJLJtjL.y.l, Dragi Kras, rad ti te opozoril ns važno razliko, ki jo moramo imeti prod očmi, kadar raz¬ mišljamo o vzgoji krščanskega političnega narašča ja* Politika ni zgolj specialni del etike, kot mnogi mislijo* Politika ima v sebi velik delež a~ tike, a poleg njega je v njej tudi delež umetno- •tl* |£U|t v širokem skolasticnem pomenu besede. Stari skolastiki so strogo ločili med yecta rati o agibilium in pa med r g c fa,, .£31 joXe.SMfeU.i^l» «aed pametnostjo (prudentia) in med umetnostjo (ars), ki predstavljata dve območji praktičnega reda* Območje agibilium je naravnano na skupni končni cilj Človekov in je njegov predmet izpopolnjonje Človekove biti kot take* Območje agibilium je ob¬ močje nravstvenosti, oziroma človeškega dobra kot takega* Pametnost, krepost praktičnega uma, ki uravnava agibilia, se drli vsa v Človeški lini¬ ji* Je kraljica nravstvenih kreposti, je ukazoval- ka, kajti ona meri naša dejanja glede na naš zad¬ nji cilj, ki je Bog. Deluje td bonu« operantia* Območje faotlbilimi pa je območje ustvar¬ jalnega dela, umetnosti v Širokem smislu (kamor poleg pesništva, slikarstva, muzike štejejo sko¬ lastiki politiko, vojno umetnost, gospodarstvo kot praktično krepost, obrti, umetelnosti itd.) Umet¬ nost je usmerjana na ta ali oni posebni cilj, vzet v neki stranski liniji, ni naperjena na splošno Človeška dobro, ampak na dobro sli na popolnost dela, Ki ga je izvršiti. Deluje gfl jmm.-PUS^ls. 11 Umetnost ln pametnost, vzete same po se¬ bi ata dve nasprotujoči si kreposti, sta naravna ni v različne smeri. To nasprotovanje pride več¬ krat do tragičnega izraza n.pr, pri lepih umetno¬ stih in pri politiki, V gotovem redu in s poseb¬ nega vidika; v redu dela in z vidika dobrega v delu, mora biti umetnik ponižen, velikodušen, pa¬ meten, pošten, močan, zmeren,prostoa^edušen. Vse te kreposti, ki jih more imeti umetnik secundum euid , pod gotovim odnosom do dela, ki ga mora oatvariti, imajo svetniki aimpliciter v liniji splošnega dobrega. Zato ima umetnost v nekem stran skem pomenu in smisla svojo lastno etiko in de¬ ontologijo, 3 stališča umetnostnih (ali v našem prime¬ ru: Čisto političnih) vrednot, pametnost in nrsv stvenoat nista pristojni. Umetnost, kot taka ni podrejena pametnosti. Savno to naredi konflikt med pametnostjo in umetnostjo včaših tako tragi¬ čen, Ti dve kreposti aame težko živita skupaj.In kdor v tem konfliktu v politiki gre za umetnost¬ jo in pusti pametnost, pride v machiavellizem. Kdor pa gre s pametnostjo in zanemari u- metnost, kot se to žalibog velikokrat dogaja v taboru "dobromislečih", zaide v neučinkovitost in neuspešnost politike, katere učinkovitost bi bila za obrambo pred zlom tako potrebna. Za polno vredno krščansko politiko je torej tre¬ ba ©bojega, pametnosti in umetnosti. Naraščaj mo¬ ra spoznati in globoko spoštovati moralna načela v politiki, A to ni dovolj. Naraščaj je treba vzgajati v umetnosti politike, Tu je na mestu skrb¬ no vodeno vajeništvo, gojenje pravega habltuaa politične umetnosti, ki a limine zavrača vsako im¬ provizacijo, hrupnost, površnost in lahkotnost. Soglasja med pametnostjo in umetnostjo pa ne bo brez modrosti « ki je "arhitektonika" v po¬ gledu na vse intelektualne kreposti, Le modrost more popolnoma uglasiti ajUblUa in faotibilia . nravstvenost in umetnost. 12 Ob lomljenja Kruha, ki je prave z krčanske druž¬ be, ob študiju teologije,, v premišljevanju se moramo priboriti do nje. Le s pomočjo modrosti bomo lahko nosili celovitost svojih bogastev in prišli do širokosti in globočine in učinkovito - sti tudi v politiki. Dr. M. o - 13 OBZORNIK _ ŽLe._jr r ,.& e m v N, fl.jL.~ Ž i j o" je bil naslov predavanje, ki ga je v ma¬ ju imel znani nemški pisatelj Thomas Mann, ki se je pred leti umaknil pred Hitlerjeve! v Ameri¬ ko, Mami je odbil povabilo, da se vrne v Nemčijo. Razloge za odklonitev je obširno povedal v pre¬ davanju »a londonsko radijsko družbo B.B.C. Iz predavanja prepišemo mesto, kjer veliki sodobni pisatelj govori o izgnanstvu in domovini, M $ 0 kaX aem, da bi se mogel vrnitit a prav sedaj mi je prišlo pred oči pismo, ki sem ga na¬ slovil že v začetku leta 1941 na nekega svojega ogerakega prijatelja v katerem sem zapisal* "Iz¬ gnanstvo je postalo nekaj čisto drugega, kar je bilo v prejšnjih Časih; ni več štadij Čakanja, usmerjen v vrnitev, ampak opozarja že na neko raz¬ pršitev narodov in na izenačenje sveta," Da, prav tako jer vse kar je narodno, je po¬ stalo provincialno, že lep čas, in ozračje, ki je zgolj domovinsko, je postalo vzdušje ječe, "Nem¬ ci ja,Nemčija! Brez Nemčije bomo neizbežno propad¬ li!" - tako so vpili tisti, ki so ostali doma le¬ ta 1933 , kor niso nikdar odprli ust proti nesre¬ či, ki se je bližala, Toda to jo zmotat Zems je bila tuja zemlja blogodarna, dečitn sem svojo nem¬ ško dediščino nosil s seboj, n:L ni manjkale nobe¬ ne nemških izkušenj teh zadnjih let, Čeprav nisem bil prisoten, ko as j s zrušila moja hiša v Mena- kovea, w 14 B o r g e a e.-.znani. ital .lanski eaeligt in politični izgnanec trdi, de ima v borbi proti režimu vedno prvo mesto opozicija, ki je ostala v deželi* V "Golia, maroia del fascismo” piše o te¬ žavah in bolečinah izgnanstva, ter pravi "kaj je vse to trpljenje, še ga primerjamo s stisko, ki so jo trpali Italjani v domovini v teh letih? Iti pre • ko tega ni dovolj* v dnu duše me boli, da nisem o stal doma s tistimi, ki ao trpeli,* ličilu laski« Paith* Reasoa and CjvllisaU on - London 1944, je značilna knjiga predsednika izvršnega odbora laburistične stranke, profesorja ekonomije in potomca bogate židovske družine iz Liverpoola. Nam bivšim ljubljanskim študentom je bil znan po menda edini njegovi knjigi, ki je bila v Ljubljani? Le Sodni 1 sme selon les poe£iea,,vjer je razložil na zelo prepričljiv način, da se soci¬ alizem, čeprav je mednarodno gibanje, ne more od¬ tegniti vplivu nszionalizma. Laski skorajda r tavlja nujnost nacionalsocialistične faze v raz¬ voju evropskega socializma* Knjiga, na katero opozarjamo, je morda naj¬ bolj ognjevit zagovor sovjetskega sistema, kar ga je kdaj kak zspadnl publicist - nekomunist napi¬ sal, l’ema te knjige je primerjava med današnjo kri' zo kulture in med krizo kulture antičnega sveta ob začetku krščanstva * Samo nova vera lahko x»esi današnji svet? vidni znak te vore je del ruski na¬ rod, ki se bori za uresničitev komunistične druž¬ be. Stara krščanska vera očetov je umrla in nihče je ne more več obuditi v dobi racijonalizms in. teh nike. *Težko si je predstavljati na kakšni podla¬ gi bo zgrajena nova kultura - pravi Laski - s zdi se, da bo morala zrasti iz idej, ki so rodile rus¬ ko revolucijo.* 15 Henrv A. Wallace -_Sis$£_aillioa loba . Simon and Schuster inc. Raw York 1945. - Ta velezanimiva, čitna in resna knjiga bivlega a- merikanskega trgovinskega ministra se dobi sedaj v Italiji v angleškem originalu in v italjanakam prevodu. (Sinaudi 1946, pod naslovom "Lavoro per tutti). Treba bi bilo, da jo vsi naši izgnanci,ki se količkaj zanimajo za socialna vprašanja, teme¬ ljito prouČe. Wallace je postavil s to knjigo so- cialno-politično teorijo,ki se je hitro uveljavi¬ la v svetu pod imenom teorije popolne zaposlitve (integral Employment). Države mora preskrbeti do¬ bre službe za vsel To je možno z pravilnim veza¬ njem načrtnega goapodarstva z svobodno pobudo na podlagi napredka tehnike, ki ga mora država podži¬ gati in uravnavati. Ideja "Šestdeset milijonov služb" se lepo ujema s krščansko socialnim progra¬ mom. Kaže pa tudi,da vse krščansko socialne ideje, naj bodo se tako lepe, niso uresničljive brez ce¬ lega aparata gospodarskih in tehničnih strokovnja¬ kov, ki so v krščansko socialnem duhu vzgojeni in aktivni. Brez krščansko socialnih the lianagers,o- zirome brez njihove resne priprave in vzgoje, ja naše sooialno govorjenje hinavščina: kajti govo¬ rimo, kaj bi bilo treba storiti, ne povzamemo pa resno konkretne pobude, ki edino prepričljivo do¬ kažejo resnost naših stremljenj. - - o