Moč — volja in alkohol. (Konec.) Ko gojenec zapusti šolo, inu nikakot ne niprerii dati za sopotnico Izkaznico -Mladi. junakov«, temveč iz šole more lie.ti \ prsih neomajno zavest moči. spoznanja in olivladanja samega sebe. Fozivljai" vse tovariše, da bi smatvali om.njc.'i odlok Viš. ščl. sveta samo v infonnativne svrhe, vsak naj bi se pa pojjlobil natančno v dnšo gojenca in dopfinescl načrt našega bodočega dela na tcm polju. Krasne priinere za vzgojo inoči ia vclje, obvladanje samega sebe in zatira:ije laži n:im podaja Foerster v Jugendlphre, izdano v Berlmu v založbi Georg Peimer, ravnotako Lebenskunde in Leb.nsfiihn... g. Navajain nekaj markantnili piimcr: Obvladanje mišic, želodčnih organov in žeje. Smeii se naj kroti; vaja v tem. da se v najsmesnejšem slučaju ne spustimo v smeh, gledati žalostno stvar brez joka, na izletih premagati žejo, zdržati se jedi. ki najbolj tekne, nositi posebno sladkosnedneži po teden dni sladkorčke pri sebi in se jih ne dotakniti. Pnmeri obvladanje jeze ako se kakšao de!o ne posreči, isto začeti znova z vso počasnostjo in natančnostjo, odpovedali sc ¦maščevanju, ker to ne dokaže moči in je sramotilno. Ne odeovarjati na izzivanja, postavi klepetavost za nečasten čin. Krepitev moči: lotiti sc ponovno tcžkih nalog in vztrajati do dovršitve. Rojitev telesne moči_ potoni_telovadbe. _ Zat_ran|e"lažif~učitelj opusti kazen, ako gojenec nove resnico, četudi prizna prestopek, učitelj sam priznaj vsako svoio zmoto (podavanje napačn.h podatkov). Vse kreposti cer.i in jih nagradi. Labratii slab vpliv zunanjih faktorjev, aaiaj sam dobre v/.dedc in niočno zaposli < ojenca. Pri vsakem predmetu in vsaki -i-ni nri razvljaj dokaze in dobre strani i.iočl in volje LJčitelj naj ne bo preniaStnkosten in naj se ne boji samoppmoci, ako tudi bi spoznal. da začrtana pot m .aš najboljsa. Bolsche pravi, da jc bolje. d.-«ti ljudstvu vsai slabšo hrano, kakor nobene. ker drugače se ljudstvo neha. •J.tresti se moramo starodavn^ bolezni našega poklica, da bi bili samo tožmki, teniveč moramo biti naši mladint sotovariši. Razumeti moramo, ločiti semc od nlevela, se udomačiti v najtežjih položajh in marsikateremu igralcu gledati y karte, biti pa ne smemo policisti in raiši odpreti učencu vsa vrata. Ves pouk mora biti vzet iz življenja ker samo tedaj lahko zainteresira gojenCd. Jako dobro nam bo služila v uporabo bro.šura A. Stupce »l'čna snov za pouk o alkoholu v ljudski šcli.« Ker pa postane lahko vse podavanje preveč enostaviio, enakomerno in za gojenca odbijajoče, zči-o je treba podati novih interesantnih slučajev. Priporočal bi, da se zberejo tukšni slučaji, ki povzdigujejo moč, voIjo ali pa, ki kažejo slabe.posledice pomanjkanja teh treh faktorjev, nesreče v.Med alkohola itd iz časopisja in se toz.devni izrezki nabijcio dnevno na poscbni šolski tahli. Na podlagi teh ves.i se dajo izvršiti razni spisi računi etc. Jako priporočljivo se mi tucli zdi, ako se taKŠni slučaji vpišcjo v šolsko kroniko od strani učencev. Končno podajam še obravnavo po vodiliiiti točkali Foersterja: 1. Kaj ie samov-.goja in njen sestoi? a) Oblast čez telo: 1. čez nde (telovadba, hribolastvo. drzanje telesa); 2. telesiie bolečinc; 3. telesii!; potrebščine (glad, žeja. j lenoba. zaspanost); b) Obvladanje duševnih moči in polo' žajev: 1. strasti- (jeza, sovraštvo. ijubezen.inaščevanje); 2. čuti: (atitipatija. aevošljivosr. kri-vc sočutje): 3. razdražljivosti (snieh, klepetarije): 4. samovoljnost (^igensiun). I! Kako uastatie samoobvlada? a) Psiholosko. (razmerje - razdrazcuja iu vpliv na organično življenje.) K.ako nastaue izguba kontrolc samega se'")e. Vpliv aM.uhoki na kontrnlo mnžga-uov: b) kulliiiiia /godovina Un^v;_ \ aiijc in odpuščanje, askeza in post). 1!!. Kako sodi življenje o samoobvladanjuV ..'¦ Socijalni življenski zakoni: 1. nnbena skupnost brez sanioob\iaJe; 2. nobeno prijateljstvo in tjubezen i)! cz samoob vlade: b) individuelni življenski zakoni: §kodljiva moč navad. skopuštvo. jeza. nagoni). IV. Kat.ri motivi naj se uporabiio? a) Zahteva dosege moči. b) /.elja. biti drugim vzgled za po-nioč. pomagati drugim. da se odvadijo Dijančevanja. c) Zahteva po prostosti in saraostojnosti. d) Kavalirstvo. e) Odgovornost napram prlhodnosti. f) Veseljc nad tehnično zmago čez ;nfiči narave V. Kakšna sredstva so za vzgojo satno- obvlade? a) vaja. b^ vziiledi, c) telesra dijeta, d) varovanje zapetjivosti. Vinko Moderndcrfer.