PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Orašatfkl ta apcaTatlkl tmi 1. Lairašala At% Ottta of PvblkittMt Bosih Lawadalo An. J LETO-YgAB XXV hJUL U. UM. tt tha * Mar* 1 lit*. Chicago, IU., petek, 26. avgusta (August 26), 1932. ftiibeeriptloa &M Tfflll STEV.—NUMBER 202 ZJtfUBCHPtO- CESA NOTI 10- , NARHISTOM General Sanjurjo, voditelj Izjalovljene revolte, obsojen v mr\, njegov sin. ki je sodeloval v zaroti, pa je bil oproščen Madrid, 25. avg. — General Jone Sanjurjo, voditelj nedavne revolte proti španski republiki, je bil danes obsojen v smrt. Ju-jjto Sanjurjo, sin bivšega načelnika civilne garde, ki je izjavil, d« je prav tako kriv kot njegov oče in je zahteval zase enako ka-sen, pa je bil oproščen. Obravnava proti voditeljem monarhistične revolte je bila sinoči zaključena. Obtoženci so bili potem odvedeni pod protek-cijo močnih policijskih oddelkov n vojaštva v jetnišnice, sodnici pa so se zaprli v »obe, da do-oeijo kazen. Sodniki očivkhio niso mogli ignorirati zahtev, da se Sanjurjo postavi ob zid in ustreli. Od-tar se je otvorila obravnava, so deževali telegrami z vseh stra-nih Španije in urgirali ekstrem-no kazen za upornike. Celo liberalni elementi, ki so pred enim tednom apelirali, naj avtoritete milostno nastopajo proti obto-encem, so revidirali stališče v zadnjem momentu m se pridružili tistim, ki so že od začetka fcahtevali smrtno kazen. Njihov argument je bil, da se bo vedno tu^el kakšen general, ki bo pripravljen kovati zarote proti republiki, ako bo vedet, da ga tudi slučaju poloma revolte ne čaka ekstrenma kazen. To je bil prvi slučaj, da se je obravnava* 4»ott. vojaškim, lastnikom vršila pred civilnim sodiščem. Republika je postavila )red sodišče poraženega genera-a, ki je bil ne samo simbol starega režima, pač pa je predstavljal tudi razred, id se trdovratno upira novemu redu. Federacija odgovarja predsedniku Pravi, da je Hoover napačno tolmačil pakt med delodajalci ia unijami Washington, D. C. — (FP) — Kako je predsednik Hoover v svojem sprejemnem govoru predstavil v napačni luči pogoje dogovora med delodajalci in zastopniki unij, ki so se zbrali na konferenci v Beli hiši v novem-gru 1. 1929, pojasnjuje zadnji buletin, ki ga je izdala Ameriška delavska federacija. Hoover je v svojem govoru rekel, da je na omenjeni konferenci pregovoril delodajalce, da so mu dali obljubo, da ne bodo reducirali mezd, dokler se cene življenskim potrebščinam ne znižajo, da ae tako vzdrži kupo-valna sila delavstva. V buletinu pravi federacija, da dogovor iz L 196Ž9 nikjer ne omenja, da vzdrževanje mezdnega standarda zaviei od cen življenskim potrebščinam. Rečeno je le bilo, da delodajalci ne bodo znižali mezd, unije pa ne bodo skušale s štrajki izvojevati višjih mezd, ddkler traja depresija. Accrpi.nc« for s^lltng al ipodal rata of po.uK« ,.roviH, auth<>m«si oa Jaso 14. ISIS. Slavka telefoaskih ošja- Dru/ba pobrala telefone voditeljem stavke, ne pa ostalim Hutchison, Kana. — (FP) — južnozapadnem delu države ■e je razvila stavka odjemalcev >roti Southwestern Telephone tompaniji vsied visokih pristojen. Stavka obstoji v tem, da m odjemalci sami znižali ceno telefonu za en dolar na mesec. 1700 oseb je podpisalo pro-k*t proti visokim cenam in povedalo družbi, ako se s ceno, katero »o pripravljeni plačati, ne zadovolji, naj pobere pa tele-one. Družba je pobrala telefo-!«' vi (liteljem stavke, ne pa »talim podpisateljem peticije. Odkar je v teku gibanje za reduiif ;.njo telefonskih pristojen. j« državna komisija preje-a pr< t« ste ,,roti visokim cenam f*J '.Kt mestec. Pričakuje se, da *> pričela l javno preiskavo teh v .septembru. i Haigtii iblli nilskega voditelja Uboj je posledica boja z open-šaparji St. Louia. — (FP) — Nad dvatisoč delavcev se je udeležilo pogreba Oliver A. Mooreja, voditelja centralne delavske unije East St. Louisu, katerega so ubili gangeži v službi Phillips Petroleum komj^nije. ftfoore je-vodil boj proti tej družbi nad dve leti, ker je od-dajala konstrukcijska dela ne-unijskim kontraktorjem v Chi-cagu. Na dan uboja je Moore povedal nekemu reporterju, da mu je Carl Shelton ponudil 180,000, če preneha biti aktiven unijah, kar pa je odklonil. Carl Shelton je načelnik svoje notorične detektivske agencije, ki se špecializira na špionažo v unijah in razbijanje stavk. Za boj proti centralni uniji jo je najela Phillips Petroleum kompanije, kl si je po umoru sku-iala umiti roke v velikem oglasu. V uvodniku pa jo je zavrnil celo konservativni St. Louia Star-Times, da je "vsaka firma, ki uposluje tako notorično agre-gacijo kriminalcev kot j« Shel-tonova ganga, moralno odgovorna za sleherni čin, ki ga gangeži store." Iz dogodkov po umoru je razvidno, da ima Shelton kompletno protekcijo policije v East St. Louisu. Po umoru je imel štiri-urni intervju s policijskim ns-čelnikom in se mu ni zgodilo ničesar. Unijiki voditelji so odklonili vsako policijsko spremstvo pri pogrebu Mooreja, kateremu je upihnilo življenje 15 krogel iz strojnice. i' "»nnamka liga za Thoi Maurerja Chicago. — Glavni stan soci-^'Mune stranke poroča, da je procesu organiziranja "far-Ka liga za Thomaaa in *»uri-rja.M Organizacijsko delo John M. Paul, aktiven '»rmaraki uniji v NebrasU; J. Th<,mpaon, bivši predsednik Mrmer-Ubor unije v Arkan-A O. Blow, upravitelj v Chugwater, Wyo., In r?r r)>«'hl od Farmareke uni- v OklahomL 27 aovih M*rialističaik k [Chicago. - Zadnji teden je Jflavnema aUnu soclalistič-"lirike, prijavljenih 27 no-|| klubov v devetih državah, I * mladinakilL.Stran->+ v t^-rn letu nsrsstls ta 813 hh klubov. rih cikaski banks bmm spoznan Poslsn bo v zapor, njegovs sinova in zet pa bodo morali plačati denarno kasen. Vlagatelji, kl ao prisostvovsli obravnavi, nezadovoljni z razsodbo ' Chicago, 26. avg. — Sodnik John M, 0'Connor je včeraj spoznal Johna Baina, njegova dva sinova tn zeta W. M. Fisherja krivim zarote z namenom, da osleparijo vlagatelje in inve-storje,-ki so imeli denar v njihovih dvanajstih bankah. Sodnik je naznanil, da bo obsodil starejšega Baina na osemnajst mesecev zapora, njegova sinova in Fisherja pa na plačitev globe tisoč dolarjev vsak. 0'Connor je dalje izjavil, da bo obsodbo razglasil danes radi odsotnosti Johna Baina, katerega je bolezen zadržala v postelji. Bainov zdravnik J. T. Meyer je naznanil, da bo njegov klient prišel pred sodnika, da sliši obsodbo. Obravnava se ni vršila pred porotniki. Proces proti bankirju, ki je bil včeraj zaključen, se je vlekel več mesecev. Pozvanih je bilo mnogo prič in sodna dvorana je bila vedno natrpana z vlagatelji in investorji, ki so zgubili velike vsote zaradi poloma Bal novih finančnih institucij. Baln ni bil samo bankir, temveč tudi prominentni politik in član mestne komisije za parke. Vlagatelji, ki so bili navzoči na zaključni obravnavi, so gla s no Izražali nejevoljo nad sodnikovo razsodbo; ker se jim je zdela kazen prenizka. Vstal jc {tudi prosekutor Edwin J. Ra-ber, ki je tekom obravnave večkrat dejal, da je Bain okradel vlagatelje, in protestiral. Rekel je, da bl bil moral sodnik poslati bankirja v zapor od enega do pet let. Na obravnavi je bilo dokazano, da eo vlagatelji in investorji zgubili vsied poloma Balno-vih bank $40,000,000. Dalje je bilo dokazano, da so Baln, njegovi sinova, zet in drugi člani njegove familije dvignili velike vsote denarja iz bank predno so propadle. Zasedmnje illinoi-ske legislature Poslancem bodo'predloženi načrti glede oakrbe brezposelnih 1 Springfietf, IU, 25, avg. — Komitej 61anov obeh zbornic se je sinoči definitivno odloČil za sklicanje izrednega zasedanja državne legislature. Zasedanje se otvori 6. septembra in razpravljalo se bo o zakonodaji za pomoč žrtvam depresije. Po konferenci, ki se je vršilu za zaprtimi vrati in kateri je predsedoval po<%overner Fred E. Sterling, so voditelji obeh zbornic priporočal guvernerju Emmersonu, naj skliče izredno zasedanje. Konfdfrenee se je u-deležll tudi VVilliam Sexton iz Chicaga. Izbran je bil Šl komitej devetih članov, da adstavi zakonske načrte za pomoč, brezposelnim, katere naj pozneje predloži le-gislaturi. Sugestiranih je bilo več načrtov, mee temi načrt da vika na blago, zvišanje davka na gaaolin in večmrugih. Ako bo leglslstura sprejela zakonske osnutke, bodo stopal v v veljavo že 1. oktobra, ko bodo skoro vsi skladl|8a podpiranje brezposelni izčrpani. Sexton je na konferenci pojasnil stališče odbora rekonstruk-cijske finančne korporacije. Dejal je, da je korporacija posodila državni Ulinola devet milijonov dolarjev, obenem p» posvarila, da Illinois ne bo dobil nadaljnjega posojila, dokler ne Izčrpa svojih sredstev za podpiranje brezposelnih.* serifove čete ustavile bosanski pohod Eden rudar ubit In več ranjenih v spopadu. Ileputljl zaplenili šest trukov živil Šolski vdol ia rudarsko Japonske sktlvnoatl v ftangaju Sangaj, 26. avg. — Ker se Je agitacija za bojkotiranje japonskega blaga poostrila, so japonski vojaki spet pričeli patrulji-rati ceste Hongkevva, Sangaj -skega dlstrkkta, kl je-bil pred par meseci pozorlšče ljutih bitk med Kitajci ln Japonol. Japonske avtoritete pravijo, da so po-ječile evoje etreže, ker se propaganda proti japonski trgivini širi. Ustanovili ao jih mladi pionirji, kl se zanimajo sa njih položaj _ Rast Bank, W. Va. — (FP) — V petih rudarskih naselbinah v Kanavvha okrožju imajo rudarski otroci najlepše poletje v svojem življenju. Omogočila jim ga je organizacija Pioneer Youth, kl je organizirala šolake vrtce v Wardu, Holly Grovu, tiughstonu, Dry Branchu ln Eskadalu. Otroci — kot njih starši — gredo skozi pravi pekel. Mnogo od njih ni moglo zadnjo zimo pohajati šole vsied pomanjkanja tople obleke. Sedaj Imajo bujno življenje v teh "vrtcih", kjer se uče in igrajo pod vodstvom skupine IS učiteljev iz New Yorka, ki se sanimajo za rudarje. Ta eksperiment v otroški vzgoji je v tesni zvezi z neodvisno rudarzko unijo, kl je lansko leto stavko sicer izgubila, ni pa izgubila lojalnosti rudarjev. Sprlngflešd, III., 26. avg. — Sest rudarskih stavkarjev, ki eo bili ranjeni v spopadu z deputl-ji in so se vrnili danes v Sprlng-field, je poročalo, da je bil eden rudar ubit. Benton, IU., 26, avg. — Pet-najet tisoč rudarskih stavkarjev, ki so včeraj skušali Invadi-rati okraj Franklin, da ustavijo obrat v tamošnjlh rovih, se je moralo umakniti pred šerlfovl-mi četami. Prve skupine rudarskih pohod nikov so bile pognane nasaj, ko so dospele ns mejo okrajs Franklin. Umakniti lo se morale pred oboroženimi deputlji. V spopadu v bližini Luquiona ao bili najmanj trije stavkarjl, med temi ena Ženska, obstrelje-ni, več drugih pa Je odneslo manjše praake. Njihova imena niso znana. Sodijo, da je bilo nad sto bolj ali manj ranjenih, ko so deputlji navalili na stavkar-je s količki. Okrajne avtoritete menijo, da bodo stavkarjl mobilizirali evoje sile ln se vrnili. iDeputlJi so otvorlll ogenj na avtomobile, v katerih so se vozili stavkarjl., Krogle so pre-strelile pnevmatike pri avtih. Mnogo stavksrjev je moralo pustiti avtomobile ln truke. Sest trukov živil, ki eo Jih stavkarjl vozili s seboj, so deputlji taple-nlll. \ Rudarski etavkarji so se pričeli zbirati za pohod v Sprlng-fieldu zgodaj včerzj zjutraj. Ns poti so se jim pridrušMl drugI stavkarjl ki karavana avtov, na katerih so se voeili, Je bila kmalu dolga pet milj. Med etavkarji je prevledovalo trpko rsbpolo-ftenje. Izdali eo svarilo: "Mi prihajamo; vseh nas ne morete u-bitl." _ Železničarji se pripravljajo aa boj I Boston, Mass. — Usiuibsnci Boston, Revere Beaeh A Lynn Železnice eo naznanili, da se bodo borili proti kompanlji, ki je naznanila, da ne bo več obnovila pogodbe z unijo. Pogodbe poteče 8. septembra t 1. Uradnik obtožen korupcije Eagle Rlver, Wts. — John Dunphy, bivši predsednik obrtne komisije, Je bil aretiran in obtožen korupcije, Obtožnica pravi, da Je 1. littH prejel |4»-000 podkupnine od VVisoonsin Vsliey Electric Co., ki js hotels dobiti v svoje roke munlelpelno elektrarno v Eagle R i ver Ju. Daviš in Saekett bosts reprezen- tirala Ameriko na ekonom-akl konferenci Washington, D. C., 26. avg.— Norman H. Daviš, newyorškl bankir, ln Frederlck M. Saekett, ameriški poelanlk v Nemčiji, bosta reprezen tirala Združene dr-žave na svetovni finančni in e konomrfkl konferenci, ki ee o-tvori v prihodnjem Januarju Ženevi ali katerem drugem vropskem mestu, ki pe Še nl določeno. To naznanilo Je včerej objavil državni department. Konferenco sponsorirs Llgs ns-rodov. Pet paragvajskih vojakov padlo v bitki U Pas. BulŠvUa, 26. avg. — Pat paragvsjskih vojakov je bilo ubitih pri naskoku ns bolivij ako trdnjave Aroo v pokrajini Chaoo. Vladno poročilo ae glasi, da so bolivMsk* čete odbile na-*ok In prlsiHle sovrsžnlks ns umfc. Reportenji simpati zirajo z Davi som V kapitolu praznujejo "teden Daviaovega čustvovanja" Waahington. — (FP) — Dobro je sa vaakega senatorja, če ima na evoji strani čaeoplene poročevalce in posebno še za senatorja Davlea is Penneylvanl-je, kl je prišel v konflikt e "postavo" radi loterije v Mooee organizaciji, v kateri Je on (,King Flsh." Ko je reporterje te dni sago-tovll, da je pri veej etvari nedolžen ln ds pri loterijah nl napravil nobenega oeebnega dobička, kot mu očita obtožnica, je takoj dobil njih simpatije na avojo etras. MedseboJ so proglasili "teden Davleovegs čustvovanja" in s tem pokezali svojo naklonjenoet. Senator Davle je star maček, ki je prišel od revnega jeklar-ekega delavca do milijonarja. Obogatel je v službi Mooee or-ganlsacije, kl ee je pod njegovim vodstvom rssvlls v mogočno bratovščino vseh Babblttov, Kot vplivnega politika ln "unl-onlsta" gf je "ohljeka ganga" lsbrsls sa tajnika delavekega departmenta, katero poslcljo je obdršal do par let, ko je bU ts-voljen ss sveznega eenetorjs. Za svojo Izvolitev ns to mesto Ima največ zaslug on ssm. Kot tajnik departmenta sa delo Je imel na raspolago velik politični apsrst, katerega se nl pomišljal rabiti v evoj prid. Svoj štab dobro plačanih ljudi, katerih naloga je poeredovanjo v delavskih sporih, Je koncentriral v Penn sylvenUl* kamor Jih Je vestno pošiljal, ne da Uravnavajo spore med deli)vol In podjetniki — to je kila postranska sadsva ampak da mu gradijo politično mašlno. To mu je prlneelo sme go pri volitvah za svesnsgs senatorja. V to kampanjo Je lansko slmo posegel tudi NyeJev senatni od eek, ki Je preiskovsl kampanj sks fonde. Daviš je bil sspleten v neke špekulacije s delnicami, katerih je baje prejel večji šop od sladkornih intereaov, ne ds bi sanje plačal dolarja. Preiskava pa Je bHa potlačena. , Ker im* Davle dober "pul" ss bo tudi s loterijsko afero naj-brž slično zgodilo. Mogoče bo-do dobili "grešnega kos«a", ki ho pripravljen rešiti eenstorjev "ugled". M Policije aretirala pet oasb, ker m zahtevali osvoboditev Moo- aejja l*s Aagelm. — (FP) — Zaključna slsvnost ns evetovnt olimpljsdi je bila "sksžens" vsied male demonstrselje se o-svobodltev Tom Moon«yjs. Ns igrišč«* stadiona ss Je utihotapi-lo j>et "atletov", ki eo razvili rdeč prapor, na katerem eo bile bossds: 'Free Tom Mooneyi" / Voditeljem ollmpljsde je bil incident nad vee neljub. Policija Je bile takoj ne nogah In prijela predrzneže ter Jih prldržsls v zaporu na obtožbo kriminalnega slndlkallzma. Incident Je o-brnll pozornost stotlsoč glodalcev. Aretirani eo bili Meyer Bay-lin, Joee Bhaplro, Ren BooU, Edward Pel mar, Ethel Dell In Anna Davle, člani komuntetične-ge protkiiimplJslMga odbors. long pripono-(a k0nfiska6i-ijo bogastva , Ako ae to zgodi, ae bo trebe nobenemu plačevati davkov, prsvl senator New Orisana, La., 26. avg. — Zvezni eenator Huey P. Long jo svojih dveh včerajšnjih govorih izjavH, da bodo Združene države Imele evolucijo ali pa revolucijo v prihodnjih petih letih. Rekel je, da se mora slstem» kl dovoljuje, da ima dvanajst oseb več dohodkov ns leto kot vsi drugi prebivalci v deželi, odpravki. Glavno vprašanje pred kongresom nl prohlblclja, temveč razdelitev velikanskega bogastva | "Ako bo kongres sprejel moj načrt, kl določa omejitev letnih dohodkov na en milijon dolarjev ln dedščin na pet milijonov, ne bo nihče drugI plačeval davkov rassn lastnikov tega lx>ga-stvs", je rekel Long. "Recimo, da Ima RookefeMer eto milijonov dolarjev dohodkov na leto. Moj načrt je, da ee mu puetl en milijon, oetellh. 90 milijonov pa dobi federalna vlada. Premošenje Mellonove famlllje ee ceni na oeem milijard dolarjev. Ako bi Andy danee umrl, bi Jas dal vsakemu njegovemu otroku pet milijonov, ekupno 126,000,000. Vlada bl prejela »7,976,000,000 in tako bi ne bilo treba nobenemu drugemu plačevati davkov, denar ps bl prišel v ljudske roke." Rodakoljo araMUdk pMv Vlada namerava s redukcijami pokriti naraščajoči deficit Pariš, 20. avg. — Finančni minister je dsnes podsl uradno obvestilo, v katerem pravi, da bodo s prvim oktobrom snMane plače uredništvu sa pet odstotkov. On meni, da bo vlada e tem prihranile 614,000,000 najeto. Kasneje bodo obveššenlo redukcijah, Id stopijo v veljavo 1. oktobra, tudi drugi državni ne-meščencl, cMlid ln mUlterietič-nl. .Vlada eeUmira, da bodo te redukcije snllale vladne ledet» ke ia $35,000,000 aa leto. iNa podlagi davčne statistik«, kl je bHe včeraj objavljena, eo ee vladni dohodki v prvih štirih meeedh fiskalnega lete snišali sa 1,077,000,000 (krog $46,000,. 000), Samo v mcaeou JuMJu je deficit znašal $16,000,000. V pri-meri s Isto dobo sadafjege fls-kalnegs leta so vladal dohodki padli sa $96,000,000, Prsteati prod Wsshlngton, D. C. — Koplje protesta, kateregs Js centralna delavska unija v Jscksonvlllu, Kis., naslaefle državni castnUto-misiji, je bila poslsns tudi gUv-nemu stanu Ameriška dslsvske federacija. Unija protestira pro-ti komisiji, ker js določila minimalno plačo dvanajst centov na uro sa navadne deiavee, kl so u poslani pri gradnji cest. Cssu primera raaetavs PltUburgh, Pa. — Veletrgovine Glmbel si js umlsllla novo strakcljo, s kstero skuše privabiti vsč odjsmslcev: razstavo slik o junaških činih v ssdnjl vojni in pa najmodemsjšsgs o-rožjs zs vzdrševznje "reda" doma—za razganjanje etavker-Jev In delaveklh demonstrantov. V posebnem Izložbenem oknu kaže plinske puške, pil neke granate, pas e plinskimi naboji In smrtonosno Thompsonovo brzostrelko. Kot vlšsk jo pe vzorse čeetne medalfje, kl Je na raspo-lago tistemu "Junaku", kl ee najbolj proelavl v rasrednl vojni proti delsvstvu. HUler skuša pridobiti ceotrlste ., . .. . -i, . ir-liL.' Berlin, 26. svg. — Ker je Hitler del evsčano obljubo, da ns bo mirovsl, dokler ne strmogis-vl Pspsnove vlade, ker je oboo-diia pet fašistov na smK, skuša esdsj dobiti eentriate, katerih vodja Je bivši kancelar Rrue-nlng, aa aodeiovaaje. Taka koalicija, ako bi ss Is-vršils, bl imela večino v novem parlamentu, kl otvori aassdssje SO. evguste. Porodila se glsss, ds so pogajeaje med voditelji obeh strank v teku. M0SV PROSVETA m knliohtknmemt Glasovi iz ncmdbin Vinka, nt. — Napovedani po-hod eUvkujočih rudarjev It veega jut nega in centrsMia H-1 linoisa ae Je izvršil kot dsao. Pomikal ae Je preti Tay-lorviliu opoldne dne lt. avggeU. I Najprej eno doepeli v rudarsko | naselbino Kincaid. kjer se Je vrli! javni shod, katerega ae je u-| 1 liti lin krog 20 tieoč ljudi. Tsm eta dvs premogokopa. ki sta laat I Peahody premegokopne | Profit in praktična veda Pred neksj leti eo jevkali, da ee svetovne zaloge petroleja naglo manjšajo in že ao računali, da morajo biti izčrpane v kratki dobi. Potrata z oljem je ailna, eo tožili. Kaj bo, kadar ga zmanjka? Ali ne bo civilizacija trpela? Kje bomo našli nadomestilo ss petrolej? Ekonomi, kl so Uko računali, eo porabili na snsnetvenike. kl eede v laboratorijih ln nič ne točijo. Ekonomi danee nimajo časa ia jadl-kovanje, kajti oljna Induetrija Je tudi pcrslizi-rana; toliko ds ss giblje. Med tem ps je prišls vest, ds so kemiki v Nemčiji odkrili proces, kj obeta veliko revolucijo v oljni industriji. Proces ss imenuje "hidrogensctjs" in obstoji v tem, ds spsjs vodik s rsinlmi elementi suro-vegs petroleja in resultat te kombinacije je novo gorivo fine kakovosti fn trpežnostl; obenem producirsjo is te spojine resne dobre lubriksclje (mszlls) ss strojs in vozila. Novo oljno gorivo je porsbno ss motorje In rsbijo gs rs letala in motorne ladjice. Hldrogenscijs Rudarji eo ee icrekli as svoji seji, da ne gredo na delo. V Tsylorvillu dslsta še dvs rova. kot so mi prsvHi. s da so tudi oni pripravljeni pustiti dsk>. Vse druge novice, češ, ds toliko in toliko mož dels v različnih rovih, io neresnične. Oposldjs proti mezdni lestvici $5 ns dan, nima nikakegs pomena. vila premogsrjev, ki se jejo rudarskih shodov in ter piketiranja, izgleda, da \e bo U akcija nadaljevala z združenimi močmi, tako da se stvar spravi na trdno podlago ter da se tudi iztrebi vee *edanje uradnike pri l*MW v 12. distriktu, kl služijo premo-gokopnik baronom. Frank Usraick. Konference is drago Brtdgeport. O. — Konference soe. klubov in Prosvetno matice dne 21. avg. v Powhatan Pointu je bils dobro zsstopana. Bilo Je nsd 80 zsstopnikov. Razprave eo bile zdlo dobre in koristne v prid pokrfcU. Sklenilo ee je, ds ee zelo sgi-tira ss ehod ns Labor day v eebno od drugih narodnosti. Ne sam udi te tega. Odbor es trudi, da ba vssm poetrhgsi Sedaj je čas, da se delavstva sdeasai in prave racija R.F.D. 1, Box 7, BHdgepert, O. KMaJekat* Pa. —Tolikokrat obljubljena Hoovrova proeperiteta ss js sopet nekam skrila. Vladujočl gospodje vedno pojejo, ds se povrne tar da js t*-ns potu, kmalu bo prflUa v mesta in vasi in ljudje bodo zopet Imeli veega dovolj. Veaj tako so nas fartmli že dolgo časa. Se-veds, ljudstvo je videlo, da je vsrano. Družbe so začele trgati plače, katere so znižali od 86 do 60' . pa vendar pri vsem tem la ni zadosti. Sedaj se zopet obeta znižanje za 10%, katerega bomo deleftni delaVci zaposleni pri eni največjih družb—pri American Steel korporaciji. Seveda, ako gospodje mislijo, da se bo prosperiteta vrnila takrat, ko bodo delavci delali za 15 centov na uro, ee prekleto motijo. Dajte delavcem skrajšanje delovne-gs čsss, dajte jim pošteno mezdo, ps boste videli, da se ba trgovine poživela. Dokler ai ameriški delavec ne more kupiti kruha, toliko čass se blsnes ne bo izboljšal. Ameriška vlsds si je sama zaprla vrata sa isvoz s tistim carinskim zakonom, ki so ga epre-jell pred par leti. Tskrat Js bil zadan velik udarec ameriški trgovini. Seveda, nekateri so trdili, ds ta carinski zakon pome Ameriki, danee Io, kruh ia mir. Ia to bolno do-iH. ako glasujemo zs dtlaveki tfiT Jj____ f delom je tuli*J kakor ponavadi. Ako družba dobi kje kak-šao naročile* pošeae, ako pa ae, pS stoji tn premišljuje o Zlstlh starih časih. Plača js taka, da je smrten greh, če račgoto, da je l>la£a, ampak pravimo aa plačilni dan, da so nam dali nekaj v bo-gaj me. Na Labor da? bo tukajšnji Slovenski delavski dom priredil večerno zabavo e plesom pod Imenom "plee elabih časov." Th dan bomo slavili tudi 6-ietaieo otvoritve našega doma, ki danee tudi vzdihuje zaradi Hoovrove pros peri tete. Vsi prijatelji domačih zabav so vablgeni, da se udeleže. Vatopnina je Uko male, da ee ne mora nihče izgovarjati, ds ne more priti. Na evidenje na Delavski dan Slovenekem domu! Frank Kramar. P. 8.:—Vsem rojakinjam se v menu doma zahvsljujem sa da-rila, ki so jih pripravile sa veče-rinko, ki ee je vršila dne 18. av-eta. Se še priporočam! Kadar bo dom kaj prosil, mu priskočite spet ns pomoč. Dom je vsš Hi Je treba, da ga podpiramo po svojih močeh. KS za ieuua in mu^nc.^^. .T ?7—JT i'7- ' i.p na noge Ameriki, danee pa pa ee fte vedno razvija tn nemški kemiki napo- Bridgeportu, in če Je mogoče, de ;idimoJJraerika nekdaj cvete- vedujejo, da bodo kmalu delali gaeolln iz euro- I se dobi Joška Ovna vega petroleja. Ts proces bo Uko poceni in Tudi je bilo sklenjeno, sko do- tsko obilen v proizvodu, ds bo možno produ- blmo pomoč, ds dobimo Norma- drati iz gslone oljs gslono gssolina najboljše | na Thomaaa v ta kraj. vrete, kl bo z lahkoto konkuriral z današnjimi s najboljšimi produkti. 8 tem praktičnim procesom ee je "kratka do-bs," kl Je blls napovedana evetovnlm natur-nim zalogam petroleja, raztegnlls v nedogled-noet. Hldrogenscijs pomeni, da se potrata olja smanjšs n neverjetno ogromno množino. In to je samo en korak. Kdo ve, kakšne skrivnosti eo šs v kemikalnih laboratorijih, kl eo nepreeUno sktlvnl? , trenotno, kdo ims korist od tegs Monopol imajo nemški odkriteljl ln ti so prodali monoplske pravice tegs process es Ameriko—SUndsrd 011 družbi v New Jer-ssfj«. Tsko je dsndsnee. Vssks praktična Iznajdba, vssko praktično odkritje, kl bi Ishko prlneelo neizmerne korletl vsemu ljudstvu, je brž mo-nopollrano, ugrabljeno sa—prlvstnl profit. Vol smerifkl trustl so neprenehoma na straži In hitro pograbijo vssk nov proces, ki spsds v njihov buslness. Nsto gs lahko zadrže, ds ns trpi njihov kspiUi, na katerem slone etare metod.- produkcije, sli pa gs počasi razvijajo— kakor jim kažejo njihovi prlvstnl Intereel. Praktičnih Iznsjdb ln proceeov Je že dsnee toliko, ds bi ekonomski svet Ishko eUI ns veliko višji etopnjl nspredks ln ljudem v splošnem bi ss veliko bolje godilo, če bi prlvstnl kapitalizem ne kontroliral lsborstorljev praktične znsnostl. Interesi prtvstnegs proflU so prvi, nsto šele Je nspredek v splošnem! To Je tlsU preklete zavora, kl drži svet ln clvlllsa-cljo nazaj na eni strani, ns drugi ps podsljšujs bedo, trpljenje ln Ignoranco delovnega ljudstva. Solnčni mrk Prihodnjo sredo, 31. avgueU, ob dveh popoldne (člkaškl čas) bodo imeli Američani na srednjem sspsdu in vzhodu priliko videti imeniten sotnčni mrk. Popolni solnčni mrk je redka prikasen sa gotov kraj; ta bo zadnji za te kraje Amerike do 21. avgusta 2017—ln kar nae Je odraščenih, ne bo Ukrat nobenega več med živimi. Is Chicaga ne bo videti popolnega mrka. Popolni mrk bo viden le v majhnem pasu na skrajnem vzhodu t v državah Maine, Vermont in New Hampshire, ampak Clkažasl, kl bodo doma, bodo lahko videli štiri petine temnega solnca, če bo Jasno vreme. Luna ee bo začela pomikati preko solnca na gornjem desnem robu ln ob 8:28 bo viden le osek spodnji rob solnca, kl bo Imel rožlčka navzgor; ob 4:27 bo mrk končan. Ce ho jasno, ne bo posebne teme, toda predmeti na zemlji bodo imeli bledorumenka-sto barvo; čs ps bo oblačno, bo potrebns luč v hišah. Za ogledovanje mrka js nsj boljši kos osmo-jenega stekla ali pa sUr fotografski film, kl je le črti. Ts mrk omenjamo sato, ds opozorimo člUte-Ija, da svet le napreduje. Našim prednikom prsd tristo leti nl mogel nihče nspovsdatl mrks —la ko so ga zagledali, so trepetali silne grose. Duhovščine ps js svsrils ljudi, ds spet prihajs "božjs kasen za grehe" l—Dsnes ne trepsčsmo (razen morda skrajno zaruksnlh). Danes vemo IeU naprej za vse mrke ln vemo. saksj sa To je nsprsdek. In šs vsč J i nsprsdek pride. ' Zs vse to Je bil Izvoljen ko m 1 tej, ds deluje za te stvari. Is poročil zsstopnikov je bik videti, ds stranka napreduje Sklenilo se je, ds se deluje čin bolj. mogoče sa porast klubo\ ln širjenje Prosvete in Prole tarča. Po konferenci je bil piknik, ns katerem sU govorila sodrug« Csrfon ftolts tU podpisani. Na redil je dober vtis. On je člar kluba št 11 in ga priporočamo da gs klubi sM nasslbine pova bijo na shode. Je še mlad. Hi je pridigar ln je 15. svg. otvai opustil. Sedaj deluje zs eoc stranko. Ako gs kje. želijo do billiaa shode, nsj se ebrnejo n» podpisanega. Delavske razmere tukaj eo š« slsbše kot zadnji mesec. Bres pooeinlh nss js čet 1,000 v teh krajih ln nič ne kaše na bolje Par tednov nazaj tem obleka več nteelbln: Barberton, Akron ln Rltman. če upoštevamo ela be razmere, je bilo še prece uspeha. Seveda se dobe tud Ukl, kl čakalo kdaj prida večl na Bogaml, potem jih ne po trebujemo. Treba je delati se daj, da mi večino pridobimo. Se veda, trobi se lahko, ne ps ms ni, ker takih ssm šs precej sre čal. Torej ls čakajte večine Skoda je, ker še rev. Meden delt sa večino ln vas bo prehitel brtigače so tudi v obrača na bolje. Nleem slišal, da ProleUrec nl Edini resničen Izgovor: Seveds en par ps, ds večine; s ti se ne u Saj drugače ee kašejo samo U večina jih nazaj Zato bi ps morali gledati, ProsvoU dobi Um večina* namesto listov, kl so v v večini. Seveds v Kenmoru sil nu js vss drugače. Tsm nsprednl listi kot sU in ProleUrec ugodno Vseeno smo pridobili še nsročnikcrv, podpore ln ljeaifcov. Hvala vsem. ki Šli ns roka. TOksj si na vss načine d*yamo In delamo ss kampanjski shod, ki ss bo vršil ns Labsr šap na Bopdavtllu. Bridgepset, atop 18. Barton lAne. Shod ee popoldne. Govor-St i k-k land U Columbuna Polts Is IMeasaat Grova. Nastopil bo pevski ssk eoc. kluba št. 11 ln mladina ča dežela, danee jo še kup suhih kosti, Ishko trdim, da je druge KiUjeka. Amerika nekdaj dobra dežela, ki je pošiljala evojo pomoč po veem evetu, eevede samo sato, da je njeno ime slo-velo. Kaj pa danee, aH bi ne bilo potrebno, da bi tudi mi vprašali Kitajeko, Rusijo in Nemčijo pomoč? Ssj vsndsr ameriški delavci zmrsujejo ns pisnem, išče* jo po smetišču drobtinice kruha. In to no aamo nekateri—milijoni so prlmorsnl stradati, to ps osmo zato, da gre čimdalje več v bieago kapitalizma. Naši po? litlčni gospodje, kl se bore itolček v Bell hiši za prihodnja Hiri IeU, zopet pojejo eUro pasem, kl se glasi še toliko leti "Ako hočete imeti polen boket, volite mene." Kskor hitro Isvoljerfl, pa posabijo na nas. Jim js bolj pri srcu kskšen gosposki psiček kakor pa narod tisti delaven narod, ki je sprav-Ual bogastva U zemlje v denar. Milijone brezpoeelnih, milijone stradajočih hodi v krušno vrsto ter čaka kdaj dobe šalioo ilobudre, ki jI pravijo juha Ali sedaj eo dobrodelne hlsgsjne eu-he, mestne ln okrajne blagajna eo prasne, delavci ne morejo plačati evojlh davkov, pa jim prodajajo domove, hišice, kl so jih pristrsdall, sdaj pa eo vr-tent na ceeto. Naš alavnl kongres pa ne veruje v brezposelnostno zavarovanje. Pravi, da Je to grdo, ako bi vlada poma-dahi Ntfw VVaterford, C. B., Nova ScoCtt, Csn,—Poročal sem že maja meseca, ds je tuksjšnjs Dominion Coal kompaitijs v Uj naselbini usUvila obrat v rovu št. 14 In da je bilo okoli 600 "fomerskih" majnarjev odslov-ljenfh z njih družinami. Ostali so ssmo tisti, kateri so vzeli kanadske držsvljsnske papirje Med tem Časom je pa še bilo tudi doeti pravih Kanadčanov odslovi jenih. Prvič le taki, kateri imajo večje ali manjše farme. Ko so bili vsi "fornerjl odsiovljenl, se jih je precej odpeljalo v stari kraj, večina pa je bila še tukaj. Dosti je bilo tudi Ukih, da bi šli domov, pa niso imeli denarja Nato sU kompanija ln vlada sklenili, "da vsi tisti, kateri želijo oditi v sUri kraj, dobijo prosto vožnjo." Nato Je odplnl dne 24. junijs prvi transport in za tem sU še šla dva transporU. Kompanija je nasaanila, da vssk kdor se šoli odpeljati v stari kraj, dobi prosto vošnjo. JaviK so se taki, kateri eo imeH delo, n. p. Angleži, Skoti, Francozi in tako se je začeto "deportlnanje" tudi v Syd-neyu, kjer je veliko delavcev pri jeklamah bres dela. Prihodnji teden odide 4. transport. Kompanija je imela dalje še v načrtu, da s 1. avgustom tudi ustavi rov ftt. 11 v Glace Bayju. Odelovljenlh bi bilo do 200 "for-nerjev", na majal št. 1B. 130 ln na majnl št. 2. 180, ekupaj okoli 500 moš, nevključlvšl žen in otrok. Nova unija je delala trdo proti temu načrtu in aekaj dni pred 1. avgustom je kompanija naznanila, "da majna št 11 ne bo usUvljana in da osUne vee po starem." Dne t. avgueU se je Mr. W. P. Delane* tajnik-blagajnik 28 dlstrlkU U. M. W. of A., peljal oa.neke konferenco v Near Yofk, bi ko je prišel do Toronta, je na vlaku umri (srčna bolezen). Pripeljali so ga nasaj ln js bil dne 6. svg. v Glace Bayju pokopan; imel je vellčaeten pogreb. Člani m sacco PETEK, 26. AVGtJSTA Nlcola Sacco tal Vaasetti, I* na električnem stala pred petimi leti sara-dl svojega radikalnega čanja. Zavedno delavstvo vaeli dsšsl bs s ogorčenjem spominja *---i.. i,iH» ^SitSBI^B!' S isga jnszicnega ziocma. lokal obdržava zase referendum in je večina zs novo unijo. Ds je pri sejsh tudi dosti prerekanja, je samo od sebe razumljivo. Herman Drobesch, član društ. 558 SNPJ. ai(»p i o, nen pridne ob S. nllC Strick laV-rfon 1 Po shodu bo plesna zabava Vstopnine ss bo nobene. Zsto i vabi vss ssmttfteatke. da poselite U tmmembnt shod. Kot ss sliši, bo udeležba velika, po- Le eatirajte greha ed dveh vrgel m rs no 8 sU ter bo pogfts-dei M aarsd poštenjak! VMsI bo plavim, kl so piSm In sami Pri po- bilo Je (26.) U. M. W.ef A. . Pred nekaj mesec Bayju ustanovili i k. M. U. of N. 8.—Al Wsn 00 ssdaj js Is U. M. W. of A. 1 uniji Vsak somi Delavski atlet Je ( Mcagu proteKtirajo proti Poročile o stavki Carlinvlile, OL—Tukaj v cen tralnem Illinoisu stojimo premogarji kakor zid in skala. To se pravi, da se držimo proč od tistega, kar sU nam ponudila John H. Walker ln John L. Lewis. Vsi premogovniki od Springfielda, to je: Sangamon, Macoupln, Madison, Montgom ery in St. Clair okrajih, so stoodstotno proti Tukaj dosedaj nismo imeli ni kakih protestov, psč pa jih imamo podrugod. Dne 18. svgusU smo se skupaj sešH v Gillespleju, lil., od Um smo se napotili v Mt. Olive, kjer so nss čakali so-eednji premogsrjl, ds smo se združili v enotno fronto in Uko odrinili proti okraju Cristlan. Prva postojanka je bile sto Kienkeid, druga pa Taylor-ville. Naši sosednji brstje premogarji so nss navdušeno pozdravili. Dva premogorova sU Skrivnosti žuželk Človeštvo še ni poznalo boljšega omami u T oče ga sredstva nego udarec t batom po gfov ] ko. so kresnice znsle pripravljati mamilo ki * žrtve niso niti čutile, ko so jim ga vbrizgavat* a je bilo vendarle tako močno, da ni moglo ni čessr motiti globokega spanca, ki ga je povtf*. šalo. Naši predniki še niso ukrotili niti pu ke so mravlje že redile svoje "krave" in gojni gobe." Davno pred človekom so čebele Z-znale zračenje svojih domov po metodah, ki nes rabimo v premogovnikih. Kačji paatir je a fizično prilagoditvijo aša (Več posneja) • h in Deviško gpo^e pri ribJi le dolgo je znano, da se jajčecs mn^ želk in rakov rasvijejo v bitja tudibra ploditve in U pojav ss imenuje v stroko^ jeziku "psrtenogsnssa" (devUko ^^ Najbolj znani primer sa to asm dajejo matica, ki leže oplojena Jajčeca, is kster^ stanejo delsvks, ln asoplejsns, is ks^r razvijejo troti tM mnogih žušelkah popolnoma negnani aU Uko rsdki. ds m J H _ ---š^jo brez njih. . . nrirnm odpslje proti jugu pa rašaas^ Pri višjih livstth jO odkril eedsj P^TJ 1— ^ a^JT p^jkeuuseiiese prof. A. tritaer. pa njsm začenjajo lahko Ptejena jajčeca znanih Hb^kake" lev itd. Veadar pa ss rasvijsjo acjt nego normah»a jajčssa k k ^ upi trak do dvsaajsti ss ksN poginila. PETEK, 26. AVGUSTA. PROSVETE afšft^— is iUrtm jgOMU, EAKRfiNIH JB ^ MALO. v Amerik® dramah — zdaj v,^Tki obtok«« ao«^. knie __ 4 Srbski listi in hrvataki poro- fljo o nenavadni, ft resnični zgo- Ai Pred 32 leti se je iiselil v teriko k Subotice Lajoš Ka-Z Bil je tedftj »i^mftien vijučsvničarsld pomočn/c. De-S ni imel dovolj niti zs pot, Uk da je ii Subotice tal do Re-Z peš. Doma je pustil dve a* .tri v pomanjkanju. Sam je i-5 V Ameriki srečo, o kakršn ™ sanjali mnogi, ki niso mogli če i lužo, a so pogosto slišali, kako je ta ali oni onstran oceana obogatel. Ta Lajoi Katona ie eden redkih slučajev: c(bo-atel je, post^fabrikant v Los Anjreiesu, se oženil, in zdaj mu 8in inženir vodi fabrike Da je milijonar, pravUo, vaaj v dinarjih, trdijo ski milijonar. In U Lajoi Katona, ki se dolgo let sploh ni javljal svojcem v Subotico, je sklenil letos, da obišče domače kraje in poišče obe sestri, o katerih že leta in leta ni allial nobenih vesti. Pred nekaj dnevi je prišel, star 58 let, v rodno mesto Su-botica. Nastanil se je v hotelu ter izpraševal po svojih sestrah. Za nobeno ni zvedel. Potem se je domislil, dfc mu je pisala ena od sester leta 1902, dd se je omožila. Sel je pogledat v matično knjigo, s kateHm se je let* 190(2 poročila sestra. Našli ao! poročila se je s Koloma-nom Čeke, kl ima hišico ln delavnico zunaj na vasi. Katona m je odpeljal s avtom tja ter našel pred hišo zanemarjenega moža. Vprašal ga jo, kje je Ko-loman Ceke, ta pa mu je odgovoril, da je to on sam. "Jaz sem Katona iz Amerike, iščem sestro Nežo, ki se je i vami poročile." Ceke je mblčaT' itejfcj »ia, nato pa tiho dfejsl: ''Umrla je pred šestimi leti." Povedal mu je še, da druga Katonova sestra še živi in sicer v Subotlci, poročena z nekim Rižanljo. Ko je Katona odšel od Ceke, mu je stisnil v roko šop dolarskih bankovcev in — potem sta se celo poljubila. Katona je potem našel v mestu svojo edino ie živo sestro, ki živi z družino v pomanjkanju, iz katerega jo bo zdaj rešil "bogati stric iz Amerike", ki jim bo kupil hišico ln posestvo. Afera ponarejevalcev stota-tov in tisočakov pod vodstvom upana Selana je kar nekam potihnila. Nobenih vesti ni o prebavi proti aretiraneem. Oddali so bili sodišču —- to jO vse, tar je bilo sporočeno javnosti. n*n aretirancev niti o stanju »reiskave ne smejo listi poroča-i ničenčar. Še ena ob obupu—V Levcu pri kiju se je 21-letni delavec I-van K. hotel usmrtiti. Po prepiru 7. domačimi je v razburjenosti vzel not ter st ga zabodel M srcem v prsa. Prepeljal 10 n v celjsko bolnico. Njegovo »tanje je nevarno. 1'ožijjalec s Talčjega vrha. — ani oktobra je zagorelo goepo-»rsko poalopje posestnika Jože-f Vidmarja v Rožičevem vrhu. joapodarjeva mati e* je z dve-n« tvojima vnukoma koehaj re-l|>* iz gorečega poslopja. Škodo Vrelega poslopja so ocenili 160,000 Din, zavaroveno pa * le za 16,000 Din. Požiga 10 £umili .37 letnega poseetni-u rranceta Matzela s Tslčjegs ki im. Vidmarjevo sestro » »no. T adv* «u so pogosto Jpirala in vselej ob prepiru je *»'a Matzeletovs žena zavetj« ™»vojem brstu Vidmarju. Za-.tegs je bil Metzele na Vid-Jwn- češ, da dftje evojl *"tr< Potuho, ter je v pijenoeti **<»to grozil, d. se bo maiče-Tl' dni ae je vršila pred no-*odnim senatom raa-^ njemu. Nekatere 10 "Povedale, kako je Mat-P* «> trdile. M ""poboma duševno sdrav. ^•tri ao potrdili, da Je ob-trr "**r oslabljen. 2*5 » (*lf ovarja zs svojo * zaradi teh o- Mrtev novorojenček na progi. — Pri Zidanem mostu je našel neki železničar mrtvega novorojenčka sre« tračnic. Novorojenčka je ngjbrže vrgla m»ti skozi straniščno odprtino na piofo, kjer se jfe abfl. Oblaati vodijo preiskavo. Insolvence. — Številke, kako naraščajo in^lvence — konkur-zi in poravnave —, kažejo, kako slaba kupna moč kupovalcev u-propa*ča obrti in trgovine. V prvih sedmih mesecih tefr leta je bilo v Jugoslaviji »kupno 1246 msolvenc, dočim j Hi je bito lani 72« in predlanskim samo 609. Slovenija posebej kaše podobno naraščanje: lani smo i-meH od januarja do avgusta 97 insolvonc, letos pa v istem času 174! Milijoni sa tobak. — V prvi polovici letošnjega leta je bilo v Ljubljani in okolici prodano tobaka za 17 milijonov 4A3 tisoč diiiarjer. Višek je dosegel kon-sum tobaka y mesecu majftv Jasno, da je bUp največ prodanih slabših ciga$t: najcenejših cigaret Bava so prodali nad 26 milijonov komadov, drug« trste Zet pa so prodali 27 od spodaj, milijonov kpmad Drln in Varttirjev so prodali le Cii lov. Dražjih po 2 milijona. Čisto rssumljivo torej, da je qtonopoiska uprava lani podražil* , samo cigarete slabše aorte, kl jih kadijo povečini uradniki in delavci. In če Ljubljana z Okolico plača državi za cigarete v šestih mesecih had 17 milijonov dinarjev, potem je lahko reči. da so kadilci Vsekakor wt' ntoČ državotvorni ljudje. '_ piimin i Od obstoji sedanjih dveh večjih političnih strank v Združenih državah,je bila zvezna vla-da v rokah ene izmed teh dveh strank, republikanake ali demokratske. To. velja ne le glede predsedntšttff, inkrveč tudi glede kongresa. Manjše politične stranke redkokdaj dobivajo kakega zastopnika v kongresu. V sadnjih desetjh kongresih ni bito v senatu nikdar več kot dva "neodvisna" senatorja ali več kot 9 zastopnikov Jrugih strank v reprezentančni zbornici. Sedanji 72. kongres ima le po enega zastopnika Farmer-kabor Par-ty v vsaki zbornici. Ostali senatorji oziroma reptozentahtje so •'republikanci" alt "demokrat-jie". V primeri z 'dvostrankarskim sfetemom' Ztfhiženih držav je v francoski pOcftaheki zbornici nič manj kot 1# političnih strank. Anglija, "mati parlamentov", je v pretekloetf imela sistem dveh strank, ali V zadnji dobi je Labor Party v 'odrinila liberalno stranko. V parlamentu, ki Jn bil izvoljen 1. 1961, ao konservativci v večini, dbčim "National Li-berals" in "Laborites" tvorijo opozicijo. V češkoslovaiketn parlamentu f* kar IT strank zastopanih. Na Nemškem, kjer tudi velja proporcionalno zastopstvo, je zadnSl Reichstsg vseboval 12 raznih strank. In isto velja več aH manj v vseh evrop- «krh parlamentarnih državah. Ameriška politična zgodovina je polna neuspešnih prizadevanj, da bi se razbil sistem dveh strank. Geoffe Washington je bH edini predsedniški kandidat, ki nl imel ilfkakega protikandidata. V predsedniških vol.tvah od leta 1792 naprej nl bilo le v devetih voltttih kampanjih več kot dva kandidata za predsed-ništvo. 2e le ta 1836 je bilo pH predsedniških kandidatov. L. 1860 je Abraham Lincoln imel proti sebi tri prctikandldate ia 1872 je Grant vodil borbo proti sedmim drutf.h kandidetom. Zanimivo s zgodovlnskege stališče je dajstro, da prvi resni poskus vstaje proti previs-da joči ma dvttna strar.ksms je bil storjen od reskcionarjev. ki so bili mnenje, d» Združene dr-žave zavzemajo preliberslno stališče. zlMll kar se tiče imi-grantov L. 18» je bils organizirana tskosvsns "Amerirsn Psrtjr", kl je k mehi saslovels pod pridevkom Know-nothings' (oni. ki nič ne znajo), to pa sato, ker je ta stranka račrtkome delovala na skrivaj in so voditelj« zanikali, dn Ji« je kaj znano o njenem delovanju. "Know- nothtags" so izmed drugih pro-gramnih točk zahtevali, da le tukaj rt>jeni Ameriknnci biti isvoljen I in da sme biti naturalialraa Ma pa fel-letnem bivanju v tej deieli. L. 186A je ta reakcionarna stranka zmagala v mnogih državah. Leto za tem ja stranka imenovala prejšnjega podpredsednika Fillmora sa svojega kandidata, ali t« je dobi) le 876,000 glasov izmed <060,000. Stranka je kmalu potem razpadla, a)i razne organizacije so od časa do Časa šaman poskusile o-živiti "nat i vrstični programi Ameriški liberalizem jo prišel do israsa v takoavani MPree-Soil Party", ki je imela geslo: svobodna zemlja, avoboda govora, svobodno delo ln svobodni ljudje. PrevledujoČi element v tej stranki so bili "abolicionisti", k) so poudarjali borbo proti su-ženjlstvu. Ko se je Lincoln pojavil na političnem odru, je bila ta stranka absorbirana v novi "republikanski" stranki. Profesor John Dewey, voditelj sedanjega gibanja sa ustanovitev "tretje" liberalne stranke, je deda v no predaval o razvoju trtttje-stranklnega gibanja v ameriški politični tgtodovini in zasledil vsaj še*t gibanj za tre-rilne vojne na- tjo stranko od tbr prej, kl so se kasneje zlila drugo z drugim oziroma vlila v eno ali drugo dveh glavnih političnih strank. . Prvo gibanje je bila vstaja 11-beralrifh republikancev kot protest proti nasilni politiki ns-prem Jugu. Druga vstaja, ki je bila bolj socialnega pmhenav ae ja začela a fanhnrji na zapadu. Nastopali so v državnih volitvah pod raznimi imeni, ali v glavnem je njihova borba bila naperjena proti visokim pre vozni nam in favoritizmu prometnih baronov. L. 1677 jo nastala "Oreanbeek Labor Party" (1874-1884), ki je prevzela zgornja gibanja in predatavlja prvi poekus ameriškega delevatva sa neodvisno politično delovanje. "Greenbaeker-jt" ao težili za soolalpo kontrolo denarnega ln kreditnega ai-Btema. • Ban ko vek izdani tekom civilne vojne brea kovinekega pokritja, ld jih je narod vsled zelene barve na obratni strani nazivftl "grsenbftcks" in ki so deloma še v cirkulaciji, ao bili padH za več kot polovico avoje nominalne vrednoatl. Stranka je hotela prepovedati indajo drugih vrst banknot in i inflacijo pridobiti tem benknotam staro vrednost. Stranka je bila tudi proti daritvi javnih zemljlftč železni-cam in za krajše ure dela in razne socialne poboljške v prid delavcem. V volitvah 1. 1878 je ta stranka dosegla mlMjon glasov in izvolila 14 kongreenlkov. "Populieti" je bila prihodnja nova stranka, ki je poudarila eo-dalna vprašanja v političnih kampanjah. Uradno ime atranke je bilo "Peoptfa Party", ln daai je bila pretežno agrarnega značaja, je vendar tvorila prvi politični poskus akupns akcije farmarjev in delavoev. Ta atranke je bila za postopno večjo doho-darino, za vladno laatnino prometnih sredstev in aa dMrtne volitve predeednlka ln senata. Svoj vrivutvec ao "popttllatr dosegli 1, 1864, ko so dobili milijon in pol flasov. Od drugih manjith strank jo bila Sociallat Labor Party ustanovljena leta 1876 zlaatl vsled vpliva nemških imigrantov in od tedsj je vedno imenovala kandidate za predsedniške volitve, dasi jc bilo števila glasov nesnst-no. Sedanja Socialist Part? je imela svojo prvo narodno konvencijo 1. 1600. V volitvah leU 1912 je njen predoedniški kandidat, Bugene Debe, dobil skoraj milijon glasov. Ruska revolucije je razdvojila to etrar&o, ko je levo krilo postslo komunistična stranka. Od l.beralnih gibanj naših dni je treba omeniti najprej vrtajo progresivee ali Buli Mooee pod Roos*\eltom. L. 1912, ko je ta povzročil razdvoj v repubHken-ski stranki, Je dobil 4,006,000 glasov. L. 1924 Je U Folette vo-dii Fermer-Labor Party proti dvome poglavltnimima straaks-ms. Strsnks je dobile ifiM/OOO glssov—FMs. TenoM sem slišsls aumljlv ropot v apslnkl. Ko sem tiho vsUls. •«« videis izpod postelje moleti človeško nogo." "Bila je kajpada vlomilčevar •Ne. motava. TM ea Ja dlU šal sumljiv ropot." Maj m b« Evropa spa- \(Po 1GB.) Konferenca v Lausanni, kjer so skušale morodaj ne dešele rešiti vprašanje reparacij, je kon-čana. Skoro niti ena konferenca nl tako zanimala splošnosti, kakor ta, ker smo pričakovali, da bo po proviaoričnih rešitvah vendar prišla končna rešitev. Poleg tega ee je pe splošnost nadejala, da bo ta konferenca vstvarils predpogoje ss odstranitev svetovna gospodarske krlae. In čo ae je prav rešitev reparacij približala zaključku, ae pa nada na dalakoaežnejše akcije ni nraeničila. Posebno je obšalovftti, t na glede na poaa-možnosti, da ae v Lausanni nlao ozirali na to, da je rešitev repa-raeijokega problema v tesal avesi s vslutnim in kreditnim problemom, dalje z vprašanjem protekcionizma v mednarodni izmenjavi blaga. Na U dejstva ja sadnja reeolucija mednarodne strokovne zveae še posebej opo-sorila Društvo narodov. Vsrok, da se lausannaka konferenca ni ba vila a temi vprašanji, ao Zedlnjeae države, ki ae nahajajo prod volitvami predsednika ter nočejo podajati nikakršnih odločnih izjav in ee Izgovarjajo, češ, da je to notra-nje-evropska tifav** Pred volitvami toraj Zedinjene drŽave ne bodo v, tem oalru dale nobenih iajav in earadi toga eo ee mogli tu4l, pklepi lauaannake konferenca. n%P^šati le na delno rešitev, nl p^ pn moglo sklepati o avetovnqgoapodarskih problemih, kar bi bilo nujno treba rešiti, če nočemo, da bo gospodarstvo še hajšo propadalo, Kako je nujna rešitev teh vprašanj, dokazuje vedno večje število neaapoakanih, kl utegne znašati daaee v evropsko amo rlškem kulturnem svetu od 80 do 86 milijonov ljudi. Stavilo Je pa še več|e> ker nimamo stati-stičnih podatkov, če vpošteva-mo, dn dela po vsem svetu mnogo delavoeV samo po nekaj dni v tednu. Vlad« sin ne vedo pomagati, kako bi opravile kapitalistično goepodaratvo zopet v tok ln zaradi tega ae bolj ln bolj za-oetrujetfo gospodarske in politične raamere. Polom kapitalističnega sistema je v andnjlh letih kriaa prišel ie tako daleč, da je induatrijska svetovns produkcija, kl je najboljšo merilo, prišla še na predvojno stopnjo. Zakaj, če upoštevamo, da je v tej dobi prebivalstvo silno naraslo, tedaj značl stanja predvojne produkcije, da j« preskrba človeštva mnogo slabša, kakor jo bila ipred vojno. Zlaati pa je pomembno, kako se Jo industrija med vojno ln po vojni raadelila na poeamefene deželo. Za Evropo je to dejstvo prav posebne vsžnostl. Svojo nalogo v tem smislu mora Evropa izvršiti le, 6o začne rasno misliti na zodi-njonje. Pt*d vojno je evropeka intetrija domlnirala. Med vojno In v AiM krize je pa v primeri s drugimi deželami Izgubila to prednoatno mesto. Ce je snaiala industrijska produkcija v Evropi 1018 — 100, vidimo, da ja db začetku toga leta bils ls industrtfs Frsncijs ns tej stopnji, napprotno pa Je padla v Veliki Britaniji ns H», v Av-strici na 78, v Nemčiji na 62 In na Poljskem na 46. V Nemčiji je zaradi slabe notranje in zunanje politike padla koH&in* produkcije eelo na stanje 1896-97. V iavenevropekih driavah ao padle tudi Zedinjene država na predvojno stanje, Kanada pa ae je dvignila n« 147, Japonaka celo na 222 (s oairom na vojuo industrijo, ker ima vojno s Kitajsko) v letu 1982. Vsem p« prod-njači sovjetska Rusija, ki jo dosegla odstotek 261 predvojne produkcije. Enako ugodne raamere ima Svodi ja, k l se je dvignila do 108 odstotkov. Is teh dejstev je jaano razvidno, da eo stare industrijske države Evrope znatno izgubile na svetovnem pomenu v prid novim, večinoma prokomorakim Industrijskim deželam. Kaj naj torej Evropa atoriT Urediti mora predveem raamer-je med deželami, kl ao večinoma majhne, da ae bodo mogle ras-vijati kot goapodarska enota. Lansko leto ae je kriza v Evropi zopet izredno poostrila. Produkcija je bila še prlčetkom let* 1931 jako majhna ln ao je tekom leta še anišala v Avstriji aa 18, v Nemčiji aa 81, v Franciji ia 23 in na Poljakom sa 29 odetot-kov. Tako pa na Japonskem le za 8, v Kanadi aa 12 in v Zedi-njenih državah v Ameriki aa 16 odstotkov. Naaprotno pa ae jo produkcija svišala v tem čaau v Veliki Britaniji sa 7 in na Sved-skem aa 4 odetotke, v sovjeteki Rueiji pa aa 80 odstotkov. B-vropake države so bile v tem la* tu krlse zopet najhujše prizadete, kar pomeni veliko oelabe-loet prod drugimi drŽavami, fajema v tem je eamo Velika Britanija, kjer ee je po opustitvi zlate valute za nekaj časa dvignila produkcija tekstilne industrije, danea pa še tudi tam narašča nezapoalenoat. Evropa ae mora adruliti, da ae bo mogla ubraniti krlss, kor po vaeh dešelah goepodaratvo nazaduje; Le še v Belgiji nl aa-znamovati znatnega poelahda-nja v goepodaratvu. Nepreeta-no pa gospodarstvo nazaduje na Finekem, Grškem, v Italiji, Nor. vevijl, Avstriji. ' Portngalekl, Rumuniji, Španiji, Turčiji in na Ogrskem. Jako naglo ja padla konjunktura na DenOkevn, v Estlandljl, Franciji, Utakl, Ll-tavski, Nizozemaki, Poljaki, Svedeki, Švici in na Oehoaiova-škem. Pa tudi v drugih dešelah ae goapodaraki pobožaj prej poslabšuje kakor iaboljšava. | Izhodišče krlae ao bila predvsem prekomonoke agrarne drŽave ln dobaviteljice aurovin. Tam se k risa ne povečava več, zato je oklepati, da ea nahajamo na točki, ko ss mora goepodsr-stvo pričeti sukceaivno isboljšs-vsti, kar ps nss vendar na sme navdajati a prevelikim upom. Pregled gospodsrstvs po po« lameznih deželah evaAa nas vendar navdaja a bojaznijo, da B-vropa v doglednem čaau še ne more računati z Ugodnejšimi u<>-spodarakimi razmerami. AU tudi, če bi ee izboljšale toepo-iaraks ras mere, ostane vendar Isjstvo, da ao tako avrarne ka-tor kmetijske dežele po krizi ob-iutno prizadete. Zato bodo Še dolgo trpela, čettali krito premagajo, vendar pa ne pridejo na prvo meeto, ker jih bodo prekašale prekomorske delale. To dejstvo kategorično nalaga s-vropskim gospodarskim .sllam, da se v obrambo pred ie hujšo krizo končno organizirajo po gotovem načrta. Vlade vaeh detel ae morajo zavedati teh dejstev ln nalog ter delovati z vsemi silami, da čimprej rešijo problem reparacij, potem pa na-Čno aa Evropo odločilna gospodarska vprašanja, ki obstojajo predveem v tem, da evropske dežele prično soddovati kot ena gospodarska os lota. — Po D. P. BmJl Islaml ama rmt m Mini pri Poslužll sem ss selo ugodnega Izletniškega vlaka, ki vozi ls Ljubljane v Belo Krajino ob nedeljah. Ni ml bilo žal. Vožnja po dolenjakl atranl odkriva potniku, kl ae Še ni vosll tod, mar-sikatero zanimivost, ki jih drugi kraji nimajo. Prijazne dolenjske vaai ae skrivajo v senci sadnega drevja. Polja so liki preproge položena po valovitem svetu in so skrbno obdelana. V Trebnjem izstopajo oni, kl so namenjeni v Mirensko dolino, kt hI Jo tudi prav lahko Imenovali dolino gradov. Novo mesto je **k> slikovito ln njegova okolica ja aila prikupljlva. Vedno lepše postaj« ie vrste od Kandlje naprej proti Bell Krajini. Potniki aaplrajo okna, znak, da mora biti tunel blisu In precej dolg. In raa ae znajdemo kar naenkrat v predoru, akozl katerega vosi vlak T minut. 811-čno kakor na bohlnjakl železnici od Jeeenlc proti Bledu, ko ae C o prihodu la predora odpre pre- rasen razgled na Jezero, je tudi v Semiču, ko ae nam od^re prelepa Bala Krajina globoko C)d nami v veej ponižnoatl In poti. 2e razgled a aemlškega kolodvora bogato plača vožnjo. Izstopamo, Same znane ljubljanske "firme", kl oblotejo ob nedeljah idaj ta, adaj oni hrib ln goro. Novomeščan! šo tudi prišli. In kar ae odtrga precejšnja proceelja, kakor da a^ se vrnili "neihškarjr (belokrajln-aki krošnjarjl, ki ao krošnjarlli po Nemškem) in neeejo svoje proflte domov v belokrajinaka aela ln v kočevska naaelja. Pot ja prav prijetna. Nekaj čaea gre po eoncu, potem apet zavije v hlad bukovega goada ln ee polagoma vapenja višje in višje. Vodi aH čaa Kleče in Planino, a-li pa čez Rleče In ftkrllj na Mir-no goro (1048m), Zadnji dal pota gre po sond, kor pride potniku telo prav, da ae malo ohladi. Takoj pod eerkvljo av. Frančiška, kl je najvišja v Bell Krajini, atojl planinski dom. Prav po belokrajlnako Je ekromen, toda gostoljuben. Vplana knjiga pove, da je bilo letoe tam gori čes 800 turiatov, oakrbnik pa pravi, da jfc poleg vpisanih obl-skalo dom ie 1000 otrok is rasnih šol. In če Je kje na meetu oblak šolaklh otrok, ja tukaj v prvi vrati. Razgled t Mirne gore je očarljiv In celo obaežen. Proti vsho. U prehaja valoviti belOk(*ajln-old evet v širne hrvateke ravnine ln Izgine slednjič tam daleč 4oll v modri megliel. Tam za-Saj pogleduje od Ogullna otec Klek, kl Igra tako veliko vlogo v našem bajeelovju. Na vel me-•tih aa aveUika arebrna Kolpa, kakor da bi nam pamedikavala, vabeč v avoj prijetni objem. Za-mislimo ae v davnino, ko eo Štrleli poaamezni vrhovi ls širnega morja, ki je pokrivalo Halo Krajino. Na Rimljane nas apomtn- ja Mltrov žrtvenik ne daleč od St mtča. Na prlbeglioo, ki ao pri-/.ali Um iaped VelobiU in ša Iz južnejših krajev, pa aae spominjata dve pravoslavni cerkvici v Marindolu In na Bojanelh. To aelo je odkrila avetu pred par leti sekira, ki je neuamilje-no porušila Veliko Bukovje, naj-večjo betokrajlnoko loao. Ns ns-aprotni strani, na jugovshod-nem pobočju Gorjancev ps ee belijo aols potoboov Junaških Zumberčanov, kl so branili nsšo oljo domovino pred Turki. Css mineva in žal js trebs misliti na povratek. Vračamo se P<^asi. Sredi vinogradov smo. Stesa nas vodi mimo zidanice, ki je odprta. V senci pa so gostje Cidane volje ln takoj vabijo nas — tujce — v svoj krog. "Hajd, kumek moj dragi, sad se napij, dugo nas ne bu, sad se navžlj I" Potem pa tisto mešano: •Trinke, trlnke vajn, če ai kaj -fajnl" Človek bl kar ostal, če ne bl naš kažipot opozarjal, Mda Ja treba pojt". Ukof Je pri poetrelljivem Dajčbirtu, kl Je dal na mlSo dobro jed In pijačo sa sktomen denar. Potem ae človek veaelo podov! a trdnim aklepom, da bo še in še prišel pogledat. V Semiču emo prišli pravočaano na vlak In doblH prav prijetno družbo, ki ae je vračala ts Metlike in Je bila vsa navdušena u Belo Krajino. Ko bodo Ljubljančani IsvohaH vsa prijetno-Mtl nedeljskih lslotov v Belo Krajino, bo morala fteletnlka uprava uvesti še drugI Isletnlš-ki vlak. _ haznm viitl Ilirija proti lanaarjeni Slou* Clty, Ia. — 86 policajev In deputlierifov je bilo po-zvanlh nad 460 farmarjev, ki eo plketirali klavnice. V drugem liHtnu farm a rake stavke ja padel dovoa živine v klavnico sa Veletrgovino a farmaraklml produkti ao U-prte, kakor tudi javni trgi. Par-marji skušajo razširiti atavko na vaa srednji sapad, od Monta-ne do Ohfa. _ Prodajalci Dally VMkerja pod. vrienl doportoeljl Chicago. — Vaak Inosemse, ai prodaja komuniatlšnl list Daily Worker, Ja podvržen de-portaeiji, po iajavl avesnsgs In-apektorja Flneja. Cikaškemu odboru Civil Lil>erMea unije Je povedal, da je Da«y Worker na pre(K>vedani listi sVeanega de* iavskegs (deportaeljekega) de-parmenU, kar Je navakrMje s poštnim departmentom, ki Ust kljub tema doeUvlja. Državna fodornoUa Barre, Vi — Državna dalav-aka federacija v Vermontu Je indorairala kompletno aoeial I-sti^no listo aa državne ln svanie urada. Ksndtdst sa governerja Ja Prod Sultnr, predsednik mednarodne kamnoaafke unije. Oklahoma Clty, Okla. -Tte dni ao ee tukaj aešll aaatopnlkl 88 farmarekih zadrug, kl m po-fajo a čiščenjem bombažs. Ns eeetanku eo naretim nsčrt sa centralno orvanlmaijo pod o-k ril Jem Farmareke unije. Upton Sinclair: Sto procentov Za ProtvHo praval Buri Peter je vso osUlo noč porabil v to, ds si Izmisli storijo, katero bo skulsl naslednji dsn natveziti McGivneyJu. Seveda, Roze Stem ne bo omenil, trdil bo le, ds so mu rdečkarjl sledili prav do sobe 427 ln imajo v Guffeyjevl a-genturi vohuna. Peter je naslednji dsn svečano pripovedoval svojo Umišljeno storijo in zo-pet prepozno spoznal, ds je napravil prav tako neumnost. V teku štiriindvajaetih urah je ie vsak rdečkar v American Cityju vedel resnico o razkritju Petrs Gudgejs kot trustovskegs vohuna. Isto storijo je objavila tudi "Trobenta," katera je obširno poročala, da ao napolnili kar par strani, objavili njegovo fotografijo kakor tudi omenili, v katerih zarotah je vze deloval. Vse to je p reči tal še McGivnejr in njegovi ljudje in vedeli so prsv Uko dobro, da Je bebec, kakor Peter sam. "PoiščiU si delo z lopato in krampom," mu je dejal McGlvney in Peter Je obupan odšel. V Upu Je imel le nekaj dolarjev. Te je kmalu izdal in zopet je vanj strmela lakote s svojimi pošastnimi očmi. Nekega dne pa se je pred nJim nenadoma pojavil MoGlvney in mu sUvil nov predlog. 8e bi se za Petra našlo delo, ako je dovolj krepak. PeUr bl moral nastopiti kot obremenilna priča, ker dobro pozns vso socialistično gibanja, pozna pacifiste, socialisU, sindikaliaU in IWW-ejce, ki so v zaporu. V nekaUrih slučajih manjkajo dokazi. PeUr lahko prejme tvojo prejšnjo plačo, ako je pripravljen sesti na pri-čevalno klop In potrjevati, kar mu bodo zapo-vedall—seveda, ako se upa v porotno dvorano pred iensks porotnike in pred vohune naaprot-ne strsnke—ln, ako se ne bo zopet zaljubil. PeUr ni niti občutil nesramnih žaljivk, tako zelo ga je presenetil in preplašil McGivneyjev predlog. Stopiti na odkrito polje, izpoaUvlti aa zasmehu in sovraštvu socialistične strank«— gledati jim v obrazi On, PeUr, mravlja, bi se moral vleči na tla med udarjajoče pesti velikanov! "Da," je dajal McGivney, "je precej nevarno sa takega strahopetca kot sU vi, a prav slično delo so prsd vami napravili že drugi s ponosom in šs nihče nl radi tega umrl." Mc-Givney je trdil, da ga selo malo zanima, ako sprejme predlog ali ne, Izvršil js la GuffayJevo povelja. Delo je vredno štirideeetih dolarjev tedensko, Peter naj sa premisli. PeUr je premišljeval V žepu je imel la nekaj centov in le dva tedna je dolgoval najemnino. Goapodlnja ga je vedno pričakovala v predsobi kot Indijanec s tomahavko. PsUr se je branil: Njegova Umna preUklost za časa Perikleja Priama in ona is Umpla Jimjambo mu bo škodovala kakor js bilo to že takrat, ko js nameraval nastopiti kot obremenilna priča v Gooberjevem procesu. MoGlvney pa ga je ostro zavrnil, da s Uklmi izgovori ns bo prišel daleč. Ušivi naj aa v vlogo spreobmjenega IWWeJca in čimveč aločinov in lumparlj krije njegovo prejšnje življenje, Um prepričevalnej-še bodo njegove izjave prod porotniki, ker bodo v njem spoznali apreobrnjenega grešnika— pristnega IWWejca. PeUr je vprašal, kdaj bl moral naatoplti kot priča. "V naslednjem tednu," j« odvrnil McGlvney. Sedemnajat JWWeJcev bl moralo biti obaoje-nih, osumljeni ao zarote. PeUr se bo moral pojaviti kot priča in ispovedati, kolikokrat jih je slišal, ko ao druge pozivali k nasilju, kako ao ae bahali, da ao zažgali žitna polja, podUk-nili v aeno fosforjeve bombe, sabljali v aadno drevje bakrena leblje, v cirkularko pa želesns bodice, v lokomotive pa eelo smlrkov papir. Petra naj U izpovedbe nič ne skrbijo. McGiv- nejr mu bo vse povedal, njemu bo treba besede le ponoviti. VrhUga ga bodo časopisi slavili kot Junaka in dokazali, da je vse storil le Iz plemenitih nagonov stoprocentnegs Amerikan-ca in noben vojak v vojid ni državi več pripomogel do večjih in nevarnejših ualug. PeUr je dejal, da to čaaopial lahko mirno potrdijo, ker s to izjavo si ne bodo prsv nič obteilli svoje vesti s kako lažjo. McGivney je Petra tolažil, da nl v Guffeyjevem načrtu, da bi rdečkarjl spravili eno izmed najboljših prič s sveta. Petra bodo imeli v sigurnem In skritem kraju in vedno bo obdan a telesno stražo. Kakordolgo se bo nshajal v American Cityju, bo sUnoval v hoUlu De Soto. S Um se je uredila vaa zadeva. Tu je še stal ubogi Peter z nekaterimi centi v žepu in pred seboj je videl ognjen voz s čarobnimi konji. Treba mu je bilo le vstopiti in že so ga konji,odpeljali v Olimp. PeUr je vstopil. . . 74 M*Givney js Petra odvedel v Guffeyjevo pi-ssrao. DeUktiv ni izgubljal čaaa z govoričenjem. Odprl je predal In iz njega izvlekel dolg, s strojem pisan dokument, v kaUrem je bilo navedeno vse, kar je. državno pravdništvo hotelo dokazati IWWeJcem. Najprvo ja Peter poročal, kar je videl in ališal. Ni bilo doati, vendar je zadostovalo kot kljuka, na kaUro aa bo obesila vsa storija. GUvni stan iww-ejcev je bilo nekako zbirališče brezposelnih de-lavoov, ki niso imeli niti sUnovanja—ljudje, kateri so na rfvetu prejemali najhujše udarce in jih mirUio prenašali, le včasih so jih želeli tudi vrniti. Nl bilo nepravičnosti, katere še niso okusili—in za celo kopo udarcev bi vrnili samo enega. Med njimi so bile tudi osebe, lca-tere so se hotele povzpeti kvišku pa so si sedaj v onemogli jezi dajala duška z grožnjami. Včasih se je med njimi pojavil kak prisUn zločinec, kak zvodni vohun, kak PeUr Gudge ali Joe Angel PeUr je ppvedal najhujše, kar je le vedel o zaprtih IWW«jdh. Guffey al je vse zabeležil in je na podlagi tega gradil dalje. Ka primer Alf Guinnss se je spri s nekim farmarjem. Kratko nato js pogersl sosednji skedenj. Guffey se bo s Petrom podal v dotično vas, da si ojrledajo okolico, potem pa bo moral PeUr izpovedati: Guinnea in nekaUri ostali obtoženci so podUknili požar!— Peter ni imel namena, spuščati se v slična podvzetja, a Guffey je o vsem tako trgovsko razpravljal ln vse se mu je dozdevalo Uko jaa-no tn razumljivo, da se PeUr ni drznil pokazati svoje strahopetnosti. Slednji* pa ja bil vojni čaa, na stotina ljudi ja dnevno izgubilo življenja v Argonih—zakaj ne bl PeUr riakiral in pomagal pri uničevanju sovražnikov domovina? Dva dni pred raapravo sU McGivney in še neki dsUktiv pripeljala Petra v pisarno državnega pravdnika. Pol dneva je tu prebil v razgovoru s gospodom Burhardom ln njegovim pomočnikom, gospodom SUnnardom, ki boeU vodila proces. MoGivney je Petra posvaril, da okrošnl državni pravdnik ni poavečen in bo smatral Petrove Izjave kot reanične. Petru pa st j«' dozdevalo, da je to laš in Ima U izgovor le jgppen, prihraniti gospodu Burhardu neprijeten občuUk goljufivega priznanja in varo-vati državnopravdnlško dostojanstvo, v slučaju <)a bi PsUr v zadnjem trenotku podal nasprotno Izjavo, kakršno so si želeli. Opaail je tudi,,da sU gospod Burhard in njtgov pomočnik pri Izjavah vedno oposorila, naj izpolni kako vrzel ali pomanjkljivost. In PeUr je vedno uganffl, kaj mu ja atoritl. Oiovanni Papini: PripovMovaijs • Mkn V soboto avečer se Je pojavil pred menoj mož, ki ga nisem i videl dobrih dvajset let. S Patom Cairneasom sva bila prestola prve čase svojega prihoda v Frisku glad in strah. Večkrat me je duhoviti in dobrodušni Pat rešil is krempljev obupa. Ko sem pa prispel v orlJenUl-ska mesU, nisem o nJem ničesar več slišal. Nisem ga pocnal, ko je prišel ml ni povedal svojega imena. Izpremenil se Je bil po barvi in menda tudi po Ulesu. Bil Je trs bele polti in tposUl ml je hrast rjave barve. Potoval Je po svetu. prva leta it potrebe, potem pa iz radovednosti. NI kraja, ki bi ga ne bil videl, morja, ki bl ga ne bil prevozil in poti, ki bi je ne bil prehodil. Govori o-sem jezikov In dobrih dvajset narečij. Bil je pajdaš morskih rszbojnikov. trgoval Je a kačami. bil vrhovni čarovnik, lažni budhistični menih in vodnik po pustinji — skratka pečal ae je t vsem. kar prinaša kaj (spremembe. Na svojem potovanju je odkril otok. ki mornarji In semlj pisci še niao vedeli sanj. BO je otok Tihega oceana, sa spoana nje večji od otoka Sandtrich južno od Nove Zelandije. Na nJem prebiva nekaj sto papuan-aklh otočanov, ki ao priapell tja pred mnogimi stoletji na avojih barkah. — Posebnost tega otoka, — mi je pravil Pat Calrnees, — nl v njegovi obliki, niti v njegovih prebivalcih, temveč v Um, da so poglavarji pomena že davno spoznali, da more otok preživeti samo določeno število prebivalcev in sicer točno sedemsto sedemdeset Velik del hribovito zemlje Je nerodovlUn, v morju pa tudi ni poeebno mnogo rib. Od zunaj nl mogoče ničesar dobiti, ker po njihovem prihodu še nihče ni prisUl pri otoku, a vnuki prvih prebivalcev niso več znali graditi čolnov. Zato Je zbor «>ogiavarJev še v pradavnih časih rasglaail preču den zakon, da mora namreč vsakemu novemu rojstva slediti smrt. Uko da bl bilo prebival-cev vedno samo »edemsfo sedemdeset. To Je menda edinstveni zakon ns svetu in nad aJim strogo bedi svet sUrcev. oflkoječ ia čarovnikov ln vojščakov. Kakor v vseh državah aveU p gajo tudi na Um otoku porodi naravne smrti ln Uko mora pleme vaako leto ubiti jfceet ali dvajset nesrečnih, a aveU ia-ključenlh otočanov. Strah pred lakote je vsilil papuansktm oll-f srhom isum selo grobega, toda nkrat na točnega štetja. Ei na leto, seznam rojenih (n umrlih. Ce jn, recimo, dvajaet novorojenčkov in oaem umrlih, ae mora dvanajat živih žrtvovati sa obči blagor. V aUrih časih je aadeU smrt najaUrejše, ker pa imajo v avetu poglavarjev aUrci večino, ao uredili to atvar tako, da Ja odlo-ČIUv prepuščena uaodl. Vaak prebivalec ima leeeno Ublico, ki Je na nji izrezljano ali a hieroglifom napisano njegovo ime. Ko napoči strašni dan, ae sbero legltlmscije živih v sUr Čoln zakopan pred koliko sveU. tn najtUrejži čarovnik Jih dobro premeša s veslom. Potem tzpu-sU nalašč v U namen drealranega paa, ki skoči v čcfln. vzame Is njega toliko tablic, kolikor jih ja traba. in Jih po vrati Uroči čarovniku. Izžrebani Imajo tri dni čaaa. da se poalove od svojcev in si končajo življenje na način, ki jim najbolj ugaja. Ce ostane čez tri dni še kdo, kl ni Imel poguma končati ai življenje, ga zgrabijo štirje najmočnejši možje, ga potlačijo v meh. obtoAe s kamenjem In vrlejo v morja. Človek mora živeti nekaj čaaa med Umi ljudmi. Če hoče rasu-meti vso strahotnoat Ur vse tragična In groteskas posledice tega aakona. Vsaka lena. kl opati, da je noseča, aa tapre v svojo kočo tn se ne upe nikamor po- spomladi, ae »bero, da prečltajo kazati Noeata št na je sovraž- nica, vai bi jo sovražili Vaak otrok v materinem telesu pomeni jsvne nevarnost. pa tudi mati in oče nisU vsrna, da usoda ne določi nje ali njega, da se u-smrti in umakne otroku. Na otoku je tudi zelo razširjen umor, ker morilci mislijo, da bodo izravnali število porodov in da se vaaj za nekaj čaaa izognejo strašnemu praaenečenju usode. Žrebanje žrUovsnih je najstrašnejša zborovanje, kar sem jih kdaj videl. Bil sem na enem takih sborovsnj in napravilo je name selo žaloston vtis. Sprva se skušsjo nekaUri skriti v pečinah, da bi ušli nevarnosti. Toda otok je majhen in budnoat je v Interesu vaeh; odsotnost poveča nevarnost prisotnih. NekaUre morajo šiloma prignati na zborovanje in videl sem jih, kako so se obupno branili oddati Ublico s svojim imenom. Takrat jih je bilo samo devet odveč in videl sem, da nihče ni sprejel strašne usode vdano. Neka mlada žena se je krčevito oprijemala poglavarjevih kolen in prosila uemi- Ijenja. Imela je še majhno det« "^Nekega dne ga je poeetn Pe- In solznih oči je prosila, naj jo pusU živeti še leto dni, da ne ostane deU aamo. Že priletni mož je zatrjeval, da je težko bolan in da bo itak kmalu umri, toda prosil Je usmiljenja, češ, naj mu dovolijo umreti naravne smrti. ;Neki mladenič je milo prosil, naj ga pusto živeti, ker je edina opora stare matere in treh bratov, kl še niso zmožni dete. Roditelji so krčevito plakali, ker je bilo med izžrebanimi njihovo zadnje in najlepše dete. Dekle je proeilo, naj počakajo vaaj do njene avatbe: hotelo ae je čez nek^j dni poročiti in ni hotelo umreti, ne da bi izpolnilo bodočemu moftu dano obljubo. Neki aUrec, član aveU, ae je akušal rešiti, češ, da on edini pozna Ujno, potrebno plemenu za življenj^, ln če ga uamrU, je iz oštčte nikomur ne bo odkril. Tri dni ae je razlegaj po vaem otoku samo jok. Toda zakon je neizprosen in ne pozna odlašanja. Samo v enem primeru se lahko izžrebani teši :Te je pripravljen kdo fhqft umreti namesto njega. Tbda domačini ao mi pravili, da da to skoraj ni koli ne pripeti. Tretjega dne le je ubilo še sedem obsojencev, a četrtega dne ao vrgli zgodaj zjutraj vpričo vaega molčečega ljudstva v morje aamo dve vreči. Pat Carineaa mi je pravil še mnogo drugih igodb, toda to sem ai saradi njene posebnosti najbolj zapomnil. Clement Vautd: Peter ln Pavel ste študirala na isUm llceju, toda ne z enako marljivostjo. Peter je bil zelo dober dijak in profesorji so mu prorokovali sijajno bodočnost. Pavel je bil poglavar lenuhov ln gospod RoaatLaroaa, kl ai je zaman priaadeval vzbuditi njegovo zanimanj« sa grščino ln latinščino, mu je dan aa dnem ponavljal: — Lenuh tU in niš ne bo it vaa. u Petrovi roditelji to bili tračni, da imajo tnk«g* Sina. — Prigovarjal mu bom, naj gre na vleoko šolo, — je pravil oče znancem. — Ze adaj kaže, da ae bo povzpel aeloi visoko. In rea je napravil, vse izpite a odliko; aam rektor univerze mu je pri sadnjem izpitu česti-vi tal. Pavel pa ni krenil po UJ poti. Oče je moral a žalostjo v arcu priznati: — MoJ sin je Upad. Nikoli ne bo gnal prevajati Roraca ali VergUa. A grščina ma je španska vaa. Najbolj t bo snet i ga iz šola. Bo poč izgubljena eksi-ntenca. Ko je oče vprašal Mre. kaj hoče poaUti v življenju, je odgovoril: — Akademik. ») Paral j« pa odgovodj na lato vprašanj«: — Kolesa bom popravljal. Ko mu je bilo trideeet let, najboljši študeat Aa al bil član akademije, pač je bflfre še ls-dal v samozaktfbl 4% zbirki pasmi in isročil vraUrju v Or-deona tri drama v stihih. Pa tudi Paral ga j« Ml la odlikoval v svoji stroki Najprej je popravljal navadna, potem motoma kolesa, slednjič pa tudi avtomobile. Njegova skromna delavnica se je razširite in postal* tovarn*. PeUr si je pri-z*dev*l ukrotiti Pega**, Pavel je brez poeebneg* trud* krotil štirideset konj. Prišl* je vojn*. Kot pesnik je mogel Peter služiti domovini s*mo n* bojišču. Služil je pri pehoti, n* bojišču je bil štiri leta, napredoval je do serUnU in za hrabrost je dobil vojni križec. Tudi Psvel je šel na bojišče, ker je pa bil tovarnar, ni ostal tam. Njegova naloga ni bila izstreljevsti naboje, temveč izdelovati jih. fedelai jih je mnogo, mnogo, neizmerno mnogo Zaslužil je mnogo denarja Dobil Je križec častne legije. Peter se je izkazal v bojih dostopnega klasične izobrazbe. Braneč moet na Somni se je spomnil na Horatia Coclita ter ga posnemal. Pavel je pa širil tvoje tovarne v neskončnost. Ni živel z v*vi-šenimi spomini na stari vek, temveč z dražestno Igndko Liano des Begonias. ter, ki je bil na dopustu. — Not kako se ti kaj godi? — ga je vprašal Pavel. — N« slabo ... a tebi? — Dobro, toda moja je trda. Ti imaš srečo. Nobenih skrbi, nobenih sitnosti. Ti samo ubogaš, in tvoja dolžnost je zelo enoetavna: ubijati ali biti ubit. Jaz, jaz pa imam odgovornost. In koliko dela! So trenotld, ki ti zavidam tvojega seržanU. — Aurea mediocritas! — V bistvu je to vojna civilistov. Mi tu daleč u bojiščem bomo zmagalL — Sle vos non vobla .. . Govorim o nas. — Cigaro, dragi moj? — Timeo Danaos. — — Te niao Danaoe . . . ao pa boljše. Po vojni je Petor apravil avojo mesečno plačo, Pavel je bil pa že dvajaetkratni milijonar. Peter je začel pisati epos o vojni, ki ga pa ni hotel sprejeti noben založnik. — To je kraano, — ao mu zatrjevali, — vidi ae, — Potrudil se bom. — Da. toda niti besedice o vojni in nobenih latinskih citatov ... Saj jih nihče ne razume. Toda tudi ta poskus se ni posrečil in Peter je bil srečen in vesel, da je dobil mesto inštruktorja. — Pavel je pa šel od uspeha da uspeha. Postal je narodni poslanec in ustanovil je dnevnik "Le Latin". Nekega dne je prišel k njemu Peter, ki se nikakor ni svetil, razen na komolcih in kolenih. — Rad bi postal sotrudnik tvojega dnevnika, — je odgovoril na bratovo vprašanje, kaj bi mogel storiti zanj. — Saj veš, da imam humanistične študije. In teko sem al mislil, da me sprejmei v službo. Glej, zdi se mi, da bi politični uvodnik . . . — Tega napišem vedno sam. — Ti? Jaz sem pa mislil . . . — Da. dragi moj, lotil sem se tudi tega posla. Saj niao potrebne humanistične študije, da lahko človek zabavlja na vlado. — Literarno kritiko . . . — To aem prepustil prijatelju Liane de Begonias, bivšemu kolesarskemu dirkaču. — Poročila, gledališko kritiko . . — Ne, dragi moj, za to ao potrebni jasni, praktični, modemi ljudje. Ti ai preveč klaalčen. Ali hočeš prevzeti policijsko klaaičnim okusom. Toda občin stvo ae žal ne zanima za poezijo. — Torej se bo treba lotiti proze, — je odgovoril humanist. In začel je pisati veliko delo pod zaglavjem "Latinska slava". To je bil res spomenik izobrazbe, kjer je bil Joffre še enkrat primerjan a Fabijem Cunctatorjem, kjer je dobil Foch poteze novega Maria, kjer ae je Clemenceau zavijal v plašč patrijota Sulle, kjer so bili vai ljudje in dogodki avetovne vojne primerjani z ljudmi ali velikimi deli atarega veka. Toda založniki ao odklonili tudi to delo. — ftapišite nam vendar kaj napetega, aenzacijonalnega, — ao mu prigovarjali. jjoniko? Peter je ponudbo sprejel. Vplete med policijako kroniko in dnevne vesti vse mogoče latinske ciUte, zaradi katerih dobiva uredništvo od zveatih naročnikov dan za dnem proteate. smeSnice PETKK, 26. AVGUSTA turki - IZVOR KULTUR Na nedavnem kongresu turi kih zgodovinarjev je bila p*, glaano izrečena trditev, d* bi morali prav za prav Turki ve-ljati za atvaritelje in razširi«, valce svetovne kulture. Kdor tega ne verjame, lahko vzame roko knjigo turškega pi^te lja Jusufa Zyje "Arijci in Tu ranči". V tem delu, ki je izšlo v originalu v Carigradu, v nemškem prevodu pa v Lipskem, do-kazuje pisec na podlagi jeziko-vnih, etnoloških, mitoloških iD Imenako primerjavnih študij, da je kultura vaega sveta sad tu-ranskih narodov. Pisec pa je vaaj toliko previ-den, da ne odreka tudi tako zva-nim arijskim in semitskim nt-rodom nekoliko zasluge za občo človeško kulturo, to pa zateka-delj, ker pripadajo po svojem pokolenju in jeziku turanski skupini. Rod Ar je po opredelitvi pisca turški rod, njegova kultura se je razvila v Sibiriji Ur se je po ledni dobi razširila po vsej Aziji in Evropi. Tako si turški zgodovinarji tolmačijo i-stočasne pojave ene in iste kulture na Kitajskem, v Indiji, Bs-biloniji, v Egiptu in v območja Sredozemskega morja. Tudi jeziki najrazličnejših jezikovnih skupin izvirajo po naziranju citiranega pisca h turščine — seveda za tistega, ki hoče temu verjeti. Pri poroki Duhovnik piše poročni list. Skrbno izpolni vse rubrike, ko pa pride do datuma, ne ve, katerega je in vpraša nejvesto: — Imamo tretjega, kaj ne, tretjega? Neveste plane pokonci in za-kliče: Kaj še, gospod župnik, to je šele moj drugi mo£! V uredništvu ^P t . Urednik: Sakra, takega roko- if P^it^^l^pžsa pa ne morem prečiUti. Za- kaj pa ne pišete avojih stihov na pisalni stroj? Pesnik: Mar mislite, da bi pisal atihe, če bi znal pisati na stroj? e Fant In dekle — Sram te bodi, da se tako dolgo ne pokažeš. — Bal sem se te, zdravnik mi je namreč prepovedal sladkosti, e Dve škotaki — Tako vroče je, moje no®^ so pa mrzle kakor led, — tarna žena nekega Škota. Mož hiti v gostilno in se vrne t steklenico piva ter jo poete vi k ženinim nogam. — Naravnost z ledu ga bom pil, — pravi Ves zadovoljen. te » "Lojze, slišal sem, da so snoči vrgli i* kavarne." To je grdo obrekovanje in podla laž! Prvič se v vso štvar nisem nič mešal t drugič je bil vseeno Ukoj sam odšel." e V trgovini: "Gospa, tale plašč ni le zelo lep, ampak tudi od sile trpežen. Nosili ga boste lahko pet let!" Doma: "Možiček, le poglej moj novi plašč, kako je lep in trpežen. Dve leti ga bom lahko noeila, je rekd sam prodajalec." POJASNILO Vsled depresije ln ogromat krize, kl je zadela tudi sik članstvo oziroma naročnike ss. šega llaU Proaveta, je potreb*, da pojasnimo Ujnikom in a-atopnikom Prosveto, ds lakk« vzamejo od naročnikov za list PraeveU naročnino tudi aamo n pol leU ln kjer nl drugače tudi aamo sa četrt leta. Vzemite ksr aa dobiti da, ker razmere zahte vajo to. Llat ProeveU je iek prizadet v ti krizi in zato speli-ramo na Ujnika In naročnike, da skušajo kjerkoli mogoč« » hraniti naročnike na dnevnik. Apeliramo tudi na possmem naročnike, da naj če le mogoči poravnajo avojo naročnino ia h nl mogoče plačati celoletno pl»-čajU polletno naročnino, ssm da ae ohrani list še nadalje M dnevnik. Pk. Godina. upravitelj. V7T TISKARNA S. N. P. J. SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tlaka vakUa aa Itd. v ■d' VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO &NPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vea pojaanila daje vodatvo tlakama naijako dalo prva vrsto s. n. p. j. pwntery M749 8*. Lamtfafe A vam CHICAGO, ILL. TAM SI DOBI NA £KUO TUDI VSA USTMENA POJASNILA