PoStnlna plačana v gotovini. Leto XVm., št. 272 Ljubljana, nedelja 21. novembra I937 Cena 2 Din UpravTuStvo, Ljubljana, Knafljeva uUca 0 — reieton St 3122, 8123, 3124. 3125. 3126 tnseratn) oddelek: LJubljana, Seien-Durgova al 8 - IeL 3392, 3402. Podružnica Maribor: Grajala trg 7. Telefon St 2453. Podružnica Celje: Koče nova oL St. 2 Telefon St 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana a t 11 842, Praga člsio 78.180, Wien St 105 241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znate mesečno Din 26.—k Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefoa 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Grajski trg St 7, telefon St 2440, Celje, StrossmayerJeva ulica štev. 1, telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. Kako je bilo nekoč V neki slovenski reviji črtamo v članku o agitaciji kljukastega križa na našem jezikovnem področju naslednjo ugotovitev: Po svetovni vojni smo Slovenci razdeljeni med štiri države. Revija in pisec propagirata s tem nevarni in nesmiselni nazor, da smo Slovenci v svoji lastni državi ravno tako brezpomembna in omalovaževana narodnostna manjšina, kakor so to deli in drobci našega naroda, ki so ostali izven meja Jugoslavije. »Slovenci so po svetovni vojni razdeljeni na štiri države.« To je zapisal človek, ki mu je Jugoslavija omogočila, da se je izobraževal na srednji in visoki šoli v svojem materinem jeziku in ki mu današnje zmede omogočajo, da nedostojno ruje zoper vse ono, kar edino jamči obstoj slovenskemu narodu ter njegov vsestranski razvoj. Pred svetovno vojno smo bili Slovenci razdeljeni na področja treh držav: Italije, Madžarske in Avstrije. V slednji smo bili nato razcepljeni še med šest pokrajinskih teles: Kranjsko. Štajersko, Koroško, Goriško, Trst in Istro. V vseh teh pokrajinah smo bili obupen boj za svoj obstanek — ne izvzemši Kraniske! — proti nadmočnemu sovražniku, ki je užival vso podporo osrednje dunajske vlade. V Prekmurju smo bili celo tako pritisnjeni k tlom, da nismo smeli niti misliti na najkrot-kejši odpor proti potuičevaniu. O stanju v avstriiskih pokrajinah si sami lahko napravimo vrstni red z ozirom na položaj, v katerem se ie slovenstvo na-haialo Pri tem ie treba prinomniti. da niti na samem Krani^k^m. kjer je imel naš živeli odromno vetrno nasr>roti izginjajoči nemški manišini. nismo bili varni: T-?»ls več Tržič Jesenice Kočevje in LiubTisnp zadn^+rn dokazi. V samem središču nicmn imeli +nl?'-o moči da bi r>reo narodno mnTiiSitip V drnj*;b T,p tip Slovenskem so j^ViVn rriiTrif.^ i^i ne čuti'1 primer- ja amppk me?e V^p tj- pri Vn! Zanimivo bi b,-lo poiskati T^roVp ^aVai vlada rav-nn r>ri nas me<^ mi-ir^-no taVp poro^as-po riponznav^riip Ali t^rn ml^^mč^m roienim leta in Vs^ie. nihč<= ni- koli ne r>ove kako se ie Slovencem godilo v Tiarofipnc^npm oziru ored prevratom? Kako naš ierit na domačih tleh ni imel niVaVč-ne Trpiiavp? vTpVn je r>fX-ščioa kranjskih Nemcev imela nad-oblact v deželi? Kako je T>o<*eo-tujčevala na?e otroke, na srednjih šolah. kjer včasih ni bilo niti enega Nemca, so sloven^k« dijake poučevali profesorji. ki jim ie bil naš je^k neka i nema-npga in nernoip nrerl prevra+om da se labVo nabni^Va pa boi .roper n^ko bimero ki io imenuipio '•^rx>stavljanje in zatiranje slovenstva. HALIFAKOVA MISIJA ZAKLJUČENA Včeraj se je v Berlinu še posvetoval z Goeringom, danes pa se iz Nemčije vrne v London Berlin, 20. novembra, br. Lord Halifax se je davi v spremstvu zunanjega ministra Neuratha vrnil iz Berchtesgadena v Berlin. Takoj po svojem prihodu je obiskal ministrskega predsednika Goringa, s katerim je napravil daljši izlet v državna lovišča v PrusijL Pri tej priliki sta lord Ha-lifax in Goring izmenjala misli o vseh aktualnih problemih. Opoldne je bilo skupno kosilo v lovskem dvorcu, zvečer pa je Goring na čast angleškemu gostu priredil večerjo v svoji vili. Na večerjo je bilo povabljenih 30 oseb. med njimi vojni minister general Blomberg, gospodarski minister dr. Schacht in minister za poljedelstvo dr. Frank. Jutri dopoldne se lord Halifax vrne v London ter bo v ponedeljek poročal o svojih razgovorih na posebni konferenci angleških ministrov. O vsebini in poteku razgovorov, ki jih je imel lord Halifax s Hitlerjem in ostalimi nemškimi državniki, še vedno ni mogoče zvedeti nič zanesljivega. Merodajni krogi so v tem pogledu skrajno rezervirani nemški politični krogi so brez zanesljivih informacij, poročila tujega tiska pa so zasnovana po večini na domnevah. Tudi ni bilo izdajo nekako uradno poročilo. Današnji nemški listi samo naglašajo, da se je lord Halifax v odkritih razgovorih s kancelar jem Hitlerjem in dragimi vodilnimi nemškimi državniki mogel prepričati o miroljubnih ciljih narodno socialistične Nemčije. Verjetno je, da so se pri teh razgovorih dotaknili tudi globljih razlogov sedanje mednarodne napetosti in mednarodnih političnih težkoč, ob enem pa tudi seznanili Ha!ifaxa z nemškimi argumenti, ki govore za dvostranske dogovore v okviru prilik. Končno se je mogel lord Halifax po pisanju nemškega tiska prepričati o realnosti osi Rim—Berlin in protikomunistič-nega triko ta. Najvažnejše spoznanje, Id ga bo Halifax odnesel iz Nemčije, pa je po mnenju nemškega tiska dejstvo, da med Nemčijo in njenimi prijatelji na eni ter Anglijo in njenimi prijatelji na drugi strani ne more priti do nikakega konflikta, ker se morejo vsa nasprotstva, ki obstojajo, rešiti na miren in prijateljski način. V berlinskih diplomatskih krogih sodijo, da so bili Halifaxovi razgovori zgolj površno informativni ter so imeli bolj mani-festanten značaj, ki naj bi dokazal dobro voljo Anglije za obnovo normalnih odnošajev z Nemčijo. Na to kaže tudi članek, ki je izšel v narodno?ocialistični strankar- ski korespondenci, v katerem se označuje sedanji čas kot neprimeren za razgovore in pogajanja. Nemške osnove za direktna pogajanja London, 20. nov. o. »Daily Telegraph« poroča, da so se razgovori med Halifaxom in Hitlerjem ter drugimi nemškimi državniki razvijali izredno povoljno. Splošno prevladuje v Nemčiji prepričanje, da so ob priliki teh razgovorov našli osnovo za nadaljnja diplomatska pogajanja med Londonom in Berlinom. Halifax je izrazil željo angleške vlade, da bi v to svrho nemški zunanji minister Neurath vendarle prišel v London in sicer z vsemi potrebnimi službenimi pooblastili. Na obeh straneh je bil sedanji Halifaxov obisk v Berlinu proglašen za neslužben in razgovori za neobvezne. Rezultat razgovorov, na podlagi katerih se bodo mogla sedaj pričeti neposredna diplomatska pogajanja med obema državama, podajajo dobro poučeni nemški politični krogi v naslednjih štirih točkah: 1. Nemčija ne namerava ogražati angleških interesov. Nasprotno je pripravljena zaščititi angleške interese na kontinen- ta. Pripravljena je ceio Angliji prepustiti r zaščito svoje lastne interese izven evropskega kontinenta. 2. Kolonijski problem se ne sme razviti v tej smeri, da bi mogla zaradi njega nastati kaka vojna, vendar pa Nemčija nima niti najmanjšega namena opustiti svojo znano zahtevo po kolonijah. 3. Glede na Društvo narodov in vzhodni pakt ostane nemško stališče slej ko prej nespremenjeno. Nemčija ne more v teli zadevah nikomur zaupati. 4. Nemčija nima namena kakorkoli prekršiti suverenosti češkoslovaške republike in si tudi ne prizadeva, da bi se kdaj polastila kakšnega dela sedanjega češkoslovaškega teritorija, vedno pa bo delovala r korist nemškim manjšinam na Češkoslovaškem. Praznih rok London, 20. nov. o. Današnji »Times« objavlja poročilo svojega posebnega dopisnika, ki je spremljal lorda Halifaxa v Berlin. Dopisnik naglasa, da razgovori, ki jih je imel Ha!ifax v Berlinu, niso rodili nikakega uspeha. V Berlinu so zelo nervozni zaradi napoved: Chamberlama in Hulla o novih trgovinskih pogajanjih, ki jim pripisujejo mnogo bolj politični kakor pa gospodarski pomen. V tem vidijo formiranje bloka demokratičnih držav, kar že v naprej otežkoča morebitna pogajanja za sporazumno ureditev spornih evropskih problemov. Položaj se po Halifaxovem obisku v Berlinu ni y ničemer spremeniL Važne fzpremem&e v italijanski vladi Mussolini prevzel tudi ministrstvo za kolonije — Ustanovitev ministrstva za klirinška plašila in valute Rim, 20. nov. o. Italijanski uradni list je danes objavil ve-^ odlokov, s katerimi so bile izvršene napovedane spremembe v vodstvu abesinske uprave in v italijanski vladi. Maršal Graziani je razrečen kot podkralj v Abesiniji za novega podkralja pa imenovan vojvoda Aosta. Ostavko je poda) tudi dosedanji minister za kolonije Lessona. To ministrstvo je prevzel sam Mussolini. Za državnega podtaj-nika v kolonijskem ministrstvu je imenovan general Attilio Peruzzi, za državnega podtajnika v korporacijskem ministrstvu Renato Ricci. Dosedanje tajništvo za klirinška plačila in vaiute, ki je bilo podrejeno murstrskemu predsedstvu, se je osamosvojilo kot posebno ministrstvo. Ta re-sor je prevzel dosedanji državni pod tajnik pri ministrskem predsedstvu Quarnieri Uradni list je obiavil tudi odlok s katerim je bil potrjen za šefa kabineta predsednika vlade Renzo Manegatti. Min. predsednik Mns^olini je poslal dosedanjemu podkralju Graziani ju in do"e-daniemu ministru za kolonije Lessoni zahvalno pismo. Nove volitve v Rtimuniji Rumnnski parlament je bil včeraj razpuščen in so nove volitve že razpisane Dobro poučen pciitični krogi pripisujejo dejstvu, da je Munsolini sam prevzel resor za kolonije velik pomen. Splošno zatrjujejo, da se bočta sedaj tehniški razvoj Abosinije in eksp'oatacija njenega rudnega bogastva zelo pospešila. Mussolini vodi sedaj poleg min strskega predsedstva še naslednje resore: za notranje zadeve, vojske, mornarice, letalstva, korporacij in kolonij. Maršal Graziani se bo vrnil v Italijo. Ostavko je podal iz zdravstvenih razlogov. Vojvoda Aosta bo cd^cc..jI v Aci3 Abc-bo v pričetkTi decembra. Novi pomočnik ministra za kolonije general Attilio Peruzzi velja za zelo emvgič-nega moža. Pred leti je tehnično organiziral pohod v Rim. Nato je postal nor ran ji mmister in šef štaba faš'stične milice. Velik pomen pripisujejo tudi ustanovitvi po- i sebnega ministrstva za klirinška plačila in valute. Minister Quarnieri velja za strokovnjaka v teh zadevah. Novo ministrstvo bo imelo predvsem nalogo kontrolirati ves italijanski uvoz in skrbeti za to. da se bo država v smislu avtarkičnih gospodarskih načel čim bolj gospodarsko osamosvojila Bukarešta, 20. nov. AA. Uradni list objavlja ukaz o razpustu parlamenta in novih volitvah, ki bodo 20. decembra za poslansko zbornico, 22. decembra pa za senat. Okrožni odbori Ln strokovne organi-za."ije bodo izvolili svojč zpstopnike v senat 28 in 30 decembra. Nova poslanska zbornica in senat se bosta sestala 17. februarja prihodnjega leta. Zunanja politika nove Tatarescove vlade Bukarešta 20 novembra, b. V izjavi tujim časnikarjem je poud"ril Tatarescu, da bc n eguva v',!da nadaljevala zunanjo politiko, ki jo je vodilu v zadnjih štirih ietih. Namen te politike jc ohranitev miru in ODramba rumunskih mej. V skladu s tem namenom bomo skušali še bolj utrditi naša zavez.ništ\s ohraniti najboljše odnošaje z vsemi nagimi sosedi in živeti v normalnih odnošajih z vsemi državami brez razlike. Naša bolj in bolj trdna zve/a z državami Male antante in Balka ske zveze bo še nadalje na plodonosen način doprinašala k mirnemu razvoju v srednji in vzhodni Ev- Daranyi in Kanya odpotovala v Berlin Pred svojim odhodom je imel Daranyi še važna politična posvetovanja z Eckhardtom Budimpešta, 20. novembra, b. D:sk v Berlin, da vrne ž njim obiske nemških državnikov zlas i pa o'>isk zunanjega ministra Neuratha tei generala GOrin^a v Budimpešti in e tem manifestira. kakor pravi uradno sporočilo za nadaljevanje madžarsko-nemškeg.i prijateljstva. Pred svojim o hodom je imel Daranvi včeraj važna poliiičma posvetjvanja z mnogimi političnimi osebnostmi, mol njimi zlasti s Tiborcm Eckhardtom. katerega je najprej sprejel v dolgi avdienoi. Predmet njunega razgovora 6ta bila poleg zunanjepolitičnih vprašanj tudi vprašanji voiilne reforme in reforme magmatske zbornice. Po pojasnilih, ki jih je Ecfcharlt prejel v tej avdienci od ministrskega predsednika, je končno pristal v imenu svoje stranke na predlaigano reformo magnatske zbornice. Takoj za Eck.ha.rdtom je Daranvi sprejel tudi večje odposlanstvo sodaiuo demokratske stranke, ki je izrabilo željo, ni j bi vlada pri pred'agani reformi magnateke zbornice upoštevala budi pravice obtnejra delavstva in delavstva sploh. Daranvi je obljubil odposlanstvu, da bo to njegovo željo upošteval. 0 svojem obisku v Berlinu je Daranvi izjavili novinarjem, da je prepričan, da bodo osebni stiki s Hitlerjem in ostalimi vodilnimi močmi nove Niemčige še bolj učv stili Tistim, ki so bili rojeni okoli 1910, bi moral nekdo pač povedati in razjasniti, kako smo bili Slovenci že na koncu vseh sil in bi bili nedvomno omagali, da nam ni prinesla rešitve Jugoslavija. Kdor zna rabiti pamet, bo iz tega pač lahko zaključil, kdo je rešitelj našega naroda. Tistemu bo tudi postalo jasno kakšen ogromen korak naprej pomeni za Slovence narodna država Jugoslavija, ko smo iz narodiča. ki je bil obsojen na smrt in je deianski tudi že umiral, postali državni narod z vsem' pritiklioami. ki iih dotlej nikoli nismo imeli. Pa ti'pride mladenič in izona^ naš položai s oolornjem naših sorojakov onstran naših meja! in poglobili prijateljstvo med Nemčijo in Matižansko. To prijateljstvo je zadnja leta ; prišlo do blagodejnega izraza tako na poli-tičnem kakor na goepodaiskem iu kultur- ! nem polju in postaja vedno Čvnstejši steber madiž-arske politike. Trdno je prepričan, ua bo tesnejše sodelovanje med Berlinom in Budimpešto d »vedlo naposlel tudi do pravične rešitve vseh probiemov Podunavja, zlasti pa upravičenih zahtev Madžarske, ki je bila z mirovnimi pogodbami prav tako hudo udarjena kakor Nemčija. Zato ima tudi Nemčija največje razumevanje za madžarske težnje. Goeringov obisk v Avstriji Berlin, 20. novembra, b. Lovski obisk generala Goringa v Avstriji, ki Je v načelu že dolgo slkienjena stvar, se po informacijah iz zanesljivega vira pričakuje najkasneje v prvih dneh prihodnjega meseca. Podrobnosti obiska niso še znane. Ve se le toliko, da bo uradno raj^glaSen samo kot udeležba na prvem avstrijskem državnem lovu v Turah, ne pa kot uradni obisk v sami avstrijski prestolnici. ropi Politično delovanje teh dveh organizmov bo še izpopolnjeno z gospodarskim in kulturnim sodelovanjem. Naša zveza s Poljsko ostane eden izmed pozitivnih elementov naše mednarodne politike na osmovi garancijske pogodbe, ki nas spaja, ter gospodarskega in kulturnega sporazuma, ki sta bila sklenjena med nami. Nerazrušljive in s čustvi poudarjene vezi ter skupnost trajnih političnih interesov nas vežejo na Francijo in dajejo tako naši pogodbi s to državo značaj nerazrešljivega elementa naše zunanje politike. Zelo so se poglobili naši odnošaji tudi do Velike Britanije, dočim je naša zvestoba do DN ostala neomajna Rumtmija je vselej pripravljena lojalno m aktivno podpirati ženevsko ustanovo v izvajanju politike kolektivne varnosti in miru. Naši odnošaji do Rusije se razvijajo v duhu prijateljstva in dobrega sosedstva. Skupnost gospodarskih interesov je porok tudi za nadaljnje prijateljsko razmerje do Nemčije. Prisrčni Ln prijateljski odnošaji z Italijo bodo prav tako predmet posebne pažnje rumunske vlade. Japonci zavzeli Sučov Nova kitajska obrambna črta pri Šanghaju prebita v središču Vladna kriza v Belgiji še ni rešena j Bruselj, 20. nov. g. Generalni svet belgijske delEVsike stranke je sklenil protestirati pri designi ranem ministrskem predsedniku Janšami proti načrtu, da bi stopil v novo vlado voditelj katoliške stranke Jaspar. Zato so se pojavile težkoče za sestavo Jamsonove vlade. Govorijo že, da bo Jsmson vrnil kralju svoj mandat. Kot nadaljnja kandidata za sestavo nove vlade prihajata v poštev predsednik zbornice Huysman im dosedanji minister za zdravstvo VVauters. Govorijo tudi o možnosti, da bo zopet zunsnji minister Spaak doVl mandat za sestavo vlade. Turški inštruktorji v afganistanski vojski Ankara, 20. nov. AA. Prihodnji teden ' odpotuje v Afganistan druga skupina turških oficirjev, da organizira afganistansko vojsko. { Sanghaj, 20. nov. o. Japonci poročajo, da jim je z naglimi operacijami v pretekli noči uspelo prodreti novo kitajsko obrambno črto in zavzeti Sučov. Japonske motorizirane sile so ga obkolile s treh strani. Kitajci so bili zaradi tega prisiljeni umakniti se iz mesta. Nova fronta je bila s tem prebita baš v središču. Kam se bodo Kitajci sedaj umaknili, še ni znano, vse pa kaže, da se ne bodo umikali vzdolž železniške proge, ker bi bili tam le še bolj ogroženi. Japoncem je namreč na drugi strani uspelo zavzeti tudi Cangšu, eno izmed najvažnejših postojank severnovzhodno od Sučo-va. Zato se bodo Kitajci bržkone umikali vzdolž jezera Tajhu in bodo ob ugodni priliki poskusili s protiofenzivo v smeri od zapada proti vzhodu zavzeti del železniške proge, tako da se Japonci po njej zlepa ne bodo mogli približati Nankingu. Evakuacija Nankinga se med tem na-daliufe. Davi so se izselila v Cungking poslednja ministrstva, ki so še ostala v dosedanjem glavnem kitajskem mestu. Tudi razna tuja diplomatska zastopstva so se že pričela seliti v Cungking. Kitajci pripravljeni na vse Nanking, 20. nov. AA. Če bodo Japonci zavzeli Nanking, bodo priSM v popolnoma prazno mesto. Vladni uradi odnašajo s seboj vse, kar ima kakšno vrednost. Umik se vrši nemoteno, ker se japonska letala zaradi slabega vremena mestu ne morejo približati. V nasprotju s poročili iz japonskih krogov ni med prebivalstvom nobenega nereda in zato tudi ni mogoče računati s kakšnim neizogibnim polomom. Kitajsko javno mnenje je odločno za nadaljevanje vojne. Razpoloženje proti kapitulaciji je tako močno, da bi vsak poizkus, sprejeti pogoje, ki ponižujejo Kitajsko, razdelil osrednjo vlado v dva dela. Eden bi bil za, drugi pa proti miru. Japonske izgube Tokio, 90. nov. AA. Uradno p"roči:lo navaja, da znašajo japonske izgube na Kitajskem oi pričetka sovražnosti skupno 16.084 mrtvih. Tzmed teh jih je 5.092 padlo na severnem Kitajskem. Uspešna blokada 9 kitajske obale Sanghaj, 20. nov. Rloikadn obale severne Kitajske, ki 'o bvaja druga pomonskn divizija, in južne Kita teke po tretji pohorski divV.iji se nadnKuV z veliHm rsoehom. B"od"vji sta zaradi čim strož.ieffa izvajanja blokade pod skupnim poveljstvom nod- arimiraJa Hasepave, ki je obenem poveljnik vseh japonskih pomorskih sil. Kitajska agencija »Central Ne vre < poroča, 'la so japonske ladje vnovič bombardirale Amoj. Pred tairošnjim pristaniščem se je vsidralo 20 japonskih vojnih ladij. Sanitetna pomoč Kitajski Ženeva, 20. novemtbra. b. Proti koncu tega meseca bodo odpotovali strokovnjaki Društva narodov na Kitajsko, da izvef ejo sklep o sanitetni pomoči Kitajski, za katero je^ bil priznan kredit 2 milijona frankov. Formirani bodo trije oldelki poljske sanitetne službe, katerim bo odmerjen določen del operacijskega ozemlja in ki bodo opremljeni z vsemi potrebnimi pripomočki za hitro pomoč. K i to.teke sanitetne oblasti bodo tem oddelkom Lahfco stavile na raapolago svoj sanitetni personal, kakor tudi vse one osebe, ki so se prostovoljno prijavile za Izvajanje sanitetne službe. Nov japonsko-italijanski trgovinski dogovor Tokio, 30. nov. AA. Zatrjujejo, da pripravljata Italija in Japonska nov trgovinski dogovor, pu katerem se bo dosedanja trgovinska pogodba razširila tudi na italijanske zemlje v Afriki. Mislijo, da bo nova pogodba podpisana sredi cecembra. Naša vojaška delegacija v Neaplju Neapelj, 20. novembra. AA. Jugoslovansko vojaško odposlanstvo, ki je snoči prispelo v Neapelj, si je danes dopoldne ogledalo izkopanine pri Arcolanu Popoldne si bo ogledalo neapeljsko mesto, proti večeru se pa vrne v Rim. Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po Številu malih oglasov. _ Današnje »Jutro« ima 320 malih oglasov. Enkratni poizkus z malina oglasom v »Jutru« Vas pouči, da ima oglas dvojno vrednost, če se javi dvojno Število interesentov* Največji vsesokolski zlet Praškega zleta se bo udeležilo preko 100.000 Sokolov ln Sokolic samo iz ČSR — Pri prostih vajah bo hkrati nastopilo po 29*000 telovadečih — Mednarodne tekmo Praga, 20. novembra, d. Pripravljalna odbor za X. vseeokoteki zlet, ki bo prihodnje leto v Pragi, je povabil zastopnike češkoslovaških in inozemskih listov na informacijska sestanek v Tyriševem domu. Povabljeni novinarji so se odzvali polnoštevilno. Pozdravil jih je predsednik COS dr. Stanislav Bukov-skv, ki je obehem predsednik pripravljalnega odbora. V svojem nagovoru jih je opozoril na neizmerne pozitivne dobrine, ki jih predstavlja Sokolstvo in na pomen prihod-njeletne manifestacije. Sokolstvo bo ob tej priliki zopet enkrat pokazalo svoje ogromno delo za poplemenitenje človeštva, delo, ki nima pred očmi samo boljše bodočnosti lastnega naroda, temveč boljšo bodočnost vsega človeštva. Načelnik COS dr. Make Klinger in drugi funkcionarji sokolskega vodstva so nato poročali novinarjem o dosedanjem pot»ku pripravljalnega dela za vsesokolski zlet Že po dosedanjih prijavah 9e vidi, da se bo zleta udeležilo preko sto tieoč Sokolov in Sokolic 6amo iz Češkoslovaške Močne delegacije bodo poslale vse ostale slovanske sokolske organizacije. Iz Jugoslavije bo prišlo 8 do 10 tisoč Sokolov in Sokolic, iz Bolgarije nad tisoč Junakov, iz Amerike se bo pripeljalo okrog šest tisoč češkoslovaških Sokolov in Sokolic. Za prevoz vseh udeležencev in gledalcev bo treba poleg rednih še okrog 300 posebnih vlakov. Zlet bo največja telovadna prireditev, kar jih je doslej bilo. Pri prostih vajah bo nastopilo naenkrat po 28 tisoč Sokolov in Sokolic. Zanimiva in učinkovita novost bo, da bodo telovadeči spremljali proste vaje s skupnim petjem in zbornimi recitacijami. Na ta način se bo ustvarila nekakšna telovadna melodrama. Sokolstvo Jugoslavi je bo nastopilo z lastnimi prostimi vajami. Najbrž fcodo skupno z njim nastopili tud' bolgarski Junaki. V zletnih dneh bodo v Pragi mednarodne telovadne tekme. Poleg slovanskih Sokolov se jih bodo udeležili Francozi, Belgijci, Nizozemci, Švicarji. Angleži m Rumuni. Tudi Italijani in Madžari bodo skoraj gotovo sodelovali. čeprav se še niso prijavili. Celotni zletni program se bo razvrstil v štirih tednih. Prvi zletni dan bo 5. junij, zadnji pa 7 juli 1938. Svoj višek bo izlet dosegel s slavnostnim sprevodom v glavnih zletnih dneh. Aretacije krivcev se vedno bolj mncže — Najstrožji ukrepi za ohranitev reda in miru Pariz, 20. nov. o. Preiskava zaradi zarote proti režimu m republikanskemu sistemu v Franciji se nadaljuje V 38 privatnih hišah v Parizu so našli velike količine orožja in streljiva. Splošno napovedujejo nove aretacije in nadaljnja odkritja Dva zarotnika, ki sta preskrbovala zarotniški organizaciji denar, sta včeraj z avtomobili pobegnila iz Pariza v neznano smer. V neposredni bližini Pariza so davi izsledili dve tajni radijski postaji Policijske oblasti so dognale, da so bile bombe, s katerimi sta bila izvršena poslednja dva atentata v Parizu, ki sta povzročila toliko vznemirjenja v javnosti, povsem podobne onim, ki so jih sedaj zaplenili v tajnih zarotniških skladiščih. Najnovejše vesti o zaroti prihajajo iz Fon-tainebleauja kjer so izvršili celo vrsto aretacij m odkrili več skladišč in utrdb. Oblasti o teh odkritjih nočejo ničesar izdati, da ne bi izzvale še večjega vznemirjenja v državi. V poslanski zbornici je predsednik vlade Chautemps izjavil p zarotniški akciji, da so izsledki policije tako številni in tako velikega obsega, da jih ni niti mogoče našteti. Francija je žal marsikomu izkazovala svojo gostoljubnost, čeprav je še od daleč ni zaslužil. Vsi tuji zločinci, ki sc zlorabili francosiko gostoljubnost, bodo postavljeni Delte ba v Beograda Beograd, 20. novembra, p. Po uradnem obvestilu francoske vlade pride francoski zunanji minister Yvon Delbos v Beograd 12. decembra in ostane v Beogradu 3 dni. Njegov obisk bo oficietaega značaja ter bo sprejet z vsemi častmi. Nova letala iz Anglije Beograd, 20. novembra. AA. Danes dopoldne je predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Stojadinovič obiskal letališče. Tam so ga sprejeli minister vojske in mornarice arm. gen. Ljubomir Maric, finančni minister Dušan Letica, angleški poslanik na našem dvoru sir Ronald Campbell z angleškim vojaškim atašejem polkovnikom Stronsom in angleškim letalskim atašejem Bomonotn, poveljnik letalstva general Simo-nič, poveljnik letališča polkovnik Spruzič in drugi višji oficirji. Predsednik vlade si je ogledal nova letala, ki so prispela iz Velike Britanije. Podstarešina SK J pri predsednika vlade Beograd. 20. novembra AA. Predsednik min:st,rskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je sprejel danes v svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu drugega podftarešino Sokola kraljevine Jugoslavije Djuro Paunkcmča. Beograd, 20. novembra. AA. Danes dopoldne je predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Siojadiinovič sprejel v svojem kabinetu odposlanstvo zveze nacionalnih društev iz Novega Sada, ki so ga vodili dr. Slobodan M? :e, dr. Jovan Katulie, in dr. Lžeremon Djordje. Novi albanski ssoslamk ns ©plencu in Avali Beograd. 20. nov Novi albanski poslanik dr. Tair Stilai je dan?© obiskal Ople-nac in položil venec na grob poikojneg-a Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinite-lja. Na povratku iz Oplenca je položil venec tudi ia grob Neznanega jonska na Avali. Proslava ZS'!etmee neodvisnosti Albanife SpUt, 20 novembra, o. Na proslavo 25-letnice albanske neodvisnosti, ki bo v Tirani v času od 21. do 29 t. m. ja albanska vlada povabila tudi nekatere prijatelje ai-banskega naroda 'z na-e države. Povabljeni so bili bivši zunanji minister dr. Momčilo Ninčič. dr Andjelinovič ter vseučiiiška proiesorja dr. Barič in dr. Djordjevič. Vsi bodo gostje albanskega vladarja in vlade. Aretacija tihotapca mamil v Zagrebu Zagreb, 20. nov. o. V Zagrebu je bila odkrita velika afera z opojnimi drogami. Policija je zaplenila 2 kg heortna in vrednosti 134.000 Din. Aretirali so delavca Širjana in njegovo ženo Leoroliino Policijske o lasti domnevajo, da je bil Širjan v Zagrebu glavni agent za razpečavanje opojnih kocr. Splošno pričakujejo, da bodo sedaj izsledili vso dobro organizirano družbo tihotapcev belega strupa. pred sodišče in primerno obsojeni po francoskih zakonih Odkritja vsekakor dokazujejo tudi poreklo orožja, izvore finančnih sredstev in pričajo o načelih po katerih se je pripravljal državni prevrat. Vlada bo izvršila najstrož;e ukrepe za red in mir in bo za vsako ceno očuvala varnost države. Vsi zarotniki bodo aretirani. Zaupnica vladi Pariz, 20. novembra, b. V nadaljevanju zunanjepolitične razprave v parlamentu je zunanji minister DeLbos posegel v diskusijo z novimi izjavami, ki so bile sprejete z velikim za lovol,''stvora. posebno v onem delu, v katerem 6e je dotaknil svojega bližnjega potovanja na evropski vzhod in na Balkan ter francoskih zavezništev v tem predelu Evrope. Za Delibosom je govoril ministrski predsednik Chautemps, ki je izjavil, da se z izvajanji finančnega in zunanjega ministra popolnoma soiidarizira. Velik _dti svojega govora je nato posvetil razkritjem o desničarski zaroti proti sedanji vladi in je pri tej priliki rabil zelo ostre besede na nnslov vohunov in kriminalnih tipov v službi tujine. ki bi hoteli spremeniti Francijo v oblegano trdnjavo. Končno je parlament z veliko večino izglasoval zaupnico Chautempso-vi vladi. Prosvetni minister v LfiiMJanl Ljubljana, 20. novembra. Na inšpekcijskem potovanju po državi je prispel dopoldne v Ljubljano novi prosvetni minister g. Dimitrije Magaraševič. Na kolodvoru ga je pozdravil ban dr. Natlačen s predstavniki institucij prosvetnega rtsora. Najprej je g. minister obiskal univerzo, kjer mu je rektor dr. Kušej orisal potrebe ljubljanske univerze. Nato je minister odšel za Bežigrad, kjer je obiskal tamošnjo novo osnovno šolo in novo gimnazijo. Ob 11.'-5 je minister Magaraševič obiskal Narodno galerijo, kjer ga je pozdravil predsednik dir. Windischar in mu obenem razložil prizadevanja Narodne galerije. ki vsa leta ni bila deležna nobene subvencije od države. Prosil ga je, naj bi v bodoče Narodna galerija našla več moralne in gmotne podpore v ministrstvih. Minister si je z zanimanjem ogledal šubi-| čevo razstavo in ob tej priliki mu je predsednik predstavil tudi oba sorodnika pokojnih slikarjev, profesorja Mirka in odvetnika dr. Milana šubica. Za Narodno galerijo si je minister Magaraševič ogledal Narodni muzej ter se dal informirati o njegovih potrebah. In-spiciral je tudi prosvetni oddelek banske uprsive v Knafljevi ulici in se več časa po-mudil v predsedstvu banske upra/ve na Bleivveisovi cesti. Zvečer je v spremstvu g. bana prisostvoval slavnostni predstavi prenovljenega »Gorenjskega slavčka«, s katero je naša op«/a počastila stoletnico Foersterjevega rojstva. Prosvetni minister Magaraševič bo ostal v Sloveniji še jutri, če bo ugodno vreme, si bo ogledal našo pokrajino, zvečer pa se bo vrnil v Bograd. ' Beležke Sklicanje sonata Kakor poročajo iz Beograda, se bo senat sestal k pardnevnemu zasedanju ▼ ponedeljek, 29. t m Na dnevnem redu njegovih razprav bodo konvencije, ki jih je narodna skupščina deloma odobrila že na tvojem zadnjem zasedanju, deloma pa jih bo odobrila na sedanjem zasedanju, ki se prične prihodnji torek. Ante Radič o jugoslovenstvu Ustanovitelja in ideologa Hrvatske se-ljačke stranke sta pokojna brata Ante in Stjepan Radič. 2e 1. 1904. sta začela izdajati svoje kmečko glasilo »Dom«, ki izhaja kot »Seljački dom« še danes in je Se vedno službeno glasilo HSS. V eni prvih Številk lista Je napisal Ante Radič uvodnik z naslovom »Jugoslavija«. V članku je rekel med drugim: »Naša bodočnost leži v slogi našega naroda istega jezika in plemena od kranjskega Triglava, modrega Jadrana pa vse do črnega morja. Biti samo Hrvat, kakor hočejo nekateri, p »menja biti samomorilec ali pa hlapec tujcev. Ravno letošnje leto je bila prirejena v Zagrebu jugoslovenska umetniška razstava. Z njo je bil združen kongres književnikov, na katerem je izrazil naš Eabij-Gjalski nado, da bo postal Beograd središče jugoslovenstva. Ju-goslovenstvo je nacionalna vera, ki nas uči, da smo Hrvati, Srbi in Slovenci en narod z enim jugoslovenskim imenom.« Ko čita danes človek n. pr. »Hrvatsko stražo« kar ne more verovati, da se tudi njeni pisci izdajajo za naslednike in učence preroškega Ante Radiča. O plemenih in troimenem narodu Beograjska glasila JRZ poročajo skoro vsak dan o sestanku te ali one organizacije JRZ La o njihovih protestih proti zagrebškemu sporazumu. V včerajšnjih listih čitamo resolucijo, ki je bila sprejeta na seji sreske organizacije JRZ za oplenački srez. Resolucija pravi: »člani JRZ so za pravi bratski sporazum med vsemi deli našega troimenega naroda. Oni gledajo v slogi in enakopravnosti vseh državljanov največjo garancijo za okrepitev narodnega in državnega edinstva. Odločno pa so proti vsaki državni reorganizaciji, ki bi se izvršila na temelju plemenske in verske različnosti in posebnosti. JRZ vidi izdelano ureditev našega državnega življenja samo v svobodi in enakopravnosti vseh državljanov brez razlike vere in plemena.« Priporočamo gospodom pri »Slovencu«, »Domoljubu« in drugih slovenskih glasilih JRZ, naj si dobro ogledajo besedilo te resolucije, da se ne bodo v bodoče zopet zaletavali v nas, češ da mi vsiljujemo Slovencem neko »izmišljeno in izkoreninjen-sko terminologijo o troimenem narodu in plemenih našega naroda«. Pa še o načelih morale in poštenja v javnem življenju naj pri tem malo razmišljajo. „DomOijubove" lepe besede Zadnji »Domoljub« je napism.l uvodnik o sestavljanju proračuna za prihodnje državno gospodarsko leto. V članku je nanizal celo vrsto slovenskih zahtev, ki naj bi bile upoštevane v novem proračunu. Al^d drugim bi moralo biti v novem proračunu zagotovljeno: Takojšnja gradnja železniške zveze Slovenije z morjem; ureditev naših glavnih cest; prvi večii obrok za ureditev ljubljanskega kolodvora; zadostni krediti za povečanje bolnišnic; krediti za podpore po vremenskih nezgodah oškodovanim; izdatne podpore za zadruge; plačilna zmožnost denarnih zavodov: zagotovitev enakopravnosti slovenščine v vsem državnem življenju; polno vseučilišče v Ljubljani; izpopolnitev vseh v proračunu predvidenih učiteljskih mest v Sloveniji; večje upoštevanje katoliške prosvetne organizacije; takojšnje uveljavljen je najbolj široke pokrajinske samouprave slovenskega naroda itd. Lepo se slišijo in čitajo take zahteve. Novi državni proračun je bil v petek predložen narodni skupščini. Njegove podrobnosti še niso znane. Prof. Pieecrd v Bscgradu B« ograd, 20, novembra, p. Davi je prispel v Beograd befeijsk profesor Piccard. sloviti raziskovalec stratosfere. Beograjski letalci so mu priredili prisrčen srrejem. Zvečer je imel na Kolarčevi ljudski univeizi predavanje, nato pa mu priredi Aeroklub banket. V Beogradu obsojen Slovenec Beograd, 20 novembra p Pred beorraj-s-kim okrožnim 6« iščem je bil danes obsojen na leto dni zapora in 1.200 Din glo e bivši celjsiki Uriovec Fran Strmšek. Stirmšek je imel prei leti svojo trgovino v Celju, a je bankrotiral. Zaradi lažnega bani- rota je j bil obsojen na več meseoev zapora. Po pre-| siani kazni je za nekaj časa izginil, nato i pa se je pojavil v Beogradu, kjer 6e je izdajal za veietrgovca z gradbenim materialom. Pripovedoval je. da ima velika skla-j dišča v Celju, in je pri raznih beograjskih gradbenih tvrdkah 6klepal kupčije ter jemal predujem. Ko so mu prišli na sled. je pohe.mil. Pred kratkim so ga izs'ed;li in sedaj obsodili. • Smrt hrvatskega gledališkega umetnika Zagreb. 20. novembra, o. V preteki noči je nenadoma umrl, zadet od kapi. gledališki igralec in režiser Ivo Badalič. Pokojnik ; je spadal med najboljše karakterne igralce zagrebškega gledališča Na njegovih deskah . je nastopal že blizu 30 let. Dočakal je samo 6tanoet 47 let. J „Sairouprava" proti opletanju v politiki Glavno glasilo JRZ »Samouprava« razpravlja o pravi poti v politiki in prihaja do zaključka, da so pri nas politične skupine, ki se še vedno ne morejo znajti temveč tavajo sem in tja. kakor pač naneseta prilika in potreba. »Tako tavajo«, pravi »Samouprava« med drugim, »po raznih stranpotih deloma zarad> poiitične lahkomiselnosti, deloma pa zaradi neresnosti pri tako važnem poslu, kakor ;e organiziranje naroda. V našem političnem živliemu imamo celo vrsto primerov, da se stranke ne drže svojih poti. temveč neprestano tavajo po stranpotih in vijugah negotovosti in neodločnosti. Vse to zavira ureditev naših notranjepolitičnih prilik, ki je neobhodno potrebna za srečo in napredek močre. enotne in ja-ke Jugoslavije. Primerov za to ni težko najti, saj nam jih nudi naše politično življenje sleherni dan.« Masarykovo udruženje v Beogradu Društvo s tem naslovom si je ustanovila skupina beograjskih intelektualcev ter mu postavila za nalogo, da goji in razširja Masarykovo ideologi io Predsednik društva je zdravnik dr. Vučetič, v odboru pa je poleg drugih tudi znani publicist Milan Marjanovič, bivši šef Centralnega presbiroja. škofijska gimnazija v Subotici Poročali smo že, da bo ustanovi jemo novo bogoslovje za Bačko in Banat. Imelo bo svoj sedež v Subotici. Listi objavljajo o tej stvari izjavo škofa Budamoviča, apostolskega administr. torja za Bačfko in Banat. škof je izjavil, da namerava poleg bogoslovja osnovati v Subotici tudi zasebno škofijsko gimnazijo po vzoru one, ki jo vzdržuje ljubljanska Škofija v št. Vidu. Tudi subotiška gimnazija se bo vzdržuva- 4 Ali so pljučne bolezni ozdravljive? TO nad ves vaftno rprataajs —»"t^* očitno vse, ki trpe na astmi, katarja pljučnih vrhov, zastarelem kafilju, zasluzenosti, dolgotrajni hripavostt tal hripi, a dosiej Se niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe pri nas POPOLNOMA BREZPLAČNO KNJIGO S SLIKAMI Izpod psr—11 gosp. drja. med. Gutmanna. — Treba je pisati »samo karto (frankirano a 2 din) s točnim naslovom na: FUHLMANN « Oos Berlin 614, Mtiggelstrasse Nr. 25-25a. Odobreno od min. Ne. pol. n****« •dddjenj« S. br. 3416 od XH. S španskih bojišč Priprave generala Franca za novo ofenzivo za to, da prispejo ▼ Španijo anketne komisije, ki naj pripravijo umik tujih prostovoljcev. V noti zahteva general Franoo ie nekatera pojasnila. Madrid, 20. nov. AA. Snoči *> republikanske čete izvedle več napadov v vseuči-'iški naselbini, pri čemer jih je podpiralo top_ ništvo. Po uradnem poročilu je 35 republikanskih letal obstreljevalo Saragoso. Letala so se vrnila nepoškodovana na svoja letališča. Mesto so bombardirali, ker so nacionalistična letala bombardirala Bujarolas in Serinene. Nacionalistično vojno poročilo pravi: Čeprav ni nobenega pomembnejšega dogodka na bojiščih zaradi vremenskih razmer, se vrše povsod velike priprave za bližnjo ofenzivo. Vse kaže, Ja se general Franco pripravlja za svoj poslednji udarec. Njegova moč na osrednjem bojišču se opira predvsem na čete, ki so jih pripeljali z astur-skega bojišča. Franco pristal na anketne komisije San Sebastian. 20. nov. AA.Vlada generala Franca je izročila zastopniku angleške vlade noto, v kateri izjavlja, da je v načelu Povratek beguncev Bayonne, 20. nov. AA. Franooeko-Spanefco mejo je danes prestopilo okrog 400 beguncev. ki se vračajo t Španijo pod Franco«© oblastjo. Angleži zaplenili lastni parnik Malta, 20. nov. o. Anglefficl raSUeo »Greyn Hoonod« je v bližini Malte ustavil v Angliji registrirani parnik »Afričan Mariner« ln ga. odpremil v Valetto. Pomorske oblasti so dognale, da je ta 6-500-tonski parnik v Odesi prevzel velik tovor vojnih potrebščin, ki bi jih moral prepeljati v neko špansko luko. Admiralsko poveljstvo na Malti je objavilo, da Je hB parnik zaplenjen, ker angleške ladje ne '»airrSA. Iz Julijske Krajine Velik požar v Ilirski Bistrici V Ilirski Bistrici je v torek zgorela nova Tomšičeva žaga Po prvih ocenah jc požar prizadejal podjetniku malone milijon lir škode. Požar je nastal, kakor vse kaže, zaradi kratkega stika v prvih popoldanskih urah. Ogenj se je v velikem štirinadstropnem poslopju, v katerem je bila prej pekarna, sedaj pa velika žaga, ki so jo do kraja uredili vprav pred nekaj tedni, razširil z vso naglico, ker je bilo v stavbi mnogo suhega obtesanega lesa in desk. Bistriški prostovoljni gasilci so bili sicei takoj pri delu. Pri gašenju so jim pomagali tudi karabi-njerji in oddelki vojaštva, toda zaradi pomanjkljivih tehničnih sredstev kljub veliki požrtvovalnosti in naporom ni bilo niti misliti na kakšen uspeh. Dobro uro po prvem alarmu so prihiteli v Bistrico tudi reški gasilci z dvema brizgalnama. Toda ogenj je medtem zajel že vso stavbo Požar je trajal vse popoldne in vso naslednjo noč. Vse gašenje ogromnega objekta je bilo zaman. Gasilci so dosegli le, da se ogenj ni razširil na sosednje stavbe. Od žage so ostali le štirje očrneli in napol razdejani zidovi Pri gašenju se m posebno prizadevali domači gasilci. Trije izmed njih so dobili tudi večje in manjše poškodbe ter opekline. Stanka Marinčiča. ki si je zlomil nogo in dobil še druge poškodbe, so morali prepeljati v reško bolnišnico. S poslopjem vred so zgorele tudi ogromne množine losa. Stroje so rešili. Žaga je bila zavarovana le za 250.000 lir. V Bistrici pa se je, kakor poročajo listi, tudi tokrat pokazala velika potreba po motorni briz-galni in drugih gasilskih potrebščinah. Po deželi je gasilstvo zelo zaostalo in imajo vobče le redkokje kakšno prostovoljno gasilsko četo. Drobne novice Občinski odbori za reveže. Znano je, da so pred kratkim posamezne občine prevzele od podporne ustanove fašistovske stranke vse skrbstvo za reveže razen počitniških kolonij, ki jih bodo odslej upravljale posamezne organizacije preosnovane »Liktor-ske mladine.« Kakor smo že poročali, je tržaški prefekt v smislu teh sprememb imenoval po podeželskih občin-ah in mestih v tržaški pokrajini že več občinskih odborov za reveže. Sredi tega tedna so bili taki odbori imenovani v Vremah. St. Petru na Krasu. Slavini in še dveh furlanskih občinah. V Vremah sta bila imenovana v ta odbor poleg drugih Avgust in Stanislav Dekleva, v Št. Petru na Krasu Matija Abram in France Rebec, v slavinskem odboru pa so Edvard Dolenc, France Skerlj in Ivan Vad-nal. Jugoslovenski turisti v Gorici. Listi poročajo, da je to sredo prispelo iz Slovenije v Gorico s posebnim vlakom preko 300 turistov, ki so jim zastopniki tamkajšnje pokrajinske tujsko-prometne ustanove priredili poseben sprejem. V sredo popoldne so si ogledali mesto in bili tudi na obnovljenem goriškem gradu. V četrtek so se odr pravili na razne bližnje božje poti, nato pa krenili proti Trstu, od koder so se preko Postojne spet vrnili domov. Aretacije na meji. Kakor poročajo listi, so obmejni miličniki te dni na meji pri Cerknem in bliru Idrije aretirali tri dekleta, ker so se preveč približale meji na krajih, kjer prehod čez njo ni dovoljen. Aretirane so bile 27-letna Francka Svetičičeva iz Cerknega, 21-letna Marica Mikučeva in 17-letna Marica Hladnikova iz Idrije. Vse tri so prepel:ali v idrijske zapore. Usodni dežnik. V bližini Gračišča nad Dekani v I%tri se je v četrtek ponesrečil kmečki posestnik 36-letni Ivan Franca. Med dežjem se je vračal domov z velikim tovorom listja na vozj, v katerem je imel vpre-žena dva vola. Sredi poti se je zanjka vrvi enega izmed volov snela s kavlja na ojnici. Mož je voz ustavil. Dežnik, ki je bil tako izdelan, da se je pod pritiskom na pero, ki je bilo vdelano v palico, sam odpiral, je položil pred živino na tla in se nato vlegel vznak pred prednji kolesi voza.da bi vrv spet dobro pripel na ojnico. Tedaj pa se je la iz dohodkov škofije, za bogoslovje pa bo prispevala država. Nova gimnazija bo edina zasabna srednja šola v Vojvodini. OJNS v Mislinju Danes, v nedeljo, ob 3. popoldne bo v prostorih restavraere Tršič v Mislinju občni zbor tamošnje krajevne otnladinske organizacije JNS. V imenu slovenjgraške sreske organizacije OJNS bo poročal tajnik Bogdan Pušenjak. Vsi prijatelji omladin-skega pokreta vabljeni! dežnik na lepem sam odprl, vola sta se sp4a- šila. sunkoma potegnila voz preko nesrečnega kmeta ter zbežala. Franca je oblezai s hudimi poškodbami na glavi in drugod po telesu. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Utonila je v hudourniku. Mlekarioa Antonija Hrvat in iz kope reke okolice Be je pretekli petek popoldne s svojim osličkom vračala iz mesta domov. Zaradi zadnjega deževja so vole po bližnjih potokih močno narastle. ?.eni se je očitno zelo mudilo, ker se je odločila prebroditi Slepi potok, meeto bi napravila ovinek do mostu. V nanurt-lem potoku pa ie v<*ia ®podn«Ua. Žena se je obupno borila za žival, a nazadnje še sama omahnila v vodo. Njeno truplo so našli naslednjega dne več kilometrov daleč od kraja, kjer ee je pripetila nesreča. Nesrečni Hirvatinova je zapustila moža m o malih otrok. Francosko posojilo na Nizozemskem Pariz, 20. nov. br. Francoska vlada j« najela pri skupini nizozemskih bank posojilo v višini 150 milijonov goldinarjev (2.5 milijarde frankov). Posojilo je sklenjeno za dobo treh mesecev, vendar pa se lahko trimesečno podaljša do dobe enega leta- Oficietao poročajo, da je posojilo namenjeno za izgraditev francoskih železi-nic toda v poučenih krogih zatrjujejo, da bo v prvi vrsti služilo za kritje primamj-kljaja v državni blagajni, na drugi straad pa za odplačilo kratkoročnega posojila v Londonu, za katerega mora Francija plačevati mnogo višje obrestL Italifansko-egiptska pogajanja o nenapadanfu Kairo, 20. nov. o. Tukajšnji diplomatski krogi zatrjujejo, da pogaianja med ItaH-jo in Egiptom za sklenitev nenapadalne pogodbe polagoma, a uspešno napredujejo. Največje težave so nastale zaradi italijanske zahteve, da bi Egipt priznal aneksijo Abesinije čemur se je eg:ptska vlada doslej vedno previdno izogibala. Atentat na Koča ? Varšava, 20. novembra, b. Snoči ao se po Varšavi razširile senzacionalne govorice, da je bil izvršen atentat na polkovnika Koča voditelja gibanja narodne onija. Atentat Je iavrffll baje neki poljski le-gionar, ki je na polkovnika oddaj strei ta revolverja v trenutku, ko Je stal pred poslopjem nacionalne unije v Matejkovi ulici. Navzlic uradnemu demaintiju se te govorice vzdržujejo. Gandhi nevarno Zbolel London, 20. nov. AA. Po poročilu londonskih listov Js Gandhi nevarno ^bolefl. Krvni pritisk je dosegel življenju nevarno stopnjo. Kov avtomobilski rekord New YorK, 20. nov. AA- Po poročilu i« BonnevilLa (Utah) je anglešfM stotnik Istoia doseg-el s svojim avtomobilom nov sv etovni rekord v brzini. V eni- uri je ppe» vozil 311.42 milje. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo. Nad Severnim morjem je globoka depresija, ki povzroča v severni Nemčiji in v krajih ob Severnem in Baltiškem morju oblačno, deževno in ponekod viharno vreme. Nad Sredozemskim in Črnim morjem je več depresij, ki dovajajo tepli zrak ns Balkanski polotok, kjer je po večini oblačno in megleno vrema ter nekoliko dežja. Visoki pritisk se rnzširja iz Španije proti vzhodu in severovzhodu. Njegov vpliv že čutijo v Franciji in severno od Alp, kjer ^e je nekoliko zjasnilo. V Jugoslaviji prevladuje oblačno in megleno vreme. Nekoliko jasno je v severnovzhodnih in jugovzhodnih krajih, v sevemozapadnem delu države in ponekod v notranjosti dežuje. Toplota je padla v južnem in severnem delu, v ostalih predelih pa se je dvignila. Najnižja Novi Sad 0 stopinj, najvišja 17 C. Zemunska vremenska napoved: Oblačno in od časa do časa dež, zlasti v južni polovici. V planinskih predelih bo snežilo, v dolinah in kotlinah bo megla. V severnih in vzhodnih delih se bo zjasnilo. Toplota bo oadla. Za^reb^ka: Deževno, a toplo vreme. Dunajska: V enem ali dveh dneh najbrže prihod hladnejših severo-zanadnih vetrov s padavinami. Ker za nedeljo to še ni gotovo, vreme nezanesljivo. 1 C S. \ * K, •4 i/. Nenadna smrt Albina Prepeluha Ljubljana, 20. novembra Povsem iznenada se je dopoldne raznesla rpo mestu vest, da je na svojem domu v Dobrilovi ul. 22 na Mir ju umrl znani publicist, novinar in politik, ravnatelj in predsednik Blasnikove tiskarne, g. Albin Pre-peluh. Še včeraj je dobre volje opravljal svoje posle v pisarni, še snoči smo ga srečali na cesti, poslej pa ne bo več njegove popularne pojave na ulici, ne bo več njegove žive, duhovite, preudarne besede v družbi. Davi okro^ 5. je vstal s postelje in potožil soproiri, da tmi je slabo. Naslednji }i'r> ie izdihnil, zadet od kapi. Pred udni je bil pokojni še na študijskem potovanju v Londonu in Parizu, ki L vidno izčrpalo njegove po daljšem bole-ju ispoilkopane življenjske moči. V četrtek se ni prav doforo počutil, pa je napol aa šalo rekel gospodični v pisarni: >Bo®te videli, da bom v dveh dneh umrL« Kdo bi slutil, da ee bo njegova napoved tako dobesedno izpolnila! Albin Prepekih je bH po to&u Ljubljančan in je umrl šele 57 let star. Študiral je gimnazijo. & tudi potem, ko je nastopil kariero državnega uradnika v provinci, je marljivo nadaljeval svoj šfiirdij. Posebej 6e je zanimal za socialne probleme in se je pridružil stari avstrijski sorialno-demokrat-eki stranki. Kot spreten, široko razgledan publicist si je v stranki kmalu priboril ugledno avtoritativno meeto, čeprav se z njeno nadrobno politiko nikoli ni ukvarjal. Ob prevratu mm je pripadla naloga, da pri tedanji deželni vladi organizira oddelek za socialno skrbstvo in pozneje je pestal njegov poverjenik. V novih razmerah, ki so nastale z ustvaritvijo nacionalne države. ?e je Prepeluh polagoma oddaljal ol socialne demokracije. V kolikor se je politično še udejstvoval, je skušal uveljaviti med Slovenci politiko, naj bi nekako odgovarjala Radičevi po- "ik; med Hrvati. Pred leti pa ee je povsem umaknil iz političnega življenja in vse svoje sile posvetil gospodarskemu in zadružnemu delu. Bil je član upravnega odbora Zveze gospodarskih zadiog in član Novinarske zailruge za zgradbo novinarskega doma, član Društva t lekarnarjev v Sloveniji in Združenja grafičnih podjetij. Zadnja leta je bil član up, a ve Pokojninskega zavoda. Solastnik in upravni svetnik Blasnikove tiskarne je bil že vso dobo po prevratu, pred dobrimi 7 leti pa jc postal glavni lastnik te<-ra našega najstarejšega tiskarskega podjetja in mu je stopil kot predsednik in ravnatelj na čelo. Kot publicist in javni delavec je bil dolga leta tudi odbornik Slovenske Matice. Albin Prepeluh se je od mladih let krepko uveljavljal kot novinar in publicist. Že v predvojnih »Naših zapiskih« je zaslovel njecov psevdonim Abditus. Njegova , brošura »Problemi malega naroda« je 1. 1912 vzbudila pozornost ne le med Slovenci, temveč tudi v vseh političnih krogih tedanje Avstrije. Ko se je po vojni ločil od socialno-demokratekih vrst. ie izdajal nekaj časa tednik »Avtonomist«, pozneje pa do i. 1925. tednik »Slovenski republikanec«. V obeh liscih je spretno in pogumno zastavljal svoje o lično novinarsko pero. kar mu je treba priznati, čeprav se z njegovimi pogledi nismo strinjali. V zadnjih letih je kljub veliki zaposlitvi v gospodarskem udejstvova-nju z> •:ral in objavljal interesantno pisane epom me na zgodovinsko razdobie v 1. 1918 — 1919. Pokojnik zapušča užaloščeno soprogo Pavlo in tri otroke. Pogieb bo v ponedeljek ob ln. z doma v DoVilovi ulici 22. Albinu Prepeluhu bodi ohranjen čas+en spomin! Hudo prizadeti rodbini na.-e iskreno sožalje! ★ Z Albinom Prepeluhom nas zapušča eden naših najboljših publicistov starejše generacije. Literarno kulturo si je pridobil z vztrajnim čitanjem in proučevanjem pisateljev, mislecev in socialnih teoretikov 19. stoletja. Začel se je oglašati v listih, čez nekaj časa je že vzbujal pozornost v revijah. predvsem v »Naših zapiskih«, kjer so izhajali njegovi članki pod psevdonimom Abditus. Opozoril je nase s svojim širokim razgledom n ii leološiko jasno opredeljenim stališčem. Pisal je v dobi, ko so v naše javno življenje prodiral^ r.ove ideje: Ivan Cankar. Etbin Kristan, dr. Dermota in drugi so obračali pozornost izobcaženstva na socialna vprašeiaIno- lemokratsfko usmerjenost, ki je stala starem nasprotju p Krekovim krščanskim socializmom. Sredi tega ideološkega vretja je Abditus s svojim spretnim pn' li-cističnim peresom obravnaval dokaj &tvar-r.o in mirno socialne probleme domačega in tujega sveta. Tako je v posebnem spisu obdelal odnos med reformacijo in socialnimi boji slovenskih kmetov ter skušal z vidika materialističnega pojmovanja zgodovine osvetliti te prve silnejše gibe dotlej brez-ličnega slovenskega naroda. Večje število svojih člankov o raznih socialnih vprašanjih je zbral v knjigo »Socialni problemi«. V prelomni dobi naše zgodovine, v .svitu osvobojenja je izšel krajši, vendar pa takrat splošno uvaževani spis »Problemi malega naroda«. V niem je A. Prepeluh obdelal z zrelišča domačih socialistov, ki so se zbirali okrog revije »Demokracija«, vse naše poglavitne socialne, gospo lanske in kulturne probleme in program atsko or sal vlogo našega naroda v novi državi. Mnogo pozneje (1. 1928) je v knjigi »V boju za zemljo in državo« izpovedal svoje izkiušnje in svoje os&bno stališče glede političnih problemov Jugoslavije; prav posebno razpravlja tu o vprašanjih agrarne reforme. V zadnjem času je priobčeval v reviji »Sodobnost« svoje spomine na dobo našega prevrata. Čeprav jc bilo publicistično delo A Prepeluha ideološko enostransko, je vendar tudi kot pristaš marksistične šole' vedno hodil svoja pota in se zlasti v tipičnih problemih malega naroda in vprašanja našega osvobojenja ni dal voditi od svojih dunajskih učiteljev in vzornikov. Njegovi publicistični spisi kažejo široko obzorje in spretno. v praktičnem novinarstvu izurjeno pero. Manj znano je. da se je pokojni A. Prepeluh udejstvoval tudi kot leposlovec. Pisal je_ pod psevdonimom Pavel Mihalek povesti in črtice socialnega značaja, ki so izšle v knjižici »Iz nižin življenja«. Pod psevdonimom A. P. Rušič je izdal roman »Mina«. I - Filip Bizjak je podlegel poškodbam Ljubljana, 20. novembra. Iz Trsta je prišla snoči žalostna vest Ljubljanski trgovec s krznom in kožuho-vino g. Filip Bizjak, ki se je bil na Vseh svetih zvečer ponesrečil na avtomobilski vožnji v Hruševju med Razdrtim in Postojno, je po tritedenskem trpljenju podlegel. O usodni nesreči, ki je terjala življenje uglednega in podjetnega moža, kakršnih je malo med nami, smo izvedeli še naslednje podrobnosti. G. Bizjak se jc takrat s svojo ženo, hčerko Silvo in Slavkom Dolencem peljal v Št. Vid pri Vipavi, kjer ima pokopane svojce. Zvečer se je vračal proti domu. Vozil je, kakor običajno, v zmernem tempu, saj je bil eden naših najbolj obzirnih avtomobilistov in nikdar ni zakrivil najmanjše nesreče. Prav ta obzirnost je pa postala zanj usodna. V Hruševju mu je privozil po levi, napačni strani nasproti neki kolesar. V zadnjem hipu ga je Bizjak opazil in sunkoma okrenil avtomobil ter pritisnil na zavoro. Na gladki in mastni asfaltirani cesti je imelo to zle posledice. Z vso silo je avtomobil zaneslo v stran in treščil je v bbžnjo hruško tako močno, da se je novi Ford popolnoma razbil, a vsri v vozu so bili več ali manj poškodovani. Prepeljali so jih takoj v tržaško bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima g. Biziak dvakrat zlomljeno desno nogo. Poškodba je bila zelo komplicirana, saj je izstopila kost. Tudi hčerka Silva je bila močno poškodovana, zlomda si je. kakor oče, nogo in izbilo ji je več zob. Svak Dolenc si je zlomil nogo in pretresel možgane. Na videz je bila Bizjakova poškodba med vsemi — če izvzamemo gospo, ki je dobila le lažjo prasko na obrazu — taka, da ni kazala nevarnosti za njegovo življenje. Nasprotno so se pa bali za svaka Dolenca, ki si je pretresel možgane. Vendar pa so Dolenca lahko kmalu prepeljali v iieje Ljubljano, dočim sta morala Bizjak in hčerka še ostati v bolnišnici. Zdelo se je, da bo krepka Bizjakova narava premagala posledice usodnega karambola, saj se je počutil razmeroma dobro. A pred dnevi je naenkrat nastopila reakcija. Primarij tržaške bolnišnice je sporočil v Ljubljano, da je postalo g. Filipu nenadno slabo in da je njegovo stanje resno. Predvčerajšnjim se je v Trst odpeljala gospa Franja, ki je našla moža skoraj že v agoniji. Snoči je Filip Bizjak dotrpel. Vest o tragični smrti te vedre, zlate duše bo osupnila vso našo javnost, ki je poznala in cenila g. Filipa Bizjaka nele kot solidnega in umnega, vedno postrežljivega trgovca, temveč tudi kot izredno ljubeznivega družabnika, ki je imel vedno zvrhano mero zdravega humorja. In presenečeni bodo tudi številni njegovi prijatelji lovci, saj je bil pokojni Lipe dolga leta navdušen član zelene bratovščine. Poko;nik doma od Št Vida pri Vipavi, je učakal komaj 52 let, ko bi jih bil sicer pri svojem trdnem zdravju lahko sto. Moža, ki se je iz skromnih poeetkov le s pridnostjo in nezlomljivo energijo dvignil na površje do vodilnega trgovca s ko-žuhovino, bomo vsi znanci pogrešali, a najbolj pač njegova rodbina, ki ji je bil skrben in ljubeč oče. Naj mirno spi pod zeleno rušo pri Sv. Križu. Bridko prizadeti ugledni rodbini, gospej Franji ter otrokoma Silvi in Filipu naše iskreno sožalje! Njzredna s^oj&ica upliva na ves organizem. Dobro sredstvo za odvajali, ki zanesljivo deluje in ima prijefen okus, je Ogl. rej. 18r.13344/1 J.fll.1« -evi blogovi Vas brezhibno oblačijo! Pri vsaki spremembi moške mode izdela Teokarovič samo fisfo, kar je res lepo in elegantno. Cen s na si h b! »g j e v m e i e r> L_ _|fV/ o i O i VTrf* o m p. Tovarna! Paračirt Osijek Kapucinska 14 Prodajalne: L/ubfjana Zagreb Beograd Gradišče 4 Jurišičeva 4 Knez Mihailova 35 lihajlova 33 Novi Sad Sarajevo in v vseh večjih Trg OsIoboSenja S Strossmayerova mesfih v državi Izplačilo »Jutrove« zavarovalnice po tragični smrti Milana Debeljaka 50 letnica poroke Kamnik, 20. novembra. Danes sta proslavila polstoletni jubilej poroke g. Josip Repič in njegova soproga ga. Terezija. G. Repič šteje 72 a njegova soproga 70 let, vendar sta še oba čila Jubilanta sta večji del svojega življenja preživela na Polzeli v Savinjski dolini, kjer je bil g. Repič znan kot odličen mizarski moj- ster. Posvečal se je zlasti stavbinskemu mizarstvu, saj so skoro vse večje stavbe, posebno šole, ki so bile zgrajene v času njegovega obrtniškega udejstvovanja od enega do drugega konca Savinjske doline, njegovo delo. Kot zavednemu naprednjaku in neomajnemu nacionalistu, ki je tudi svojih sedem otrok vzgojil v naprednem sokolskem duhu, življenje ni bilo z rožicami postlano. Na jesen svojega življenja sta se oba jubilanta preselila v Kamnik h hčerki ge. Ju-sti, poročeni Kramarjevi. Bodi obema jubilantoma naklonjenih še mnogo srečnih in zadovoljnih let! Ljubljana. 20. novembra. Tudi letos je več »Jutrovih« naročnikov izgubilo življenje po usodnem naključju in v vsakem takem primeru je bila »Jutrova« zavarovalnina svojcem ponesrečenca v veliko dobrodošlo pomoč. Tragična smrt mladega privatnega uradnika Milana Debeljaka zgovorno potrjuje žalostno dejstvo, da nesreča nikdar ne počiva. Dne 17. septembra zgodaj zjutraj je iz vagona mariborskega vlaka pred pragersko postajo strmoglavil mlad moški in obležal na progi s hudimi poškodbami. Na podlagi dokumentov, ki so jih našli pri ponesrečencu, so ugotovili, da gre z, m Brat in sestra Danes boste apet ogttndi Pogovarjala sta se brat ki sestra Brat Je dejal: »Oaaee Imam jaz trikrat toliko let, kakor si Jih imela ti takrat, ko sem imet Jaa toliko let kakor ti zdaj. Ko bora imel jaa dvakrat toliko let kakor ti adaj, boš štela ti 24 let.« Koliko let Je imel brat ki kolBoo scsUaT Med pridne reševalce, ki bodo poelatt do petka rešitve, bo razdelil stric Matic nekaj knjižnih nagrad. Rešitv« naj bodo napisane na dopisnici, v kotu pa naj bo pripis »Uganka kluba Metle«. Skrita starost MetlarJI so o« to pot še dosti dotoro odrezali in so povečini uganfH, da je stara Ana 28 let. Mana pa 21 let. Zato Jim je stric Matic odločil sedem nagrad, ki jih je žreb razdelil takole: Tina Zupan iz Boh. Srednje vasi IS. dobi ramen >1mcifer« Praiajo Demšar s Star. JsvaroUka 235. dobi ramam »Tigrovi zobje« A. GracljanSkij iz GuStanJa^Rarne <*>m zamen »Rdeča megla« Martina BaJoh, Moste JL, p- firoralca dobi roman »MisterijE*. Zlata Praprotnik iz SredSča ot> Dravi, Bojan Tajnik Is Kranja, Vlasta BreUb \x LJubljane, Linhartova 12 pa dotoe po eno knjigo revije »fflivljenfe tn »vet«. litra MaXiltl svetlobi 8 100 ELK. stane Kuno 22 par! Potemtakem je to najcenejda razsvetljava sedanjosti i PISMENA GARANCIJA ZA 5 LET. Pišite takoj po ilustrirani cenik,' „P E T R 0 P LI N" ZAGREB — MESN1CKA Ul* S. Sprejemamo zastopnike. ▼ veliki izbiri od Din 240*— otroške plašče vseh velikostih od Din 125'— nudi r. I GorKar Ltubliana St. Petra cesto 29 * Na zalogi najnovejši blagovi za plašče in kostume. Izdeluje se tudi po naročilu! — Lastna šivalnica za izdelavo konfekcije! RHZGLHS MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA bo od 22. 11. 1937 dalje izplačevala v gotovini vse vloge, ki dne L 1. 1937 niso presegale vsote Nadalje je hran. uprava sklenila pri vseh onih vlogah, kjer so letni lestvični obroki nižji kakor celoletn. obresti, od 1. 12. 1937 dalje zvišati lestvične obroke na višino letnih obresti. Osvobojene vloge do Din 40.000.— in osvobojeni lestvični obroki veljajo za vse vlagatelje, tudi za one, ki se pri hranilnici ne zglase, kot nove, vedno razpoložljive gotovinske vloge in se obrestujejo po 4%. Mestna hranilnica Bjitsffaisska. Predsednik: dr. Josip Kamušič. Danes je nepričakovano preminul dolgoletni član na?e stanovske organizacije in član nadzorstva naše zadi-uge, gospod ALBIN PEEFELU Zaslužnega stanovskega tovariša in kolegijalnega sodelavca bomo ohranili v prijaznem spominu. V LJUBLJANI, dne 20. novembra 1937. Stavbna in gospodarska zadruga r. z o. z. »NOVINARSKI DOM« v Ljubljani Jugoslovensko novinarsko ndruženje — sekcija Ljubljana ZA 20U OiJ\ MhSELMJ. radio i Ljudski super, 5 elektronk, 7 krogov Generalno zastopstvo za Slovenijo: RAI)10-D0BEHLET d.zo.z., Ljubljana KONGRESNI TRG 8 Podzastopstvo za Maribor: HENRIK ARLAT1, Ulica 10. oktobra St. 4. ce ve LJtbLJANA i^m-nsiegi Bi. 4. Telefon: Z6-29 & [}r. Franc Dergane 5ef primarlj fcsrurg. odd. v p. OHinira 11.—1. ♦ Razpis natečaja. Mestna občina ljubljanska razpisuje natečaj, da pridobi idejne osnutke za spomenik v svetovni vojni padlih voiakov na pokopališču pri Siv Križu. Pravico eodelovania lmaio mženjerji, arhitekti—inže-nHrji m akademski arhitekti, ki so jugoslovanski državljani, stanujejo in delujejo v območju ljubljanske sekciie UJIA Določene so tri nasTade: prva nagrada din 4.000. druga din 3.000, tretja din 2.000. Rok natečaja se konča dne 30 decembra 1937. ob 12. uri Do te ure se morajo osnutki v zapečatenem ovoju dostaviti osebno ali po pošti mestnemu kulturnemu oddelku. Ljubljana, Gospo ska ulica 15'1, vložišče, kjer se dobijo med uradnimi urami brezplačno vsi razpisni pripomočki in pojasnila. Do&ro razpoloženja in potom Rogaške Slatine, Id čisti in neguje Vaše notranje organe. ♦ Službeni list uprave dravske banovine od 20. t. m. objavlja trgovinski ^akon, spremembe v etaleiu državnih in banovinskih uslužbencev teir razne objave iz »Službenih novin«. VSI, KI TRPITE NA KUEJ5H OČESIH trdi koži tn zaraslih nohtih pridite, da Vam jih a koreninico in brez bolečin odstranimo. Takoj Vam bo odleglo. Zopet boste prijetno razpoloženi za vsako deio. Sprejemne ure ob delavnikih od 7 30 do 18.30, ob nedeljah in praznikih od 7.30 do 12. V kopališču hotela »Slon«. Frančiščanska 3. * Akcija uradnikov zavarovalne stro e za kolektivno pogodbo. Edina podlaga za regulacijo odnošajev z delodajalci vseh panog privatnega uradništva eo bili zakon o zaščiti delavcev in zakon o obratih. Položaj privatnih uradnikov pa je bil vedno negotov in težak in med splošno gospoda teko krizo sh je tako poslabšal, da se lahko reče da je neiairfen. Kot prvi iz niei privatnih nameščencev so se zavedli 3voje«a mizerrieira položaja n. meščtmci iz zavarovalne stroke ter za h e vaju zdaj povišanje plač. uredit/v službenega razmerja, relno napredovanje in preskrbo * starosti. O težnjah in zahtevah uradnikov zavaroval ne stroke smo že poročali. V vseh večjih mestih iržave so imeli ravarjva.ni uradniki doslej v soglasju e svojimi organizacijam: in z organizacijami drugih privatnih nameščencev konference, za danes pa eo sklicali velike javne shode. Tak shod bo v Beogradu danes o^ 10 v dvorani Trgovskega kluba, v Ljubljani pa, kakoi že objavljeno ob pol 10. v veliki dvorani Delavske zbornice. * Tekma brivcev iz vse države. Brivski cd«ek otirtni<škega društva v Subotici bo priredil letos 5 decembra v prostorih suboti-ške?a velikega hotela »Zlato janje« tekmo brivce-® iz vsj države. Dopisi na brivske organ izaciie v vsej državi se že razpošiljajo. Tekmovalci naj se prijavijo do 4 decembra. Zmagovalci bodo dobili diplome ter zlate, srebrne in bronaste kolajne. ♦ Živinski sejem v Ljubljani se bo zaradi državnega praznika dne t. decembra vršil dan oor>rej. t. j. v torek 30 t. m. ♦ Prijavite se za izlet v Trst. ki bo od 4 do 5 decembra. Prijave sprejema izletna pisarna M Okorn. Ljubljana, hotel »Slon«, telefon štev 2B—45 Vhod iz Prešprnove ulice • Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožef o ve grenCice. - • Legija koroških borcev namerava s sodelovanjem Zveze Maistrovih borcev, Ldruženja ratnih dobrovoljaca boraca za oslobodjenje sjevermh krajeva kraljevine Jugoslavije v Zagrebu in nekaterih odličnih osebnosti ob 20-Jetmci zasedbe Celovca m Gospe Svete izdati s slikami opremljeno spominsko knjigo o bojih na severni meji od Podkloštra do madžarske meje. Da ne bi bila snov nezadostno obdelana, je potrebno zbrati čim več podatkov, doživljajev in spominov na to razgibano dobo naše zgodovine. Zato vabimo vse, ki so se borili ali kakor koli delovali za Koroško, štajersko, Prekmurie in Medmurje, da opišejo svoje delo, boje in doživljaje. Kakor daljši, so dobro došli tudi krajši sestavki, žrtvujte v ta namen le nekaj zimskih večerov. Ni vse malenkost, kar morda smatrate za malenkost! Ali ni ohranitev spomina na ta prizadevanja bodočim rodovom naša narodna dolžnost? Ali naj zanamci brez potrebe motre tudi to dobo skozi motna očala našega nasprotnika ? Ker bo zahtevalo urejevanje mnogo časa. prosimo, da se tega prepotrebnega dela lotite čimprej! Natančnejša pojasnila daje glavni odbor Legije koroških borcev v Ljubljani, Pred škofijo 18. kamor izvolite poslat! tudi svoje prispevke _ * Polovična vozna cena za razstavo bratov Šubiccv. — Generalna direkcija državnih železnic je za obisk razstave bratov Šubičev v Ljubljani dovolila polovično vozno ceno iz vseh krajev države. Popust velja od vštetega 26. t. m. do vštetega 7. decembra Potnik kupi pri odhudni postaji cel vozni li6tek in legitimacijo obrazec K 13. Tako kupljeni vozn: listek velja za brezplačni povrattk na poldagi potrdila o obisku razstave, ki ga prejme pn blagajni v Narodni galeriji. * Boj nepismenosti m napovedale prosvetne organizacije » Hrvatski in se za enkrat ta borba udejstvuje pn zbiranju potrebnih denarnih sredstev za organizacijo tečajev in, kar je tudi zelo važno, pri zbiranju statističnih podatkov. Vsi doslej zbrani podatki dokazujejo. kako 13 bila ta akcija potrebna. Nedavno smo navedli podatke o nepismenosti v Dalmaciji, zdaj pa je na razpolago točna statistika iz krapinskega okraja. Podatki iz tega velikega okraja eo tako porazni, da UGOiMM morajo vplivati na vse ljudi, ki so zavzeti za napredek V sami krapinski občini je pr*ko 42 odstotkov nepismenih prebivalcev. Največ pismenih pa je v najmanjši občini vsega sreza. v Radoboju. Tam je samo 19 odstotkov nepismenih, čeprav je v občini samo ena šola To je dokaz, da si ljudstvo samo pomaga in da b; bil pokret samoizobraz-be s pomočjo dobre organizacije še uspešnejši. * Velika javna dela v Bosni. Po poročilu okrožnega urada £a zavarovanje delavcev v Sarajevu bodo na področju urada izvršena letos pomembna javna dela. za kar je določenih ok ros 15 miliionov dinarjev Največji del tavtiih del odpade na Sarajevo, kjer je I projektirana graditev palače okrožnega ura- vamam, hotelom in restavracijam lično to- dčlane mape, tako da bo revija po javnih lokalih odslej iuiola tudi evoj domek. — Urednik dr. Fr Mišič poroča, da bo ts|K>mla-di izdal drugi del propagandne knjige »V porečju bistre Savinje« v povečanem obsegu teksta in slik ter vabi k prednaročilu. »Jugoslovanski biseri« izhajajo v Ma-riboru šestkrat na leto ter stanejo letno samo din 60.—. V interesu napredovanja našega tujskega prometa in turizma, v interesu razširjenja ia poglobitve ljubezni do naše domovine >e treba revijo toplo priporočiti vsestransko. ASTRONOMSKA TOČNOST! veljaj ogledu najbolj zanimivega — ogleda vrednega filma jAntonio Adverso*. Predvaja ga Elitni kino Matica * Vprašanje »Zvončka« rešeno. Naši javnosti ni neznano da je med našimi mladinskimi listi letos izostal »Zvonček«, ki je 37 let razveseljeval slovensko mladino. Njegovi prijatelji so se zavzeli za to, da ta list ohranijo slovenski miadini in mu dajo posebno poslanstvo s tem, da ga posvete našemu izseljenskemu mlademu rodu, ki živi raztresen daleč po svetu, in ga na ta način zvežejo z domovino. Na tisoče naših otrok v tujini si želi vsaj mal pozdrav iz domovine v obliki mladinskega lista, ki bo v domači besedi pripovedoval o življenju doma ln po svetu. List bo Imel tudi priloge. Ker izide prva številka šele po 1. decembru, sta izšli v posebni knjižici dve igri »Miklavžev pozdrav« in »Božič gre«, ki jih vsem našim društvom priporočamo za Miklavževe in božične prireditve. Igri sta prosti tantijem in staneta 10 Din. Cisti dobiček je namenjen za »Zvončkov fond«, ker bo le s podporo v domovini mogel »Zvonček« vršiti svoje poslanstvo v inozemstvu. Podobne priloge, ki jih rabijo društva za razne prireditve, bo prinašal »Zvonček« tudi v bodoče in omogočal doma in v tujini zvezo med mladino. O vsem tem bomo še izpregovorili. Avtomaterijal Ogrevalci stekel Verige za sneg A. Goreč dražba z o. z. ♦ »Prisluškovalec« nam piše: Ko hipnotiziran sem obstal prid izložbo trgovine Kette v Ljubljani na Alekstandrovi cesti. Čudovita slika Maksima Gasparija »Svatba« me je vsega prevzela. Najraje bi sedel med svate m se z njimi prav po slovensko veselil. Poslušam ostale občudovalce izredne umetnine. Lepa dama: »Ah, kakšni krofi!« Gospod srednjih let: »To je življenje!« Drugi, starejši gospod: »Ta bo pa enkrat koštaia petdeset jurjev!« Starejša dama: »Moj Bog, kako naši so ti ljudje, to zna pač samo Gaspari ustvariti«. Mlad gospod, najbrž študent, svojemu tovarišu: »Počajkava, morda bodo (svatje) kaj zapeli«. V lepih mislih na naše grča ve. dobre kmete, na njihove domove, običaie in šege Ln z vročo željo, da bi nam mojster Gaspari že mnogo, mnogo lepega iz življenja naše vasi ustvaril in ohranil zanamcem. sem odšel. Tej želji se pač pridružuje vsakdo SREBKNINA ZLATNINA v veliki lzoiri pri H. SUTTNER — LJubljana 5 Prešernova ulica 9 — (poleg glavne pošte) Zahtevajte brezplačni cenik! >nnmiininRiimiiimitiniuHii!uimmiii!uiii]miriiHU!HimiiiiHiirijutHutuHuiiiiiHiuHiiuK : ^^iivniiiirinnm« * Strašna nesreča pri Okučanu. Blizu vasi Vrhovljana v okučanski okolici je ponoči utonilo v bavi 5 kmetov, ki so vozili iz neke pristave domov svinje v dveh velikih čolnih. Edine podatke o strašni nesreči je dal 12 letni Milan Dragičevič, ki je od doma na pristavo spremljal svojega očeta, potem pa na pristavi ostal čez noč. šele naslednji dan se je deček vrnil domov in, ko doma ni našel očeta, ie ves prezlašen vzkliknil: Gotovo so vsi utonili s svinjami vred! Iskanje ponesrečencev je zaradi visoke in deroče vode brezuspešno, našli pa so nekaj delov razbitih čolnov, kar dokazuje da je v deroči Savi res izgubilo življenje pet ljudi. * Požar sredi noči. V eni izmed zadnjih noči je začel goreti list-njak posestnika Martina Bernika v Zabnici Bila je nevarnost, da zajame ogenj vso domačijo. Na plat zvona so prihiteli ljudje od vseb strani na pomoč. Iz steljnjaka se je oirenj hitro razširil na vse gospoda sko pos opje. Na kraj nesreče sta prihi'e'i gasilski četi iz Zabnice in Sv. Duha-Virmaš. Motorn? brizga I ni sta delovali polnih šest ur, potem šele je bil ogenj toliko omejen, da se ni bilo bati hujšega. Gospodarsko poslopje s polom je pogorelo do tal. Sumijo, da je podtaknila o?enj zlobna roka. Škodo cenijo na preko 50 000 din. lastnik pa je bil zavarovan le za 18 000 din. Posestnik BernFk je bil kupil kmetijo šele pre»i dnevi od Po-rente iz Gamelj pri Ljubljani. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. 1. da za 8 miliionov. V Zenici pa nameravajo preurediti bolnišnico, ambulanto in pisarno za poldrugi milijon, v Banjaluki ambulanco za 2 milijona, v Tuzli pa bo okrožni urad zgradil novo poslopje za 700.000 din. LONGINES iz Ljubljane n— Priznanje Sokolskemu društvu t št Vidu nad Ljubljano. V telovadnici v šoli v St. Vidu nad Ljubljano se je snoči vršila intimna sokolska proslava ki ji je prisostvovala uprava društva, precej članstva ter naraščaj. Ob 18. je izro^ii sreiki načelnik g. dr. Maršič po najvišjem nalogu šentviškemu Sokolu častno diplomo kot priznanje za vzgojno in kulturno delo. ki ga vrši ie ves čas 6vojega obstoja G načelniku se je zahvalil v imenu odsotnega staroste br. dr. Arka podstaro^ta br Pipan Ivan s prošnjo, naj tolmači zahvalo Šentviškega Sokola na najvišjem mestu. Intimna svečanost je bi'a zaključena z navdušenimi klici vseh udeležencev sokolskenru starosti Nj. Vel kralju Petru II.. visokem j kraljevemu domu in sokolski Jugoslaviji u— Zanimivo učiteljsKo zborovanje. Včeraj so zborovali v Ljubljani učitelji 4n učiteljice Iz litijskega srez9. Ob 8 so pričeli z ogledom ljubljanske tobačne tovarne. Skozi oddelke je vodil ekskurziste Posetite 1. dec. razstavo v prostorih tvrdke M. Tičar Ljubljana, šelenburgova ul. • Novi grobovL V Ljubljani je umrla ga. Marija Femc, soproga fin. uradnika v pok. Pogreb blage pokojnice bo Jane« ob 14. uri izpred hiše žalosti, Celovška cesta 70. na pokopališče k Sv. Križu. — V Zaborštu pri Domžalah je po daljši bolezni preminil krojaški mojster g. Jože Rape. Pogreb uglednega pokojnika bo danes ob 15. izpred domače hiše v Zaborštu na farno pokopališče v Ihanu. — V Cegnarjevi ulici št 4 v Ljubljani je izdihnil za vedno g. Josip štrus, sluga v L>om-u kraljice Marije. Pogreb dragega pokojnika bo jutri popoldne iz hiše žalosti. — V Trbovljah bo jutri ob 15.30 pokopana ga. Amalija Locjan, soproga pekovskega mojstra. _ V visoki starosti je v Mariboru zatisnila svoje blage oči soproga nadučitelja v pok., ga Roza Reich. Pogreb spoštovane pokojni«,© bo jutri ob 14.30 iz mestne mrtvašnice na ma^dalensko pokopališče na Pobrežju. _ V Celju je preminila ugledna veleposestnica ga. Marija Leskovšek. Obče spoštovano dobrotnioo bodo spremili k večnemu počitku jutri oh 16 iz mestne mrtvašnice. Naj bo vsem blacim pokojnim ohran;en časten spomin, mnogoštevilnim prizadetim 6vojcem naše iskreno sožalje! Pri Avto pnevmatika Continental Nafta Din 2.70 Bencalko A. Goreč družba z o. z. • Naša doba se smatra za nervozno dobo. Ni čudno, če so živci generacije, ki je preživela vojno in preživlja razne krize, oslabeli. Jasno pa je. da so nam potrebni v dobi velikih kriz in lorb dobri živci, vztrajnost ter zaupanje v lastno moč. Za okrepitev in ohranitev živcev je najenostavnejše in najsigur-nejše sredstvo dve do tri male žlice Ovo-maltine za zajtrk in malico. Ta koncentracija redilne vrednosti in vitaminov v največji meri za jamči Zdravo prehrano in brezhibno funkcioniranje živcev. Bodoče matere morajo skrbeti, da ae izognejo vsaki lenivosti prebavil, posebno zapeki, z uporabo naravne »Franz-Jose-fove« grencice. — »Franz-Josefova« voda se lahko pije in deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov. Ogl rog. 3. br. 15. 485/35 * »Jugoslovanski biseri«. Iz.-la je te dni jesenska številka mariborske tu.ski-prometne in turistične propagando* revije »Jugoslovanski h seri«, bogato, okusno in poučno ilustrirana kakor vse dosedanje — »Trgatev v Slovenskih goricah« in poročilo o I. banovinskj sadjarski razstavi in sadnem sejmu v Mariboru se nanašata b. roa-riboisko pokrajino francosko pisan članek poroča o novoustanovljenem mestnem muzeju v Ljubljani, vse ostalo gradivo pa izključno dela propagando za lepo me«to Celje in njegovo gospodarsko območje, tako da se ta številka, koje naslovna slika je tudi Maribor zamenjala s Starim gradom celjskim, iabko imenuje »celjska številka«. •Članki »Celjske znamenitosti«, »Celjski strop«, »Celje kot turistično središče v Savinjski dolini« so namenjeni propagandi za tnes'0 samo: »Hmeljaisrvo«. zlata rožica savinjska. nas pelje v Žalec, zemljepisno središče Celjske kotline: »Stari rinoeradi ob Gornji Savinji« fMozirje. Rečica Ljubno. Gornjigrad hodo zbunli rozornost vsakogar, ki se zanima za zgodovino in razvoi slovenskega vinogradništva: članek »Oh Savinji pri Rimskih toplicah« nas vodi no najstarejšem zdravilišču v Sloveniji tja do izliva bistre Sa^-nje v Savo pri Zidanem mestu. Gospodarski del te štpvlke je enako pester kakor uredniški ter živo prikazu* poslovni svet celjskega mesta. Uprava revije je zajedno s to številko poslala ka» g. nadoficijai Antič, ki je oglednikom ljubeznivo tolmačil vso. pota, ki jih napravi tobak, preden Je Izdelan v cigare, cigarete in njuhanec. Ob 10. so se po-tem zbrati v trgovski šoli v Gregorčičevi ulicL Zbor je otvoril predsednik g. Jože Župančič, ki je podal zanimivo situacijsko sliko. Tajnik g. France Trošt je prikazal delovanje društvene pisarne, blagajnik g. Janez Kopriva pa poslovanje blagajne. Na zboru je pristopilo spet nekaj novih članov, zborovale! pa so izrekli čestitke k 60 letnici g. Mateja Senkoviča, urednika »Popotnika«. Zbor je razpravljal tudi o govoricah, ki napovedujejo pridelitev šolstva k ba-novinskim samoupravam. Upravitelj Mi-helič s Krke na Dolenjskem je zahteval, da se »Naš rod« še bolj prilagodi učnim načrtom. Prihodnje zborovanje bo stalo v znamenju mladinskega, tiska in bo nanj povabljen tudi urednik g. Ribičič. G. Ar-nošt Adamič iz Zagorja je sprožil misel, naj bi pokrenilo JUU vprašanje lista, ki bj poročal o najnovejših izumih in prina-šal poučno zanimive članke iz vseh panog znanosti. Na dnevnem redu so bile še mnoge druge prosvetne in stanovske zadeve, nakar Je bil uapcill zbor zaključen. u— Predavanje Prirodoslovncga društva. V petek 26. L m. bo predaval univ. prof. g. dT. Boris Zamik o določevanju spola. G. dr. Zamik je vkljub temu. da živi v Zagrebu. našemu občinstvu že dovolj tnan kot izvrsten predavatelj in strokovnjak in so njegova dovršena .predavanja, ki jih ve lino spremlja z obilnim številom prepričevalnih diapozitivov iz svoje ol>i'ne zaloge, vedno dogodek zase. Tudi je snov predavanja dovolj pereče vprašanje, ki ne zanima samo strokovnjaka, ampak se v eni ali drugi obliki pojavi vsakemu, ki je kdaj razmišljal o življenju, ustroju in grupac'ji živih bitij. Zaradi tehničn h ovij to predavanje izjemno ne bo v torek ampak šele v petek in sicer v map filharmonični dvorani (kino Matica). Začetek ob 20. Zimsko-sportno blago Smuči Sanke Drsalke pri A. GoreCdmžba z o. z. n— Seja mestnega 8veta ljubljanskega bo v torek 23 t. m. ob 17. v veliki sejni dvorani. Na dnevnem redu javne seje so naznanila predsedstva, odobritev zapisnika zadnje seje ter poročila finančnega, obrtno-indu-stnjskega, gradbenega, trošarinskega, ktd-turnega in pensonalno-pravnega odbora. Javni seji bo sledila tajna seja, ki ima na dnevnem redu poročila peisonalno-pravnega odbora. JELKINA ESENCA, osvežuje in razkužuje zrak, steklenica Din 14.—, dobite v drogeriji Adrije, Šelenburgova ul. 1. n— »Kočevje v preteklosti in danes« je tema predavanja, ki ga priirede združene ljubljanske CM podružnice jutri v ponedeljek ob 20. v mali dvorani Filharmoničnega društva (Kongresni trg). Predaval bo profesor g. Janko Kumer, ki bo pojasneval temo s pestrimi skioptičnimi slikami. Vstopnine ni. Ker mora zanimali to predavanje vsakega zavednega Slovenca, pričakujejo prireditelji-ce obilne udeležbe. n— Javno iborovanje privatnih nameščencev bo Janes ob 9.80 v veliki dvorani Delavske zbornice. Iniciativo za to zborovanje so dali uradn*ki zavarovalne stroke, sodelujejo pa zastopniki vseh združenj privatnih nameščencev. Na zborovanju bodi zahtevali kolektivno pogodbo, enotno pragmatiko za vso državo ureditev službenega razmerja, redno napredovanje in preskrbo v starosti. Ker gre torej za življenjske interese privatnih nameščencev, bo udeležba gotovo velika. Vzgoji svojega otroka tako, da zjutraj, zlasti pa zvečer čisti zobe! SARGOV W M ■ a MM m. m mm • rvMLuuunit PROTI ZOBNEMU KAMNU o— Lutkovno gledališče na Taboru ponovi danes ob pol štirih popoldne na splošno željo igro Dara Svetliča: »Jurček gre na Triglav«. Je to sodobna, poučna in prav zabavna mladinska igra, ki razveseli vsakogar. Na sporedu so tudi druge lepe točke. Vstopnice se dobijo v prodaji v soboto od 5. do 8. tetr nedeljo od 10. do 12. ure. Priskrbite si jih čim prej, lahko tudi telefonično ob navedenih urah. Lepo vabljeni! m mlim m: 1 MM mm m Al 11 Filmsko remek-delo tisočerih zgodovinskih, pustolovskih in ljubezenskih zgodb ANTONIO ADVEKSO Fredric March Olivia de Havilland Radi izredne dolžine filma predstave danes 15., 18. In 21. url Danes dopoldne ob 10.30 uri izredna predstava po znižanih cenah! Rezervirajte vstopnice! Najnovejši žurnal! Velefilm iz ruskega emigrantskega življenja P O T E M K I N r glavnih vlogah: Karin Hardt ln Peter Voss Danes dopoldne Izredna predstava ob 10.30 uri po znižanih cenah! lan^ni: Monumentalni velefilm naj razkošnejše lnscenacije w/ ^ / l 15.000 nastopajočih Danes predstava ob 10.30 pri znižanih cenah od Din 2.50 naprej Predstave danes v Unionu in Slogi ob 15, 17, 19. in 21. uri. Predstave danes v Matici ob 15, 18. in 21. uri u— Predavanje Jadranske straže. V petek 26. t. m. priredita krajevna odbora Ljubljana in Ljubljana-železnica svoje prvo letošnje predavanje v prostorih »Sloge« (poslopje dir. drž. vhod iz Pražakove ul.) Predaval bo g. Viktor Pirnat o snovi »Jadran okno v svet« s skioptičnimi slikamu Vabimo vse člane in prijatelje Jadranske straže, da se udeleže v čim večjem številu tega predavanja, ki bo zelo zanimivo in aktualno. Začetek ob 20. Vstopnine ni. u— Tečaj za strokovno risanje mizarske »troke za mojstre in pomočnike se prične danes v nedeljo ob 8. zjutraj in bo potem vsako nedeljo od 8. do 12. v Tehnični srednji šoli v Ljubljani. Vhod je iz Murnikove ulice št. 9 preko dvorišča levo pritličje, učna dvorama št. 5. n— Akademski klub monlanistov obvešča vso javnost, da se je pojavil človek, ki s ponarejenimi nabiralnimi polarni nabira pri tvrdkah in privatnih strankah prispevke za jubilejni >Skok preko kožec, ki bo 7. decembra na Taboru. Ljudi, ki nimajo od policijske urrave v Ljubljani potrjene nabiralne pole Kluba montanictov. je tTeha kot sleparja prijaviti najbližjemu policijskemu stražniku. u— ttcgtstr blagujne in knjigo vodstvene stroje. Vam strokovno popravi Boris V. Simandi. Ljubljana, Dvofakova uL 8. eiefon 24—07. Vse za Vaš avto in zimski šport pri A. Goreč dražba z o. z. n— Društvo »Tabor«. Drevi ob 20. vprizo-ri dramatski odsek v dvorani Delavske zbornice dramo »Sin«. Vstopnice od 10 do 3. din. Čisti dobiček je namenjen v socialne društvene namene. Kojake in prijatelje vabimo k čim večji udeležbi. u— Vojna na daljnem vzhodu in svetovno gospodarstvo je naslov zelo zanimivega predavanja. ki ga bo imel g. dr. Vinko Šarabon pri Društvu absolventov drž, trgovskih šol v četrtek 25. t. m. ob 8 zvečer v restavraciji »Zvezdi«. Vstop dovoljen samo absolventom in po njih vpeljanim gostom. n— Danes bosta v Šentjakobskem gleda Uši« dve predstavi, ob 15. in ob 20 15 Upri zori se desetič in posledinjič izvrstna ve-e-loigra »Kdo j» pa>pa« (Bichon). Ker je zi predstavi veliko zanimanje, kupu te vstopnic-i* v naprejJ Mislite na MIKLAVŽA! Osrečite moža s toplo lepo zimsko suknjo aH s moderno obleko. Upravičeno lahko dvomite, če boste drugje kupili tako dobrot lepo blago tako poceni kakor v trgovini DRAGO SCHWAB na Aleksandrovi cesti Slepa mladina se zahvaljuje. Slepa mladina je bila ob priliki nastopa v Ljubljani deležna tolik© naklonjenosti da nam je v najprijetnejšo dolžnost, izraziti na tem mesta našo zahvalo. Predvsem ee najdskre-neje zahvaljujemo pokroviteljici, ge. Na-tlačenovi za vso naklonjenost in podporo g. dr. Adlešiču, predsedniku mestne občine ljubljanske, za gostoljubnost, katere je bila deležna slepa miadina c>d strani mest- X. skok čez kožo TABOR 7. decembra ob 20. ne občine. Velik- zahvalo smo doHmi taKli uredništvom ljubljanskih dnevnikov, ki so posvečali nastopu elepe mladine vso pozornost in e evojimi članki mnogo pripomogli k tolikemu uspehu. Da so se naši gojenci v Ljubljani počutili kakor doma, sta poskrbela g. Šebemk, ravnatelj mestnega socialnega urada, in g. Pelan. up ravnil- Delavskega doma. Nadalje smo dolžm zahvalo 7a požrtvovalno pomoč Zmajevemu stegu Nesreča pri »laaimOreznici Včeraj so pripeljali v bolnišnico 24-letnega po-aestnakovega sina Jožeta Nagodeta is Gorenje vasi pri Gornjem Logatcu. Doma mu je slamnoreemdca zgiriibila desnico tn mu porezala prste. kol ako droStvo Oeije-matiea bo priredflo v torek 90. i. m. ob 20. slavnostno akademijo ▼ gledališču. Dne 1. decembra ob 10. dopoldne pa bo t telovadnici mestne saraine Me slavnostna seja in zaobljuba novega članstva. e— »Seriljskl briveri v eeJtjskem gleda-I8čb. Ljubljanska opera bo gostovala ▼ petek 26. t m. v celjskem gledališču n bo ▼prizorila ob 20l Rossinijevo slovito opero »Seviljski brivec«. Predstava je izven irbon-m&na. Abonenti, ki reflekthajo na svoje sedeže, naj se blagovolijo oerJasiti do torka 28. t. m. v knjigarni Slomškove zadruge. s— Emigracija bi njeno stališče do notranjepolitičnih vprašanj je naslov zaključnega predavanja v okviru idejnega sestanka, ki ga bo priredila celjska »Soča« ▼ oe- Kljub znatni podražitvi papirja dobite vse vrste poslovnih knjig journale, strace, blagajniške knjige, salda konte še vedno po prejSnflh cenah pri "H A. JANE2IČ - Ljubljana Na debelo I Florljanska uL 14 — TeL 32—20 ^a drobno 1 Knjigoveznica, industrija trgovskih knjig ln šolskih zvezkov. Izvršujemo vsa knjigoveška dela po najnižjih konkurenčnih cenah. Antona Ovna »Češki učbenik«, nov praktični pripomoček za učenje deškega jezika, posebno primeren za obiskovalce jezikovnih tečajev Jč lig in Sokola, je pravkar izšel ▼ zaiožbi Izvršilnega odtora Jč lig v Ljubljani. Podrobnejše poročilo Še objavimo, za sedaj samo opozarjamo, da ga člani Jč Mg dobivajo pri tajništvu lig po ugodni ceni. prinašamo razne novosti jesenskega LipsKega velesejma; kakor otročje igrače B muziko, premikajoče figure, avto, ki vozi v vse smeri, lepa dariia za odrasle, kakor: manicure, šivalne garniture, necesarje, brivske garniture itd. Oglejte si našo miklavtevo izložbo, ln v trgovini vse vrste daril, brezobvezno! Se kar najvljudneje priporoča Foto Tosrist Lojze »SSSsSS S foto-galanterija in parfumerija LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 8. skavtov in Stegu planink, skladatelja g. Preiovca, ge. Jakovi, ge. Komanovi. gdč. Grosovi, voditeljici kuhinje ▼ Delavskem domu. Krščanskemu ženskemu društvu, Društvo »Dorau slepih«, ravnateljstvom ljubljanskih srednjih in ljudskih šol. prof. ge. Skabernetovi, gdčnama Likozaijevima in gdč. Knezovi in učenkam ljudskih šol kraljice Marije in kneginje Zorke in dekliške »nes zvečer VSI v RESTAVRACIJO »ZVEZD A« JEREBICA — ZAJEC — SRNA — POULARD — NADEVANI PIŠČANEC, ©omače: PEČENICE — KRVAVICE Novodošla prvovrstna buteljčna vina po Si 10 in 7/10 L: Karlovaški renski rizling, Muškat Lunel, Negotinsko črno, Burgundec črni, Prokupac Samotok, Jagodni izbor (prošelt), Karlovaški bermet, Vermouth j Glavna zaloga RADIOAPARATOV INGELEN, BJ.AUPUNKT, SACH3ENWERK LTJD. Najodličnejši aparati po nizkih cenah! „TEHNIK" J. BANJAI LJUBLJANA, Miklošičeva 20 svetli, Ltd. Pivo: LEŽAK—Bock. u— Namesto venca na grob g. Josipa An dresa, tajnifca okrožnega urada v Ljubljani jg daroval hotel Metropol v Ljubljani podpora emu fondu na zavodu za slepo cLeoo v Kočevju 100 din. Ob priliki nastopa slepe mladine v Ljubljani eo darovali podpornemu fondu na zavodu za stepo deco v Kočevju: Društvo »Dom slepih« &00, ženska sekcija Jadranske straže 100, naroi-ni poslanec dr. Ivan Lavrenčič 100, uradni-štvo higienekeg-a zavoda 70, ga. Cečeva, Soklieeva in družina Premkova po 50 in razmi dobrotniki h Radovljice po gospe Komanovi 535 Din. Vsem dobrotnikom fekrena hvala! KINO IDEAL Premiera! Premiera! Največji sodobni flhn o Spiion&ži po romanu francoskega podpoDt, Charlesa R. Dumasa vaujiice. ki eo tako izdatno obdarovale naše gojence. Iskreno se zahvaljujemo tudi vsem ostalim prijateljem in dobrotnikom slepe mladine, ki so na kakršen koli način pripomogli, da je naša prireditev tako lepo uspela in bo ostala eden najlepših spominov v življenju naših gojencev. Uprava zavoda za slepo deoo v Kočevju. volna za ročno pletenje, smyrna, perzer in keiim. LJUBLJANA, Kongresni trg 7. Terjatve delavcev Strojnih tovarn. Vsi delavci Strojnih tovarn in livarn, ki stanujejo na področju mestne občine ljubljanske, naj se zglase zaradi prijave svojih terjatev sodišču v mali dvorani Delavske zbornice z vhodom iz Čopove ulice. Kuhanje na električnifs ploščah SE VRŠI vsako sredo ob pol 17, Gradišče 14/L Gospodinje vabljene! . u— Obsodba po zakonu o raščiti države. PTed sodn:ko-rn poedincem ljubljanskega okrožnega sodišča g. Franom Gorečanoiii se je morala zagovarjati proti obtožbi po čl. 4., točka 2. zakona o zaščiti javne varnosti in r&ia v državi, eamstka delavka Marija Sumer iz Sip. Gori j na Goremjekem. O' sojena je bila v smislu obtožbe na 14 dni zapora in 300 din denarne kazni. Proti tej razsodbi je radi izreka o kazni prijavil pri-ziv državni tožilec g. Branko Gcslar, enako pa Budi obtoženkia branilec tir. Stempihar. Popolna razprodaja moških in otroških oblačil zaradi opustit e trgovine Jt Maček, Ljubljani, Alekjandrova 12• ŠPIJONA2E« V glavni vlogi: Jean Muray. Danes ob 15, 17, 19. in 21.15 url OBSBsaaBBnHBaMBn n— Zahvala. Neznanem« dobrotniku, Id )e Šefu infekcijskega oddelka g. dr. Mer-šodu Valentinu po poŠti nakazal 1000 dm za uboge na oddelku, se toplo zahvaljujeta oddelek in uprava obče državne bolnice ▼ Ljubljani Blasnikova „ Velika Prataka" za L 1938. je izšla ui se razpošilja za ceno din 5.— za vsak komad. Naročila na tiskarno J. Blas-nika nasl., Ljubljana, Breg št. 10-12 in se dobi tudi v trgovinah. To je najbolj priljubljeni ln najbolj razširjeni slovenski ljudski koledar že od nekdaj. n— >Swing-Step« najnovejši drniabni ples ee poučuje v nedeljskem popoldanskem tečaju Jenkove šole t Kazini rsako nedeljo cd 16. do 20. ure. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V QIšKI. Telefon 33-87 Usoda nedolžno obsojene umetnice ELENA Lnlse Ullrich — Gustav Diesel V dopolnilo barvana šalolgra in zvočni tednik Predstave v nedeljo ob S, B, T. ln 9, v ponedeljek ob pol 9. url V soboto: OTROK SREČE Shirley Temple u— V začetn;5ki plesni tečaj Jenkove gole r Kazini se sprejemajo novinci-dame tu gospodje vsak ponedeljek ob 20. uri. Vsak torek ;a četrtek nadaljevalni tečr.j e poukom vseh družabr.;j plesov. Posebne ure za posa-n.eznike in zaključene družbe ter informacije V6ak lan D'iaki imajo popust. u— RIBJE OLJE v dregeriji Iv~,n Kane, Nebotičnik. u— Ne prezrite brzojava med oglui Inter- promet, telefon 22-91. u— Izborna hrana, domače *rwavdo» ln pečenice v Menzi, Kolodvorska ulica & u— Plesna šola na Tabora. Drer*i ob 20. redna plesna vaja Iz Celja e— Koncert v prosjavo državnega praznika bo priredilo Celjsko pevsko društvo 1. decembra zvečer. Poleg državne himne je na sporedu še sedem mešanih ln troje moških zborov skladateljev Antona Foer-sterja, Petra Jereba, dr. Josipa Cerina, dir. Goimira Kreka in EmiOa Adamiča ter Ceha K. Weisa in Poljaka K Stuejinske-ga. Poleg pevskega zbora bo nastopil na koncertu tudi znani čelist g. Cenek Sedl-bsuer, ravnatelj Glasbene Matice v Ptuju. KINO DOM. CELJE 21.—22. nov. »DOLOMITI V PLAMENU«. — Prihodnja sporeda: »POD VARSTVOM TEME« in »PATRIOTI«, tičijo 28. k m. ob ia dopoldne v nu& dvorani Narodnega doma. Predaval bo g. dr. Jože Dekleva iz Ljubljane. Opozarjamo na to predavanje vse emigrante iz Celja in širše okolice ter drugo občinstvo, zlasti one, ki so se udeležili prvega idejnega se^ar ka. e— Otvoritev potujoče protiplinske razstav« bo danes ob 11. na celjskem kolodvoru. Razstava bo odprta danes od 14. do 18. ter v ponedeljek, torek, sredo in četrtek od 8. do 12. in al 14. do 18. Vstopnice ni e— Umrla je včeraj na Vrasoveuj Ufgu 6 v starosti 66 let vdova po mesarskem mojetrn m posestniku ter bivša lastnica Kristinine-ga dvora v Medlogu ga. Marija Leskoskovs. Pogreb bo jutri ob 16. r* mrtvašnice ca mestnem pokopališču. Pokojni bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno bo-žalje! OGLEJTE SI NAJNOVEJŠE PARIŠKE FRIZURE, BARVE LAS IN LASNI NAKIT V IZLOŽBI _ B. GROBELNIK — CELJE s— Potreba nreditvs avtomatične telefonske centrale ▼ Celju postaja od dn« do dne očitnejša in trajnejša. Sedanja telefonska centrala je iztrošena in telefonsko omrežje je tako nedoetatno, da se 1 ju i je skoraj že bojijo posluževati se telefona. Oe lahko dobi Kranj avtomatično telefonsko centralo, bi bila taka centrala za Celje kot važno gospodarsko in tujekoprometno središče ter njegovo obsežno zalelje še mnogo posebne jša, saj hna Oelje trikrat več telefonskih naročnikov kakor Kranj, ki mm pa seveda tod! h srca privoščimo avtomatično telefonsko centralo. Ponovno prosimo poštno opravo, da bi posvetila vpraSrmjn avtomatične telefonske centrale v Celju vso skrt> in pozornost. KINO METROPOL Danes ob 16.15, 18.15, 20.30 bajno lep fflm idealne vsebine »SESTRA MARIJA« — (Schwester Marla) Aleksander 6ve d — Camilla Horn). — Ob 10.15 ln 14. matineja »PREDSTRA2A V MAROKU«. e— »Obiranje hmelja« je naslov giikt ve-Ekeatm oljnatemu dehi, ki vzbuja ▼ izložbi tigiovine Stermecki ▼ Celju pozornost pa-santov. Uporabljen je prizor imeljske trgatve v kar najbolj realističnem okolju te znamenit« snovi maaega slovenskega gospodarstva. Obiralci hmelja sredi svojega dela, vsalk zase marljivo zatopljen t 6voje opravilo. V barvnem in kompozicijskem pogleda je slika lepa umetnina. e— Razprava zaradi raztrgan« zastave v Laškem. Včerai dopoldne je bila pred sodnikom poedincem na okrožnem sodišču ▼ Celju razprava proti ključavničarja Kačičn in mesarskemu pomočnika Hvalau b Laškega, ki et« letos poleti ponoči v vinjenosti strgala t hiše Ivana Deželaka državno zastavo, misleč, da je »obešena rta hiSi slovenska trobojnica. Deželak je ▼ začetku razprave izjavil, da se olreka p*ej zahtevami odškodnini r tneefov 120 din za zastavo, ker mu je Kačič prinesel novo državno zastavo. Razprava, ki je bila tajna, ie bila zaradi zaslišanja novih prič preložena. Iz Maribora a— Socialne politična anketa bo v gredo 15 decembra ▼ Mariboru. Anketa se bo bavila izpijučno s vprašanjem pobijanja tuberkuloze v naši ožji domovini Konferenci bodo prisostvovali znanj strokovnjaki za pobijanje tuberkuloze iz vse banovina a— Ljudska nniverta. Jutri ▼ ponedeljek bo predaval docent dr. Stanko Gogala is Ljubljane o pomenu vzgoje za življenje. s— »Lopovščine« Je naslov domači noviteti, ki jo študira mariborsko gledališče za Umetnostni teden. To je druga Snuderlova stvar, ki pride po njegovi »Povesti o rajski ptici«, na mariborski oder. So to tri zelo duhovito pisane enodejanke, ki so pa vendnrie tako povezane med seboj, da tvorijo flkupno celoto. Rada tega igrajo btdi v vseh treh isti igrald: Kraljeva, Pavle Kovič in Rado Na krst. Režira Jože Kovič. Popoldanske in športne obleke, plaSče za dame in dekleta v vseh cenah; pletenine, perilo, nogavice ln modne novosti v največji izbiri samo v KONFEKCIJI GRETA — Maribor, Grajski trg 1. a— Nora avtobusna sresa Maribor—Slov. Bistrica. Mestni avtobusni promet je uvedel na progi Maribor—Slov. Bistrica posebno avtobusno zvezo. Odhod h Maribora je ob 12. ^5, 18.30 in 28.30, odhod iz SL Bistrice pa ob 6.40, 14.00 in 19.30. Avtobus obratuje redno ■vsak dan poleg dosedanjega avtobusa Maribor—Celje. Ker so direktni avtobusi Maribor—Celje skoro vedno prenapolnjeni, se opozarjajo potniki med Mariborom in Slov. Bistrico, naj se poslužujejo v prvi vre ti novega avtobusa, krr bodo celjski voaovi sprejemali med Mariborom in Siov. Bistrico potnike le, če to iovolj prostora. Starši dijakov, ki študirajo v Mariboru, se opozarjajo na ugodne zveze, tako da lahko obiskujejo dfijaki šolo od doma, ne da bi jim bilo treba stanovati v mestu. a— Milijonska amerikanska dediščina Ludvik Zel je doma iz Prekmurja in je že pred vojno odšel v Ameriko, kjer je pred nedavnim umrl kot bogat veletrgovec in milijonar. tU zapustil otrok in sedaj bo neUka ded išči- , ■)agufta Bm bom, ki živijo večinoma r Prekmurju, slasti v Mlajiiocib Med dediči in reflektanli, -ned katerimi je tudi neki Mariborčan, je umljivo sanimanje za izplačilo te dediščine. a— Šahovske novice. V petek 19. t. m-»večer so r kavam* O°otnd odigrati 8. kolo kvalifikacijskega tvmiirja Mariborskega Šahovskega khjfba in so bili rezultati naslednji: Senica : Xresnik 1:0, tež. Prek: Šetinc 1:0, Lukeš: Lukeg jua. l.-O, prof. Sila: Mišma 1.-0, Kjukovec :R*»doflč 1:0, partija Rupair : Nosan in Eien ; £tojnfiek sta bOi prcfcinjenl Stanje po 6. kotu: Ku-koroc 6, LukeS 4 in pol, tnž. Prek ta paot. SEa po 4 (1), Senlca 4, Sto^nSefe 2 (2), Btan S, Mi&^ra 2 in pol, Šetinc in Rupar po 2 (1), Nocan 1 (1), Lukeš Jim. 1, Kres-aik in Radolič po pol točke. Serimo kolo se odigra v torek 23. t. m. y kavarni Cen-trad. . , Iz življenja na deželi Iz škofje Loke ADVOKAT NIKO LENČEK OTVARJA 22. NOVEMBRA 19ST. SVOJO ADVOKATSKO PISARNO V SKOFJI LOKI na Mestnem trgu št 6 (»Koceljeva W5a«) Iz Kranja r— Kine Narodni dom predvaja Malenskem vrbu pod BlegnSeim. Rada se spominja časov, ko je njen oče kot samouk naredil doma orgle iz bezgovih palic. Tudi meh je naredil astra ta je njegovo umetnino hodilo občudovat mlado ta staro od blizu to daleč. Vrti poljanska rojakinji to zdaj ugledni Litijanki želimo prijetno življengsko jeseni Iz Zagorja l— Od Zagorja do Trojan Je snov predavanja, ki ga bo imel g. Franc Golob v srsio 24. t m. ob 18.40 v ljubljanskem radiu. Zgodovina zagorskega okoliša je prav pestra in zanimiva, na kar opozarjamo že danes vee poslušalce radia z— Posta se Je odpeljala naprej. Tedted smo brez časopisov to druge pofte, ki se strankam dostavlja od 8. ure naprej. Kar kor se govori, je vzrok ta, . Predigri: Paramouiitov zvočni tedrvlk in cAlfa« kratki film. Iz Ptuja J— Vodnikova družba je ma3 svofimfl letošnjimi publikacijami, ki ^h je občinstvo sprejeto z izredmo pozornostjo in priznanjem, izdela tudi povest »Sin« mladega pisatelja Ivana Potrča. Na to vredno delo našega ožjega rojaka prav posebno opozarjamo vse Ptujčane in okoličan 5. J- Naša okolica se eiektrilclra. Dela pri Sv. Vidu, ki so se začela pred dvema mesecema so Ldaj v glavnem dovršena. Električna razsvetljava je v vseh javnih prostorih in nekaterih privatih hišah Instalirana Zadružna elektrarna bo črez zimo imela mnogo posla s elektrifikacijo vasi Pobrežje. TVdi Hajdina se je odločila za elektrifikacijo. Stroški za elektrifikacijo Hajdine so preračunani na okoli 45.000 Din Okoli 22.00C Din je na občini za to delo že zagotovljenih. Pričakuje se, da bo tudi banovina priskočila na pomoč. j— Tat kolesa v rokah pravic«. Nedavno j? bilo na Škodo Kosa Feliksa t Tumisču pred Brenčičevo trgovine ukradeno skoro novo kolo znar^ke »Westa«. bkratu z zavitkom, v katerem je bilo razno galanterijsko blago. Na podlagi tiralice se je orožnikom v Zlatarni na Hrvatskem posrečilo uloviti tata. Je to neki Bedekovič Avgust, doma iz Stri-gove. Kolo je dobil lastnik spat nazaj. Blago pa je tat že razprodal. 1 Gospodinje! Hodite skozi Frančiškansko ulico na trg. — Vse potrebščino boste najbolje nakniiUi v tej ulisL ■ B PrtpuruCa as Ugu^rtiM Ivan Krivic Tvrdka osnovam TSiS. Specerljstefl^ kolonljalno tn materljalno blago —• Tele/on 39-15, Frančiškanska oL 10, Krznarstvo Krašnja nudi prekrasno izbero kotobjvIiM iS svoje velik® oge v^eh vrat krzna. Izvolite si ogledati! --f Slaščičarna Grablovic priporoča veliko iz bero finih BlaS&o in zajamčeno vedno sveža močnata jedila. Tvrdka „Nadaa je predstavnica odlične parf umeri je, kozmetike, ume trke obrti in galanterije. Cvetličarna „Hoža" ima v e d i. o veliko Lzbero svežega cvetja, vencev, aranžmajev in prevao- ma cvetlične dekoracije. MODO ZA GOSPODE in dame zastopa odlK^ni modni aaloB K. Pučnik, Velika tzber*. Maga sa vse! Miklavž se je ogiasD ▼ trytrvliii M 0 C C A FHANCJSKAN3KA 4. TeL 87-87 in postu za Vas največjo izbiro krsanfit košaric m darilo Oglejte si izložbo t — Ogle jte si MoJbol Tvrdka Lcnčaf, Fiafka, Stare se je založila z manufakturo naj-odličnejše kakovosti — Vzorci blaga bodo ustregli vsakemu okusu. Božič—Baselj B rti lan ti zlatnine, are, rrebrrdM tn aod"bnl n? kit. Specljatna cielavnlca za popravilo ur. Strokovna postrežba. Glasbila dorjath jakob speci^a/n* detarnioa Iti zaloga vseh potrebSčtn, popravila, in oglaševanje klavirjev. Graverstvo Sitar & Svetek, izdeluj« ertan.pllije, etikete in vse * stroko spzuia joče predmet«. Tvrdka „JeiKaM ie nova odličns modna trgtrrtea, Zlasti za prvovrstno moderno perilo s& gospode. Tvrdka Perko Vam nudi čevlje najmoderne^h obHk, prvovrstnega izdelka, velikr. izbiro rokavic in nogavic. V hotela Slon nemoteno obratujejo hotd, kopaUSo in buffet. — Vhod v FrančiSansld ui j— A tomobilski karamboL V četrtek se je n& Ormožki cesUi v bližini Kravmova gostilne pripetila avtomobilska nesreča. Popoldne okoli 17. ure se je iz smeri Ormoža po cesti pripeljal R. K. s spojim tovornim avtomobilom. Vozil je ipravdno po daaai strani. Njemu nasproti se je ii Ptuja tudi po pra. vilni strani pripeljal z vozom posestnik K. S. iz Zaboivc. Tik pred avtomobilom pa Je konj nenadno skočil na sre*fkio reste in je previdni šofer avto takoj zavil na desno stran, tako da ee ni iicaju, vozu kakor tudi vozniku ni nič zgodilo. Toda avto je zavoz3 v cestni jarek in ve poškodoval, škoda znaša okoli 5.000 Din. Ker sta se voznik in fer poravnala, je zadeva za oblastvo konč na. _ * 1 SEVNICA. I-vofini ^tno pp»d^aja senzacionalni Mlm »Ziato iz Sin ga pora«. Vremenska poročila Dozdevno vreme v novembra po stoletnem koledarja Dan Je dolg od 9 ur 57 minut do 8 ur 41 minut ln se do konca meseca skrči za 1 uro ie minut. e>0—i N. 21. Darovanje Marije Dev. P. 22. Cecilija T. 23. MHivoJ Klemen S. 24. Janez Kr. C. 25. Katarina Z. krajec ob 1.4 P. 26. Konrad S. 27. VLrgillj N. 28. Gregor m. P. 29. Saturnln T. 30. Hrabroslav Andrej ap. večinon oblačno, nekaj dežja mrzlo, slana deževno lep Jesenski dfv« poCnevi lepo, ponoS del podnevi lepo, ponoči dež podne-! lepo, pon 5i def lepo, sončno lepo. sončno vetrovno >JUTRO« 8t. ZTZ. 7 Nedelja, ZL XL 2937. Dva odlična šolnika vpokojena Hrastnik, 18. novembra Pred dnevi je nastopil pokoj zaslužni hrastniški šolski upravitelj g. Fran Lebar. po rodu iz Brežic. Izmed 38 'et učiteljevanja jib je daroval Hrastniku 36. Prvo službo je nastopil v Laškem in je ža po dveh letih prišel v hrastniško dolino, ki je ni nikoli več za pustil. Upravitelj g. Lebar je svoje velike zmožnosti prvenstveno posvečal šoli, mladini, ki jo ie zelo ljubiL Svojim stanovskim tovarišem je bil zmerom dobrohoten svetovalec in pravičen predstojnik. Kar pa mu je preosta-jalo še časa, ga je porabljal za javno udij-stvovanje, zlasti na gospodarskem in hu- manitarnem področju. Bil je ustanovitelj obrtne šole in skozi vsa leta njen vodja ter ustanovitelj podružnice Čebelarskega društva sa Hrastnik—Trbovlje, ki ji je tudi predsedoval. Dalje je bil podpredsednik podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva. Pro tituberkulozne lig3 in Glasbenega društva. Kot natančnega in vestnega moža si je Sokol izbral g. Lebarja za revizorja. Predsedoval pa: je vrsto let tudi Strelskemu klubu, ki je bil pred vojno zatočišče slovanske inteligence v Hrastniku. Prav tako ie precej časa na-čeloval Rdečemu križu. Razume se, da je z enako vnemo sodeloval v stanovski organizaciji. Iz hvaležnosti mu je mladina ob njsgo-veim odhodu priredila ganljivo poslovilno svečanost. Možu, ki je bil odličen šolnik, marljiv javni delavec in zmerom zvest na-prednjak želimo še mnogo let zadovoljnega življenja- Po 36 letih službe je bil te dni upokojen tudi dolgoletni hrastniški ueitdlj g. Miloš Rc»š. V Hrastniku samem, ki mu je rojstni kraj. je služboval 31 let. Ze kot dijak, sin blagopokojnega dolgoletnega župana Ferdinanda Rosa, je deloval v h rastni ško-dolski. od industrije ponemškutarjeni dolini za narodno prebujanje- Njegovo nacionalno delo je postalo še raz-eežnejše, ko je L 1901. nastopil svojo prvo službo na Dolu. V Dolu in zlasti potem v Hrastniku je zbiral okrog sebe mladino in ustanavljal narodna društva. V Hrastniku je ustanovil Sokoia, Strelski in kegljaški klub, podružnico CMD, Narodno čitalnico, Slovansko delavsko podporno društvo in Lovsko društvo »Jelenca«. V vseh društvih je z mla-deniškim idealizmom zavzemal važne funkcije. največkrat tajniške. S polnim razmahom je deloval tudi v naprednih političnih organizacijah. V svetovni vojni ja kot nacionalist pobegnil čez fronto k nasprotnikom mačehe Avstrije. Ko 6e je i. 1919. vrnil, se je spet z vsem idealizmom lotil dela v narodinih in naprednih društvih. Bil je v tam letu tudi med soustanovitelji Glasbenega društva v Hrastniku. Nadalje ja bil soustanovitelj Zadružne elektrarne, kateri tajnikuje že od ustanovi tv a. PO KAJENJU žvečite GUMO (Citaj: Rigli) pa vam bo prihodnja cigareta še bolj dišala. ZAVOJČKI PO DIN 1.—, 2.— in 5.— WRIGLEY THE FAVORITE OF HOLLYWOOD Guma za žvečenje po jedi. Zahtevajte samo original Wrigley. Gener. zastopstvo in zaloga: Agen-tura Ozmo, Zagreb — Vlaška 72a, tel. 52-80. Poleg tega ogromnega narodno-kulturne-ga dela izven šole je bil zmerom tudi odličen šolnik Zdai pa so ga nenadno upokojili. Čeprav ni prosil za upokojitev. Ker je g. Roš odklonil vsako javno slovo, se je poslovil od njega na zadnji dan njegovega službovanja pred učanci njegovega razreda sedanji začasni šolski upravitelj g. Lojze Hof-bauer. Izrekel mu je prisrčno zahvalo v imenu stanovskih tovarišev in v imenu vseh hvaležnih Hrastnieanov za vse njegovo ogromno nesebično dalo. V imenu učencev pa se je zahvalil dobremu vzgojitelju m učitelju učenec Švajgea- ter mu podaril šopek rdečih nageljnov- Velezaslužnemu g. Rošu želimo ša mnogo zdravih in zadovoljnih let. Sredi dolenjskih hribov Bilo je pred snegom. Stojim na pobočju enega neštetih dolenjskih hribov in moram misliti na Jakčeve slike. Okrog mene gozdi in med njimi polja in travniki, vmes vinogradi in napol skrite vasi. Zdaj, ko so mrtvi pokošeni travniki in obrana polja, so v slovo zagoreli gozdovi. Njih barve se pretakajo druga v drugo v skoraj neopaznih prelivih, mehkih kakor so mehke črte dolenjske pokrajine, dolin, gričev in hribov, po katerih so zrasli. Vse je še prepojeno s soncem, nebo je svetlosinje, a kljub temu je ves vtis mnogo otožnejši, kakor bi ga dal isti košček zemlje v pomladi ali poletju, takrat, ko kipi življenje na vseh straneh. Zdaj je nad vsem že slutnja bližnjega konca. Niti razkošje barv ga ne more zatajiti Saj je samo zadnji dvig moči pred skorajšnjo smrtjo. Porodnica, ki sem jo obiskala včeraj na večer, je ležala v neprezračeni, temni sobi. Otrok je bil majhna, vsa zgrbančena stvarca, da si jo človek komaj upa vzeti v roke. Mati mi je pripovedovala kako mora ležati skoraj ves dan sama z deklico. V hiši in okoli nje je toliko dela, da jo družina komaj more pogrešati, ne pa, da bi stregli še njej in novorojenld. V šestih letih zakona je to četrti otrok in porod je bil od vseh najtežji. Navajena je preležati ves dan sama z otrokom in čakati, kdaj utegne kdo pogledati k njima. »Samo če bi on ne bil tak. Odkar sem rodila, mi še nI privoščil dobre besede. Zato, ker ni dobil sina.« Zdaj so ji postale oči vlažne. »Še žival bi občutila to. Bog mu odpusti, Marija mu ne bi mogla, Marija je sama bila mati.« Otrok na materinih prsih je glasno zajokal. • Tam, kjer se na ovinku velike ceste odcepi steza navzdol proti poševno položenim poljem in gozdu. Samotno, visoko drevo stoji tam. Smreka. Ob zatonu dneva postane malone čisto črna, še bolj skrivnostna in samosvoja. Vedno sem imela rada taka osamljena, tiha in vase zamišljena drevesa in smreko na ovinku ljubim prav posebno. Onstran polja je velik gozd, tam je vse Mostar, zagrebška in beograjska stran Romantično zgodovinsko mesto se počasi modernizira Moetai. sredi novembra 0 Mo6tarju se je tudi v Sloveniji pisalo že precej. Marsikateri letoviščar, ki obišče jairansko obalo, rad žrtvuje par ur potovanja iz Makarske v Metkovič in odtod do Moetarja, da si ogleda znamenito 6redišče hercegovske zgodovine in kulture, rojstno mesto slovitega pesnika Alekee Šarotiča. Ko so me za »zasluge na nacionalnem polju« premestili v Moetar. sem se poslužil t« poti, da zbudim spomine h vojaških let. Ko sem se po preteku 25 let vozil z ozkotirno železnico iz Metkoviča v Mostar. se mi je zdelo, da je vse ostalo na 8vojem mestu in da se ničesar ni spremenilo, kakor se ni spiemenil erari Počitelj s 6vojimi ruševinami turških trdnjav. Čeprav ga je obsevalo toplo jesensko solnce. se mi je videl otožen in zapuščen. Neretva, precej visoka in šumeča, nas je spremljala, a na travnikih so nas pozdravljali pastirji in čreda Prišel sem v Moetar, ko eo &e prižgale električne iučke. Me6to je slabo ra-e-etlje-no Pri kolodvoru se mi je takoj pokazala gimnazija, prijazna kakoi dekle. Stopil sem v restavracijo »Narenta«. Restavracija iD kavarna sta molerno urejeni in lahko povem. da iima v poletni sezon, nobena druga ni kos. Zjutraj me ie zbudilo toplo j°seT:sko eoln ce Plašča ne pot ebujem ko si ogiedam Mostar Mostarčani eo kajpa zabredli v politični vihar in delijo svoje mesto v dva dela. Moderni del, desni breji Neretve, imenujejo »Zagreb«, levega pa »Beograd«. Og'edal eem ei najiprej Zagreb. Razen gimnazije, modernih hiš, vil ki lepo urejenih vrtov so tod krasne aleje, ki služijo promenadi in se končujejo s krasnim roniojem. Tu je majhna turška kavarna z resnično dobro turško kavo. Pred 25 ieti eo bili tam travniki in vrtovi, a na koncu ulice, ki ima zvezo 6 cesto do Radobolja, je bila ekrom-na turška kavarna. Danes je tajn letovišče za Miostarčane, ulica ima na obeh straneh lepo urejene letne kavarne na prostem in letni kino. Tam sedi poleti mostarska elita in se zabava pri igranju orkestra in petju eevdalink V »Zagrebu« je tudi škofova palača z bogato zalogo pristnega hercegovskega vina. ki ga dobijo le p oseh no naklonjeni obiskovalci Njegove Pievzvifenosti. Aleje in vrtovi so še zeleni. Drevesa so nekoliko poruraenela in čakajo močne zimske burje, da ee elečejo. Na levean bregu Moetarja, v »Beogradu« je tik oib mostu hotel »Narenta« ter majhen park z vodometom. Nasproti pa je lepo kopališče, edinstveno v Jugoslaviji. Grem po sitarem Mo-starju. Na vsakih petdeset korakov džamija. Zelo lepa je Karadžozbe gova džamija v Ulici kralja Tomislava. Posebno zdaj je zanimivo zvečer gledati džamije. ki so razsvetljene, kc je čae ramaza-na. ki 'raja vključno do 4 decembra. Nad Humom in Velešem frčijo vsak dan nešteta letala lz trgovinic ob rimskem mo stu moliio glave muslimanski »čaršijlije« Ln začudenih oči gledajo zračne pošarti Čim bolj se bližam središču starega mefifa. bolj vzbujam spomiiit na vojaško službo pred 25 leti Takrat smo bili mladi, živahni ... Nikdar ne pozabim kako so nas sovražila muslimanska dekleta. Pred nami 60 6e zapirala vrata kakor da smo strahovi. Če M polno drevja, šumenj in neprestanega pre- | snavljanja. Smreka na ovinku pa stoji sama, silna in dostojanstvena. Včasih si prišepne v pohlevnem vetru ali tiho zaječi v vihai ju. Gozd in njegovih tisoč šumnih življenj se je ne tiče in ona ne briga njega. Kakor bi sploh ne živela sedanjost, ampak za življenja, ki bodo prišla in prekrila sledove o njej, ko bo ona že davno mrtev les ali niti to ne več. Bil je nekdo, ki mu je bilo določeno, da je moral v svojih mislih in delu prehiteti sodobnost. Ostal je sam in velik, živel in delal je za prihodnje rodove. Potem so mu postavljali veličastne spomenike, živeli od njegovega davnega dela in mislili nanj samo z velikim spoštovanjem. To je bilo, ko mu je telo že davno postalo del zemlje, trave, rož in ozračja nad njegovim grobom. • Nanj me je spomnila smreka na ovinku. • Izza ovinka se približuje kričanje kakšnega ducata otroc. V prahu na cesti leži nekaj zmečkanih kap in pomandranih klobukov. Deklice v dolgih krilih beže pred fanti Ti jim nagajajo in se mimogrede parkrat prijateljsko pretepejo med seboj Vse, kakor se spodobi na poti iz šole. Ko otroci začutijo na sebi pogled neznaneea človeka, je konec vseh teh lepih reči Se najpogumnejše oči se sramežljivo povesijo, kričanje utihne in peščica malih razbojnikov bi rada čim manj opažena smuknila mimo. Kdor ima srečo, jih lahko ustavi in dobi za par kosov rdečega cukra ali za široko napihnjen »Pekov« balon malo njihovega zaupanja nekaj tihih odgovorov in napol prikritih pogledov. To so otroci, ki se jih je že na vse zgodaj dotaknilo življenje s svojo revščino, skrbmi in žalostmi Pot iz šole in v šolo jim je skoraj edini čas in kraj. kjer se more do dna izživeti njihova otroškost. Takrat, ko se otroci drugod po svetu lahko vsi predajo svojim igram in otroškim fantazijam. so ti njihovi tovariši postavljeni že prav v sredo dela in skrbi resničnega življenja V šolo prihajajo po dve uri daleč. od domačega dela in od dolge poti utrujeni na duši in telesu Zato se jim zdi učenje in posedanje v razredih večkrat čisto nepotrebna in nezanimiva stvar Tako bodo hodili nekaj let v šolo in na koncu marsikdo izmed njih ne bo razločil glagola od samostalnika, pač pa bodo vsi predobro vedeli, kaj pomeni zanje slaba letina ali bolezen v hlevu; pijani oče in delo. ki zaostala; premalo kruha in preveč žgania v hiši 2e na pogled so vsi tako silno nebogljeni Malokje najdem na niihovih obrazih rdečih lic in jasnih oči Alkohol, ki so ga popili starši, in tisti, ki ga pijejo otroci sami. delo. pretežko za mlada šibka telesa, revščina, podDr*a z nevednostjo in nepo-učenostjo. Sledovi vsega tega so na obrazu, posledice pa v vsem življenju »zadovoljnega Kranjca«. Daleč v lepih mestih, pravijo, žive gospodje. Na toplem sede in podpisujejo velike bele, črno popisane papirje. Oni žive za blagor ljudstva in skrbe za napredek * •'. v • •• . - - i Strah pred v ELIDA KREMA IDEAL Že v časih polnih sreče se pojavlja kot senca strah pred pre-ranim staranjem. Vprašate se« kaj se temu res ni moči izogniti? Kdor začne pravočasno s pravilno nego, si bo ohranil vedno čisto in brezhibno polt. Elida krema IDEAL, ta suha dnevna krema, pomaga kot nobena druga. Radi vsebine hamamelisa poživlja in obnavlja kožo, odstranjuje male gubice in nečistoto polti. Koža ostane mlada — ostane lepa! naše vasi. Ali je res, da jo poznajo največ od nedeljskih izletov. To so misli in vtisi dneva, ki odgrinja resnico in resnica, kakor veste, ne more biti vsa samo vesela in lepa. Kmalu' bo večer. Izza Lisce bo vzšel mesec in razlil svoje srebro na vse strani. Prav notri v moja okna in čez dolino do štajerskih hribov in preko Hmeljnika do Gorjancev. Povest dneva bo postala pravljica, od resnice se bo zabrisalo vse drugo in ostala bo sama, čista lepota. Do jutri zjutraj. Asta. Nekaj odmevov iz Urbančevega zasledovanja Ljudstvo fe hvaležno orožnikom, ki so ga po napornem zasledovanju prijeli Jože Urbanč po aretaciji Krško, 20. novembra Vea okolica je bila spričo vesti o aretaciji Jožeta Urbanča sproščena mučnega pritiska. Urbanč bi e svojimi tajnimi pomagači, ki zaslužijo za svoje delo primerno nagrado, še nadalja strahova! ljudi, ako bi varnostni organi popustili, kakor je Urbanč menda pričakoval. Zgodilo pa se je nasprotno: živca eo popustili njemu, a ne njegovim zasledovalcem. Če hočemo pod Urbančeva dejanja potegniti zaključno črto in ffl ustvariti stvarno sodbo, bi ugotovili tole: Okrog 20. oktobra ee ja po pobegu iz kaznilnice v Nišu pojavil v rojstnem okolišu in si poiskal zanesljive zveze v svojih znancih in prijateljih. Vlom in tatvine pri Kosovanu, ki jo sicer Urbanč taji sta prvič potrdila njegovo navzočnost v okolišu in dala povod ostremu zasledovanju. Pripadal je okolišu orožniške poeta je DoL Pirosioe, ki ja stavila vse svoje orožnike v službo stalnega zasledovanja od njegovega pojava do dne aretacije, kar je zahtevalo velikega napora. V zvezi z enako prizadeto orožni§ko poeta Jo v Krškem so Urbanea preganjali podnevi in ponoči, kar je Urtanč kot preganjani dobro občutiL Prisiljen je bil brez miru in počitka begati iz kraja v kraj in se je le še b pomočjo svojih zvestih nekajkrat umaknil aretaciji. Kolikor nam je znano, j a prav orož-niška patrola iz DoL Piirošice ob priliki Urbančevega bega po martinovanju uporabila svoje orožje in je bil Urbanč zadet ▼ peto desne noge. Prav to pa ja zanj postalo usodno in Urbanč sam je to priznal, kajti onemogočalo mu je hitro gibanje. Prisiljen je bil, da je tri dni in tri noči prebil v mrtvašnici pokopališča v Bušeci vasi, kjer je spat od neznanega pomagača moral dobivati hrano in 6i je oskrbel tudi zdravila. Iz Bušeee vasi se je priplazil po štirih, kakor sam zatrjuje, v Pristavo ob Krki, kjer je bil izsladen in aretiran. Ako bi orozniSka patrola ix DoL Pirosice ne dosegla tega uspeha, bd morda Urbanč še strašil po Krškem polju, izid aretacije pa bi bil glede na njegove drzne napovedi morda precej drugačen. Po javnih govoricah .je bil dobro oborožen in je imel tudi bombe, kar pa gotovo ni popolnoma resnično, čeprav je razširil vesti, da živega ne bodo ujeli in da bo še obračunal z drugimi. V čast orožništvu moramo povedati, da je bilo zasledovanje resnično naporno in je zahtevalo celih mož, in to ponoči in podnevi. Prav po tem delovanju smo vadeli m štirš dni prej v >Jutruto zaloputnila vrata. Še dame stoji v Glavni ulici hiša, ez katere je mene in prijatelja Dol-feta polil star musliman z vročo vodo. ker eva njegovi hčerki pela podoknico. Najzanimivejša je bila evojčas »ciganska mahala« (ciganska četrt). Ozka ulica, ob Neretvi je bila polna ciganov. Na vsakem koraku so nas vabile sta>re ciganke in hotele prerokovati srečo Danes je ta ulica izgubila zanimivost, cigani so ee razkropili. Nekateri so šli na delo. dekleta eo ee poročila, ostalo je nekaj starih cigank, ki ee še vedno pečajo s prei okovan jem. Kdor prvič vidi Moetar. je presenečen, ko vidi mešanico Orienta in Evrope. Kdor pa je spoznaval Mostar pred 30 ali 25 leti, je presenečen ob njegovi spremembi Danee ima Mostar precej modernega, etarina ee umika novemu življenju. Posebno se je iz-premenil v svojih šegah in u? vadah Stari kionservativizem naglo izginja Reforme Kemala paše niso našle odziva le v njegovi državi, temveč tudi pn bosanskih muslimanih. Najbolj se to opaža v Sarajevu. Če ne bi bilo minaretov in džamij, fesiv in čaršije. tujec ne bi mogel razumeti, da je Sarajevo središče bosanskega orientalizma. Mladina v Mostarju ne sled* več etarim običajem Kultura je m šla pot tu-if v zaprta muslimanska dvorišča, odpria harem-ska vrata in ukazala dekletom nai zapustijo mračne sobe in sledijo duhu časa Danes vidimo muslimanska dekleta na promenadi v kinu društvih in zn^avlš^h Če prid« neznan moški na dvorišče, se dekleta ne skrijejo, marveč ga sprejmejo in pogostijo. Niso še vse muspmankp odkrite Nekatera dekleta imajo tako narejene obleke, da krijejo obraz do no6u. Seveda pa te ni preveč natančno. To in ono muslimansko dekle šele tedaj, ko opazL da se bliža musliman, skrije obraz. Pač zato, ker 6e nekateri etarci nikakor ne strinjajo, da 6e ženske ne krijejo, čeprav je to dovoljeno tudi od višje cerkvene oblasti V višjih razredih šol ge muslimanska dekleta oblačijo evropsko. Nekdanja značilna romantičnost starega Moetarja po malem izginja. Posebno ee to opaža ravno eedaj, za časa rama za na. Nočne živahnosti, ko smejo muslimani uživati brano do vzhoda eolnea. ni več. V ulicah, kjer etanujejo muslimani, ee do 22. ure igrajo in kričijo otroci. Sem in tja ee sliši petje. Po 22. uri je vse tiho in eamo lučke v hišah pričajo, da je čae ramazana. Tudi glasovi mujezinov so nekako otožni, nimajo onega odmeva kakor nekdaj. Minili eo časi, ko eo z minaretov peli najboljši pevci in ko je M njihov klic pesem narave. Ne I smemo se čudita spremembi. Čas- se spreminjajo, svet ostane mlajšim, ki imajo druge naizore. Edino, kar je ostalo v Moetarja, so posamezne blatne ali prašne ulice in neokusne gostilne. Moetarčani ee trudijo, da bi iz Mostarja napravili turistično me6to, taJa to se ne stori čez noč. V tem pogleda so nazori posameznih gospodov precej ozki. Mcstar nima poštenega trga, nima pozimi promenadne uliee. Okolica je lepa in romantična. ampak zveze so tako slabe in drage, da ne nudijo turistom možnosti fz-letov. Mc6tar je prepuščen svoji ueodi. Nl-kdo se prav ne brica za njegovo bodočnost, čeprav vodi tod edina zveza Bosne in Hercegovine z Jadranom. Poleg vsesa pa vlada v Mostarju draginja, da jo lahko primerjamo le še s Splitom ali Ljubljano. Marjanovič ^^^^T-ie zobe* imeti dra" To i« ^oS^08 W ** nenadKrtUVv .eo; * oSVaKOU*NOSje e* obitajna „ne to-- H toliko ,oVico CSSa dvakrat 1 ^ on o pasta *®\.ftetw sam° nad , zowa Pf5 svoji ^ dušeni poste ^ . §S*S posKUSite ^ sA Navu /meter ^oUYreZultawm. 1 KOtSE dE življenjska tragedija izumitelja Ob današnjem odkritju spomenika Josefu Resslu v Ljubljani Jožef Ressl se je rodil leta 1793. v češkem Chrudtmu. 2e kot dijak se je najrajši bavil z matematiko in fiziko. Na dunajskem vseučilišču, kamor je pozneje prišel, je študiral fiziko, kemijo in mehaniko. čez dtve leti ga njegovi starši niso mogli več podpirati, zato se je moral odreči študiju svojih najljubših predmetov in je »klBnii posvetiti se praktični stroki, gozdarstvu. Zaprosil je za izpraznjeno brezplačno mesto na gozdarski akademiji v Mariabrunnu pri Dunaju, toda kljub odličnim izpričevalom mesta ni dobil. Zato je z drobnogledom izdelal načrt bitke pri Lipskem in ga poklonil avstrijskemu cesarju Francu I. Izvrstno delo mu je naklonilo zasebno cesarjevo štipendijo. Po gozdarskih študijeih je Ressl dobil mesto okrajnega gozdarja v Pleterjab na Dolenjskem z letno plačo 700 goldinarjev. Tu je v svoji službi doživel kaj nenavaden dogodek. Nekoč je jahal v svojih uradnih poslih po gozdovih na Gorjancih. Kaj- ga, napadejo trije razbojniki, kakršnih se je v tistih časih mnogo klatilo po naših krajih. Odvzeli so mu uro in denar, kar ga je imel pri sebi. Hoteli so mu vzeti še konja, toda Ressl jim je odsvetoval: »Nikar ne storite tega, zakaj to je službeni konj in je ljudem daleč naokoli dobro znan- Ce bi mi ga vzeli ,ne boste imeli od njega nobene koristi, izdal vas bo in oblasti vam bodo prišle kmalu na sled«. Razbojniki so se dali pregovoriti, pustili so Resslu konja in zbežali. Nekaj dni pozneje je gozdar v temni noči slišal trkanje na vrata svojega stanovanja. Ko pogleda skozi okno, vidi one tri razbojnike, katere je bil nedavno srečal na Gorjancih. Rekli so mu, da so o njem izpra-ševali in zvedeli, da je najbolj pravičen in priljubljen uradnik v vsem okraju, zato so mu prinesli .iazaj vse, kar so mu bili odvzeli. Ressl stopi iz sobe, da bi sprejel vrnjeno uro in denar. Komaj pa ie bil zunaj, se je zrušil trhli strop njegove spalnice in je padel z velikim truščem na tla. Tako so ga razbojniki poleg tega še rešili iz smrtne nevarnosti. Leta 1821. je Ressl dobil mesto gozdarskega mojstra v Trstu. To mu je prišlo kakor nalašč, saj si je že davno želel priti k morju in opazovati ladijsko plovbo, že dolgo časa prej se je namreč bavil z načrtom, kako bi bilo mogoče pospešiti pogon ladij s pomočjo Arhimedovega vijaka. že pred Resslom so razni izumitelji poskušali uvesti vijak kot gonilno moč, toda niso našli primernega prostora, kamor bi ga namestili. Vsak močnejši val, odnosno okret je odtrgal izpostavljeni vijak. Ressl pa je v ta namen preustrojil zadnji del ladje. Tako je nastala votlina med ladjo in krmilom, tako imenovani >vijakov vodnjak«. In semkaj je Ressl sklenil postaviti vijek. Na ta način je bil vijak popolnoma zavarovan, poleg tega pa je se prišel v sredo zadnjega dela ladje in je tako dobil več gonilne sile. Ressl svojih Daortov ni skrival, temveč je o njih rad govoril in jih vsakemu rad pokazal. Ker sam ni imel sredstev, se je obrnil do tržaških trgovcev, da bi mu omogočili praktično izvesti izum. V začetku se nihče ni hotel zavzeti za njegovo stvar, šele leta 1826- sta se odločila dva trgovca, da prevzameta stroške. In vendar ta vijak ni veljal več nego 60 goldinarjev! Vijak i>o pritrdili na čoln, dva moža sta ga pa vrtila. Takoj se je pokazalo, da je vijak gonil čoln mnogo hitreje kakor poprej vesla. Ko je Ressl stopil v čoln, so se mu tržaški mornarji poamehovaii, češ da hoče »z vijakom morje navrtati«. Ko pa so videli, kako hitro se je čoln pomikal po morju, je zasmehovanje kmalu utihnilo, vendar so smatrali izum kljub temu še vedno kot nekako igračo. Nato je neki posredovalec zvabil Ressla na Francosko, da bi tudi tam pokazal svoj izum. Ressl je to storil in positusna vožnja z vijakom se je izvrstno obnesla. Toda francoski podjetniki niso hoteli nič slišati o kaki pogodbi z izumiteljem, da bi jim ne bilo treba deliti dobička. Zaradi tega je prišel Res3l v tujini v velike denarne zadrege, niti v Trst se ni mogel vrniti. Iz teh težkoč se je rešil z novim izumom, kako se pa svojstven način pridobiva barve iz rastlin. Ta isum je Ressl prodal nekemu pariškemu barvarju za 1000 frankov, do-čim je te dobil zanj 30.000 frankov. Ressl pa je bil trdno prepričan, da bo postal parnik na vijak gospodar morja. Sklenil je pogodbo s tržaškim veletržcem Oktavijem Fantano. Oblasti so pogodbo potrdile, toda s pogojem, da se vse potrebno delo izgotovi doma v državi. Najprej sta hotela narediti manjši parnik za poskus, in sicer so izdelali ladjo in vijak v Trstu, parni stroj pa v šentštefanskih fužinah na Štajerskem. Ressl je zahteval močan stroj, Fontana pa mu ie določil le šest konjskih sil Poleti 1829 se je vršila v tržaški luki poskusna vožnja z novim parnikom na vijak ki so ga bili krstili »Civetta«. Na parniku se je nahajalo šti- rideset oseb. Stroj so zakurili tn spojili z vijakom. Naglo je zdrčala ladja po morju. Velikanske množice ljudi so bile silno navdušene. Kakor 22 let poprej Fulton v New Yorku, ki je izumil ladijski pogon na kolo, se je tudi Ressl že veselil zmagoslavne vožnje in je že v naprej videl kronano svoje življenjsko delo. Toda že pol milje od obale je pomik hipoma obstal. Kaj se je zgodilo? Preiskali so vijak in našli, da je popolnoma nepoškodovan. Pač pa se je pokazalo, da se je bila odtopila parna cev, ker je bila zvarjena mehko, mesto trdo. V kratkem času bi bili lahko napako popravili in cev zamenili. Policija pa je prepovedala vsako nadaljno poskusno vožnjo. Tudi je Fontama, ki se je že bil začel kesati podjetja in pogodbe, porabil to priložnost in Se odrekel vsaki nadalnji zvezd z Resslom. Ta pa je na temelju pogodbe tožil Fontano, češ da jo je prelomil. Nastala je dolgotrajna pravda, končno pa je Fontana umrl. Ressl, ki je moral skrbeti za svojo številno družino in je živel v slabih gmotnih razmerah, se je pogodil in poravnal z dediči, da je tako dobil vsaj nekaj odškodnine. Prva poskusna vožnja s parnikom na vijak se je ponesrečila. Ressl je živel pozabljen v Trstu, za njegov izum se ni zmenil nihče več. Lepega dne leta 1840. pa so se začeli ljudje zbirati v tržaški luki in s prsti kazati na nesmano ladjo, ki je plula pod angleško zastavo k obali. Da je bil to parnik, se ie videlo taikoj, saj se je kadilo iz damnika in ni bilo nikjer jader. A kako je prišel ta čudni parnik v luko? Bliskovito se je razvedelo, da je to pamik na vijak^. Tudi Ressl ga je prišel gledat in je videl, da je vijak prav na tistem mestu, kakor ga je bil sam po svojih načrtih prvotno določil. Tudi njegova oblika je bila ravno taka, le malo krajši je postal. Lahko si msilimo Resslovo razočaranje. Kaj se je torej med tem zgodi- lo? Že leta 1829. M je bil nekdo na Angleškem pridobil patent na ladijski vijak, ki ga je neki »tujec« izumiL Ta tujec pa ni bil nihče drugi nego Ressl. lri je že februarja 1829. poslal svoje načrte zgoraj omenjenemu francoskemu posredovalcu, da bi jih spravil v denar. Po čudnih potih so prišli načrti v roke Angleža Smitha, ki je dal po njih izgotovi ti vijak za pamike. Tako je prišel Resslov izum v praktično uporatbo. Angleži so dosledno zagotavljali, da je njihov rojak Smith izumitelj ladijskega vijaka. Ko pa so začeli Ressl in njegovi zagovorniki trditi nasprotno ter navajati dokaze, je angleška vlada leta 1852. razpisala nagrado 20.000 šterlingov za onega, ki bi mogel dokazati, da je ladijski pogon z vijakom prvi izumil. S tem so Angleži seveda priznali, da Smith ni pravi izumitelj, a tudi tujcu niso hoteli priznati slave, zato je bila nagrada pozneje prisojena in razdeljena na pet delov. Ressla, pravega izumitelja, pa tudi pri tem niso upoštevali. Ressl se je pač potegoval zanjo, a ves njegov trud je bil zaman. Niti svojih dokazilnih listin ni dobil več nazaj. Leta 1857. je prišel Ressl po svojih uradnih poslih v Slovenijo, da bi pregledal gozdove okoli Ljubljane. Tu pa je zbolel in 10. oktobra nenadoma umrl v Ljubljani, še na smrtni postelji je ne pisal na obratno stran, zdravniškega recepta nekaj besed, s katerimi slovesno in odločno zatrjuje, da je aares on pravi izumitelj ladijskega vijaka. Pokopan je bil v Ljubljani na pokopališču pri sv. Krištofu. Prvi spomenik mu je bil postavljen pred dunajsko politehniko, umetniško delo znamenitega kiparja Fernikorna, pozneje so mu postavili tudi spomenik na vrtu nekdanje gozdarske akademije v Mariabrunnu. V spomin na velikega izumitelja imamo v Ljubljani že dolga leta Resljevo cesto in zdaj spomenik pred tehnično fakulteto naše univerze. mofrikm. Prvega dne je obiskal razstavo (dolga je čez 6 km). Drugi dan je izkoristil za Louvre. muzej v dolžini 4 km. Zvečer je verjetno bil še v kakem kabaretu. Drugega dne zvečer je zabavljal čez Pariz, kako da ni nič posebnega tu ter da človeka samo izmuči. »Uh, ala ispropadoh!« Zaklel se je, da ae Se nocoj odpelje domov, ki ce« ga ni več bilo k Danilu. Ali pa tisti, ki je pripovedoval kako so ga vabili »u nekakve opere, šta li, a ja jok, pa pravo kod Danila na rakiju i čevapčiče!« Rc. Pariške sličice Pariz, novembra. O pariški svetovni razstavi ste že mnogo j slišali, še več čitalL Ne bom vas moril s ' pripovedovanjem in opisovanjem tisočerih novotarij in lepot Veliko tega smo že videli, vendar se mi zdijo smešni tisti, ki sem jih še doma poslušal, kako so zabavljali, češ da so razstavljeni sami ciagrami in slike. Seveda, za nespametne razstava ni, vendar tudi ti najdejo svoje veselje. Na primer v zabavišču, kjer sem opazoval, kako lovijo kaline. Izmučen od hoje in vtisov se nenadno znajdeš pred čudežnim aparatom, na katerem je v več jezikih zapisano, da v najkrajšem času prežene utrujenost. Vsedeš se, prižgo se luči in veter piha v tebe. Čez minuto se luči ugasnejo. Paznica v belem bol-ničarskem plašču ti pove, da nisi več truden. Zato si ji seveda plačal dva franka. ★ Naš paviljon je na zelo lepem mestu. Ni najslabši, aH je veliko, veliko boljših. Pokazali smo tujcem to, kar imajo oni boljše, naše narodne noše, našo Planico in druge lepote smo le skicirali. Zato pa kraljujejo v dvoranah našega paviljona lepe umetnosti. V prvi sobani pri vhodu štrlijo v zrak, kakor obsekan gozd, kipi — Meštroviča seveda ni, v drugih slike. Sploh sem dobil vtis, kakor ga brez dvoma morajo tudi drugi tujci, da smo mi država, v kateri se našim kiparjem in slikarjem cedi med in mleko. Se istega dne me je ustavil na ulici — spoznal me je po »Jutru«, ki sem ga nosil v žepu — nek naš slikar in me zaprosil za 5 frankov, ker bo sicer od lakote umril. ★ Ko sem na Vse svete obiskal pokopališča, opazim na največjem, Pere Lachaisu, nekje pri strani, stisnjeno med tolike znane in neznane — ti zadnji kakor da so po smrti več vredni od prvih, ker se grobovi velikih mož razen rožic, ki jim jih nosijo zvesti občudovalci, v ničemer ne razlikujejo od navadnih smrtnikov — grobnico Louisa Barthoua, ki je tragično preminul v Maršeilleu. Grobar, čistilec pokopališča, .ka-ii, hodi okoli in vprašam ga, kdo ie bil Barthou. »E, tisti, ki je umrl v Maršeilleu, veste s kraljem!« »S katerim kraljem?« se delam nevednega. »Pa s kraljem!« Na ponovno vprašanje se je vendar spomnil: »S kraljem od Žugo- jugo-slovakije!« V zcmljepisju niso vsi doma. Če ti kdo stopi na čevlje, se ti takoj opraviči. Mesta dami v avtobusu ali Me-trou pa nihče ne odstopi. Zjutraj in zvečer, ko se tisoči uradnikov in prodajalk vračajo z avtobusi — tramvaja v Parizu ni več — domov, lahko čakaš s številko in listkom, ki si ga utrgal na kandelabru pri postajališču, da prideš na vrsto. V polne avtobuse vstopajo ljudje v tem-le rodu. Najprej matere z otroki. Ker je teh zelo malo, pridejo na vrsto bivši vojaki iz svetovne vojne, ki imajo prioritetne karte, nato šele drugi ljudje. In tu ni razlike. Nekega dne začujem v avtobusu, kako nekdo po južno psuje, takoj nato pa vpraša nekega gospoda francoski, če ga je razumel. Ta seveda začuden odgovori, da ne. Končno mu naš človek pojasni, da ni njemu odstopil mesta, temveč neki dami m bi kazalo, da tudi on tako naredi. ★ Ker smo že pri naših ljudeh, še eno. V študentovskem kvartu dobiš na bulvarju St. Michel v trafikah naše večje časopise, v eni tudi »Jutro«. Če pa greš skozi mirno ulico de la Harpe, se ti lahko zgodi, da nenadno začuješ vpitje; »Deder, Janko, da mi doneseš čevapčiče!« Šum in prijazen vonj luka ter raki le te pripelje v »restaurant yougosIr.ve. chez Da-niel«. E, moj Danilo, pri tebi se torej zbira dober del naše kolonije, nekaj študentov in potnikov iz Jugoslavije, ki se ne morejo privaditi francoski kuhinji. Quarticr Latin, študentovski kvart, je sploh najbolj kozmopolitski. Tu najdeš ljudi najrazličnejših barv kože in oblik glave — pravi raj za študente antropologije. Temu primerne so tudi restavracije. Največ je grških in kitajskih. V slednjih se tudi dobro je. Za kosilo, recimo, dobiš lastavičje gnezdo. Če je za tvoj želodec pretežko, izberi piščance. Če si navajen na domačega, boš tu gladko razočaran. Ker Kitajci jedo samo z dvema palčicama, za Evropce pa ne poznajo noža, ti prineso piščanca sesekljanega na drobne koščke, kar s kostmi vred. Ribo prav tako in drugo najbrže tudi. Namesto kruha dobiš riža, kolikor hočeš. Namesto... ne, potem rajši ne pojdi tja! Enajsti november, dan premirja, je tn narodni praznik. Slavijo ga skoro vsi — to se pravi, posebno pobožno tisti, ki so bili v vojni in njihove rodbine, a to so skoro vsi. Ob enajstih so napovedali parado. MisJec, da bo itak dovolj prostora, sem jo mahnil ob «/»11. na Elizejske poljane, najlepšo pariško avenijo. Ali sem se debelo urezal. Sto-tisoči so stali ob široki ulici, na stolih, klopeh, lestvah — kjer so mesta prodajali po 10 frankov — ali viseli na oknih palač. S ceste slišim samo zvoke vojaških godb, vidim preko glav bajonete pešakov in čelade konjenikov — vse v oglušujočim vpitju in navdušenju Parižanov. Drugič bom vstal ob .šestih zjutraj, da bom lahko videl parado ob 12. Naši ljudje so včasi posrečeni. Tako oni Beograjčan, ki se je pripeljal sem z avto- Srečanja z medvedi v naših gorah Zarod medvedje družine v gornjegrajskem gozdovju Gornji grad, 20. nov. Minila je že vrsta let, odkar je »Jutro« poročalo, da so neko nedeljo popoldne videli nekje na Sorškem polju fantje, kako je preplaval medved Soro, in, če se ne motim, nekje v smeri proti Cerkljam Savo. Tisto leto smo na Menini prvič zasledili medveda Seveda se je marsikdo smejal in ni nihče verjel, da bi bilo to res. Spominjam se, da smo ga pozimi v snegu sledili uro hoda blizu Gornjega grada in so se stopinje prav razločno poznale v snegu, da ni bilo nikakega dvoma, da je medved pri nas. Pričel je tudi trgati ovce, kar je spet povzročilo prepir, češ: medved ni mesojedec, ljudje kradejo ovce na njegov rovaš. Hiteli smo čitati v Brehmu, kaj pravi o tem. So gotove medvedje rodbine, ki imajo večje nagnenje k trganju, posamezni člani pa to lastnost tudi v večji meri podedujejo. Največkrat in najrajši pa trga medved spomladi, ako slabo prezimi. Kasneje je srečal kmet Zgornji Špeh pod Velikim Rogatcem medveda, ko je iskal ovce in sta se drug drugega pošteno prestrašila. Takrat so pričeli v dolini malo verovati v medveda, ker se Speh nikdar ne zlaže. Te novice o medvedu so se ponavljale, spet zaspale, včasih so napravili kakšen brezuspešen pogon, seveda dva dni pozneje, ko je kdo videl medveda, dokler niso pred kakimi petimi leti ustrelili medveda Kamničani v špitališkem lovu na Me-nini (najemnik je dr. Trampuž iz Kamnika). Ustrelil ga je graščak Kersnik z Brda in sicer s šibrami, ker je v razburjenosti sprožil napačno cev. Ena šibra je medve-vedu prebila žilo odvodnico na vratu in je medved približno km daleč od nastrela izkrvavel. Razume se, da sc Kamničani tistega medveda z velikanskim slavljem spravljali domov in smo jim bili Gornje-grajčani hudo nevoščljivi. Kmalu je priče! strašiti drugi medved. Zdaj so še v večji meri obdolževali tatove, češ: saj medved je padel. Pc r.aš: sod-lovšku pod Kašnim vrhom je raztrgal dve vedji par iz Kočevja in so se razmnožili, saj ima medvedka do pet mladičev, kakor pravi Brehm. Na kranjski strani Menine si je dal postaviti dr. Trampuž visoko strežo in je čakal petnajst noči zaporedoma, pa ga ni bilo. Šestnajsto noč pa je kosmatin trgal ovce. Letošnjo pomlad je pričel medved ž Ivah-neje delovati kakor navadno. Kmetu Vo-lovšku pod Kršnim vrhom je raztrgal dve ovci, kmetu Vrtačnilcu pod Menino (oba iz občine Nova Štifta) pa pet. Slednjemu je vdrl v ovčjak. Takrat nas je pozval srez, naj gremo nad medveda. Pri ovčjaku se je dobro poznalo, kako je hotel medved najprej razdreti zid, pa ga ni mogel; pustil je pri delu precej dlake, potem pa je razbil vrata. V ovčjaku ni ubil nobene, pač RADIO Jfedelja, 21. novembra Ljubljana 8: Vesel nedeljski pozdrav (plošče). — 8.15: Preno6 cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 8.45 Venski govor (ravnatelj g. J. Jagodic). — 9: Čas, poročila, spored. — 9.15: Koncert Bežigrajskega pevskega društva — 11: Otroška ura: ^eta kramlja in prepeva. — 11.30: Koncert Radijskega orkestra, solistka ga. Ksenija Vidalu — 13: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 13.15: Poskočne in veseb (plošče). — 16: Medžimurske narodne poje tercert Stritar,— 17: Kmet. ura: Tularemija in pseudotuber-kuloza pri zajcih in drugih gledalcih (dr. S. Zibert). — 17.30: Nastop malih harmonikarjev. — 19: Čas, vrsme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ra: O naši znanosti (prof. dr. Ivan Čaja). — 19.50: Slovenska ura: Pevski kvintet »Mladost«; Slovenci in leto 1848. (dr. I. Grafenauer). — 20.30: Koncert poljske glasbe (poje ga. M. Štrukelj-Ver-bičevam, pri klavirju p~of. M. Lipova k). — 21.20: Preno6 plesne glasbe iz kleli Emona — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.30: Izseljeniški večer. Ponedeljek 22. novembra Ljubljana 12: Priljubljeni napevi (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: čas, spored, obvestila. — 13 15: opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Vreme, borza. — 18: Zdravstvena ura: Družina — vir sreče ali nesreče zakoncev in potomstva (dr. Anton Brecelj). — 18.20: Pade-revski igra (plošče). — 18.40: Kulturna kronika: Sv. Primož nad Kamnikom (msgr. Viktor Steska). — 19: čas, vreme, poročila. spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Dr. Benjamin Ipavic, najpomembnejši slovenski komponist v čitainiški dobi (g. Matija Bravničar). — 19.50: Zanimivosti. —■ pa kakih dvajset metrov nad njimi erto, par drugih pa višje po planini, kamor so se bile zatekle. Nad ovčjakom je še ležala raztrgana ovca, medved je požrl le drobovje. O njem samem pa ni bilo več sledu. Skoraj v istem času pa je trgal medved tudi v Podvolovljeku, pod Veliko planino in v Pod veži nad Lučami. Tudi tam je videl star kmet, enako verodostojen, kakor Zgornji Špeh, ne medveda, ampak medvedko z mladičem. Torej drži trditev, da je več medvedov. Sicer je res, da medved dosti in hitro potuje, ampak moral bi biti hud mojster, če bi lahko opravil v kratkem času na tako oddaljenih krajih. Ima pa stečino izpod Velikega Rogatca na lučki strani, preko Kunšperka in Kašnega vrha nekje nad Novo Štifto čez cesto na Menino. Lovil sem v začetku septembra srnjake in gamse na Travniku na Menini. Dne 2. septembra sem preiskal ves Travnik in še kranjsko stran do Velikih sten in nisem nikjer našel niti sledu kakega srnjaka ali gamsa, kar se mi je zdelo skoraj neverjetno, ker je tam mnogo divjačine. Mislil sem, da bodo gamsi pač na Javorščku nad Travnikom. Ko grem po robu proti vrhu, začujem nad seboj lomastenje Skozi suho bukovje zagledam veliko žival in sem se začudil, kaj dela vol v tem kraju. Ko pa prestopi žival za redkejše drevje, zapazim, da nima rogov in je rjavosive barve. Zdaj sem mislil, da je konj, in sem se še bolj čudil, ker je konj res bolj redek na planini. Na medveda še pomislil nisem. Med redko bukovino in gostim črnim, smrekovim gozdom pa je kaka dva metra trate in tam sem natančno videl, da je moj konj —• medved. Dve sekundi sem se gotovo čudil, dve sekundi sta minili, preden sem pripravil puško — in medveda ni bilo več. On me ni videl, torej ni bežal, pa mu že navadna hoja kaj izda. Tekel sem okoli hriba, pa ni bilo nikakega sledu več za njim. Da bi bil vsaj takrat, ko sem rekel, da je konj, pogledal z daljnogledom! Travniški pastir me je tolažil, saj mi je šlo kar na jok od same jeze, da se nisva s stricem bliže spoznala. To je bilo v četrtek. V nedeljo sem Stal v »Jutru«, da je trgal medved ovce g1: srne nekje pod Grintavcem, pri Suhadol-niku ali kje. Čudno se mi je zdelo, da bi bil že moj medved tam. neverjetno pa potem. ko sem čez teden dni zasledil v mastni zemlii njegove stopinje na Loki. dve' uri daleč v drugo srror. kakor če bi šel na Grintovec. Par dni nato je »Jutro* objavilo, da je raztrgal ovce na Bibi, kar se z mojim sledom povsem ujema. Na Menini od takrat ni bilo sli sati o njem, pač pa se je oktobra spet klatil po Velikem Rogatcu na lučki strani. Ali ie bil moi daljni znanec, ne vem. M. T. 20: Koncert Radijskega orkestra. — 20.50: Saksofonske solistične točke (plošče). — 21.10: Duet flavt. — 22: čas, vreme, poročila spored. — 22.15: Pevski kcnccrt ge. Angele Megla-Hauc. Beograd: 16.45: Narodne melodije. — 20: Prenos opere iz Nar. gledališča- — 22.15: Lahka godba in ples. — Zagreb 17.45: Pesmi in skladbe za čelo. — 20: Orkestralni in violinski koncert. — 22.20: Plesna muzika. — Praga: 19.35: Operni prenos. — 22.35: Lahka godba in ples. — Varšava: 20: Pester glasbeni spored. — 21.50: Berlioz: Fantastična simfonija, — Dunaj: 11.25: Kmečka glasba (plošče). — 12.20: Koncert orkestra. — 16.05- Plošče po željah. — 17.30: Pevska ura. — 19.25: Prenos opere »Seviljski brivec t. — 22.20: Plesna muzika. — Berlin 19.10: Priljubljene melodije. — 20: Pester glasbeni spored iz Gdanskegs. — 22.30: Nočni koncert. ■—• Munchen 19.10: Revija plesnih orkestrov. — 21.10: Skladbe za orkester, zbor in soliste. — 22.30: Lahka in plesna muzf-ka. — Torek 23. novembra Ljubljana 11: šolska ura: Glasbeno predavanje: Blaž Potočnik (Gregor Rib ar) g. prof. Matija Tome in dija u pevski zbor). —• 12: Operetni venčki (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: čas, spored, obvestila. — 13.15: Angleški s>ladat°lji Cplo-šce). — 14: Vreme, borza. — IS: Pester spored (kon-ert Radijskega orkestra). — 18.40: Krščanstvo in nacionalizem (dr. Fr. Veber). — 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Peter Mrkonjič v Zagrebu (dr. Ivan Nevestič). — 19.50: Zabavni zvočni tednik. — 20: Večer starih mojstrov. Orkestralni in klavirski koncert s sodelovanjem prof. Marjana Lipovška in Radijskega orkestia, — 22: Čas, vreme, poročila, spored, — 22.15: Za zabavo in oddih (plošče). — Felice Natale: 7 rente non smrtnih 18 Povest iz Casanovovfh dni Casalonghi je menda slutil nekaj takega, čeprav ni ničesar vedel o Carlotti in njenem razmerju z menoj, kajti rekel je: »Razumem, fra Vito, da vam je težko zapustiti Padovo in službo, ki se vam je gotovo priljubila. Toda pomislite: kmalu mi bo sedemdeset let, in toliko časa traja po psalmistovih besedah naše zemeljsko romanje! Kaj potlej? Ko se utrnejo sledovi mojega življenja, ugasne tudi skromni posel mojega sodelavca, edini, ki ga sam oddajam. Sartori je pa kardinal in nadškof, in kdor stopi v njegovo službo, ima s tem dostop do lestvice cerkvenih časti, ki ga utegne privesti celo do zadnjega in najvišjega cilja. Zato nikar predolgo ne izbirajte, ampak odločite se!« Tako je bilo vse povedano, še preden mi je Casalonghi dobesedno razodel vsebino nadškofovega pisma, in moja hinavska in lažniva usta so jela prekipevati od hvaležnosti do mojstra, namesto da bi bila tožila za Carlotto, ki sem jo moral zapustiti. častihlepje mi je bilo nad vse! Čez štiri dni sem bil že na poti v Benetke. Poljubi drage, ki sem jo bil žrtvoval svoji novi službi, so mi še goreli na ustnicah, ko sem ob večerni uri prvič stopil iz nadškofovske palače za Svetim Markom, kjer je takrat stanoval Riccardo Sartori, ter nameril korake po Piazzi in pod ste-brenike stare Prokuracije. Od ponosa sem bil kar pijan. Učinek priporočilnega pisma, ki mi ga je bil Casalonghi sam napisal, je bil izvrsten da nikoli tega. Sartori me je bil takoj osebno sprejel, in v globoki ponižnosti sem bil Sklonil glavo nad nad-škofovskim prstanom, ki mi ga je ponudil v poljub. Riccardo Sartori je govoril latinščino kakor Rimljan iz Cesarjevih dni, a na srečo so tudi moji pogovori v Ciceronovem jeziku že v semenišču zbujali občudovanje. Prijazno me je poslušal, ko sem s Senecovo zgovornostjo in modrostjo odgovarjal na njegova vprašanja, in mi takoj ponudil v nadškofijski palači izpraznjeno stanovanje prejšnjega sekretarija, ki je bil poklican v Rim, ter mesto moralnega pridigarja v cerkvi Santa Maria della Salute. Seveda le na poizkušnjo, je modro dodal, kajti spretnost inadškofovskega tajnega sekretarija, ki mu gredo skozi prste nadloge in težave vse škofije, si je treba šele pridobiti, in vsak ni ustvarjen za toli odgovorno službo. Obljubil sem nadškofu v roko, da se bom potrudil po svoji najboljši moči, in vem, da sem delal v tistem položaju pred Bogom in. svojo vestjo tudi res najlepše sklepe, čeprav se nisem mogel otresti misli, da gre Carlotta ob tej uri... majnik je bil... v Padovi k Marijini pobožnosti in da se bo zaman ozirala po rjavih očeh fra .Vita, ki so izpred velikega oltarja tolikokrat vroče milovale njeno kodrasto glavo. Nadškof me je bil' za drugi dan povabil na kosilo. Dopoldne se mi je bilo vseliti v Palazzo ve-scovile za Svetim Markom, a dotlej sem bil gospodar svojega časa in svoje volje in sem kot tujec pohajkoval po lagunskem mestu, ki je pričakovalo pomladne noči. Zavil sem okrog Campanila, prišel na Piazzetto in obstal le nekaj sto metrov od Mostu zdihov ob znožju krilatega leva. Na vodi Velikega kanala, ki se tukaj širi, so se zibale črne gondole. Rahla sapa se je vzdigovala tam za Lidom iz naročja Adrije in mi prebirala lase. Čudno mi je bilo pri duši. Nebo nad negibno laguno je tisti večer žarelo kakor ogenj, in z naraščajočimi sencami bližnje noči je vstajala minulost republike iz vseh kotičkov ulic in mostov. Otoki so bili še obliti s svetlobo. San Giorgio Maggiore in Santa Maria della Salute, ki dajeta Venezii in njeni laguni šele pravi relief, sta se bleščala v nadzemeljski zarji. In ko sem pogledal tja proti marmornatim stopnicam cerkve, ki so jih oblizovali valovi lagune in ki mi jo je bil Sartori določil za novo torišče, me je, čeprav le površno, prevzel občutek, da je zdaj prišla ura prerojen j a, o kakršni govori evangelij. Tedaj so se oglasili v meni dobri nameni, in da ni bilo starega gondolirja, ki je tudi pod mojo duhovniško obJeko zaslutil tujca in me zaradi tega povabil na barko, bi bil nemara takoj poiskal ležišče, ki mi ga je bil Sartori za to noč ponudil y hiši pobožnih bratov; a starčev glas je bil mil kakor glas samega izkušnjavca, in tako sem res stopil v čoln Na rdečem kamenju cerkve San Giorgio je ugašal poslednji žarek solnca, ki je zahajalo daleč tam nad kopnino, ko je gondola pod mostičkom zavila z Velikega kanala na vijugasto vodno pot. Lučke so se užigale. Tiho kakor kresnica tropskih noči, ki sem o nji bral v Vespuccijevih spisih^ je polzela gondola s svojo samotno svetilko po nemi, temnočrni vodi kanala. Tedaj mi je udaril na uho gondolirjev glas: »Ali ste prvič v Benetkah, padre, da tako strmite?« »Prvič v svojem življenju, starec!« »In iščete skrivnostnie, ki ji ni moči dogledati dna?« Nad tem vprašanjem sem osupnil. Ne le, ker bi ga bil najnazadnje pričakoval iz gondolirjevih ust, ampak tudi, ker je zadeval v jedro resnice. Da, tako je bilo: že v tej prvi uri sem iskal skrivnost Morske kraljice, in zato sem rekel kakor tja v en dan: »Ali mi morete biti cicerone na tej naporni poti, stari mož?« Gondolir se je nasmehnil. Soj pisane svetilnice, ki je bila pritrjena na strehi gondole, mu je obseval zjnačilni obraz, ki sta ga bila starost in slani lagunski zrak prepregla z globokimi brazdami. »Prav, padre«, je dejal; popeljem vas k tistim, ki so gotovo bolj potrebne duhovne tolažbe kakor drugi ljudje.« Kraljestvo mode Zmagala je patentna zadrga Bilo je potreba izumiti nov način zape-Bjjiaja za vse te moderne oblake, ki se tesno kakor rokavica, oprimejo života, kajti vsa doslej običajna sredstva so pri tako ozkih krojih več ali manj odpovedala. Nenadoma pa se je s patentno zadrgo pojavila kliialna rešitev tega vprašanja. Sicer smo }o že več let poznali na vsakovrstnih športnih oblačilih in tudi na raznih ročno pletenih iai vezenih torbicah, toda patentna zadrga na dnevnih, popoldanskih in celo ve- PEBGAMENTNI IN KHODOID SENČNIKI po najnovejših osnutkih pri M. T I Č A R, Ljubljana. — Posebni oddelek za senčnike. šsrpe na popoldan* černih oblekah je vsekakor nekaj tako presenetljivo novega, da pomeni že prav majhno revolucijo v datnski in odi. Ojilas reg. S. br. 3236 dne 19. II. 1936. TAFT svila Letošnja moda ljubi slikovitost in kaj bi moglo bki bolj slikovitega ol širokih, dra-pkanib šerp iz bleščeče svile? Letos moderne šerpe imajo neenakomerno dolge konce, ki no včasih nekoliko zvončasto ukrojeni, da padejo v lahnih serpentinah ob obleki nizdol. Jako elegantno učinkujejo t-udi šerpe iz zlatega ali srebrnega bio-kata, ki nenavadno polepšajo videz preproste, temne obleke. KRZNENI PALITOJI veliki izbiri pri 11 L. KOT LJUBLJANA MESTNI TRG 5. ELITNA KONFEKCIJA TTla^te^ MARIBOR prinaša vedno najnovejše ! In ker moda vsako novost vedno izkoristi prav do poslednje možnosti, je seveda ustvarila s pomočjo patentne zadrge tudi nov način okrasja, tako da ta praktični izum ne služi samo zapenjanju. temveč tudi po-lepšanju obleke. Tako se na športnih in ■dnevnih oblekah žepki, izrezi in životi za- Proti zaprtja penjajo e patentno zadrgo, ki je mnogokrat izdelana v kon&trastni, živi barvi, tako da je bolj vidna. In na. preprosti, temni obleki je včasih patentna zadiha iz svetle kovino edini okras. Nekaj zanimivega je povzročila ta nova moda: Obleke s patentno zadrgo bo seveda brez gumbov, ki smo jih bile vajene videti na vsaki obleki v preobilici. Morda je to prvi korak k splošnemu popuščanju dosedanje velike priljubljenosti gumbov. za plesne toalete pri tvrdki IDlU 2ls"" MasauSaktura kom« dr. LJUBLJANA, MESTNI TRG 17 Majhen ovratnik ali celo navaden, okrogel vratni izrez, ki ga zaključuje ko vir. a s to premikalo zadrge, je v skladu z rafinirano preprostostjo takšne obleke. Včasih opremimo kovinasto' premikalo z barvasto'čopko h volne ali usnjeni! trakcev, na popoldanskih in večernih oblekah-pa s kllpsom aii obeskom iz bleščečega kamenja. Dasi izključuje patentna zadrga gumbe, vendar ne izklju&uj« žepkov, te najbolj lju- benzive in mladostne podrobnosti letošnje mode. Štirje okrogli žepki krasijo ljubko športno obleko, ki jo po sredi života zapno-mo s kovinasto patentno zadrgo v živi barvi. V isti barvi, kakor zadrga je tudi rutica v levem zgornjem žepku in pa ozki usnjeni pas (1. skica). Krajše patentne zadrge prav posrečeno zapirajo ozke vrezane žepe na športnem pkv-šču ali kostumu. Plašč na- naši skici ima štiri takšne, poševno vstavljene žepe, po sredi zapete s kovinasto patentno zadrgo. Sicer .je plašč gladek, po sredi zapet z z gumbi, mali krzneni ovratnik pa se končuje v kravato iz enakega krzna (2. skica). Naslednja, preprosto ukrojena popoldanska obleka ima pod visokim 07.kim ovratni-I kom dva nekoliko nadrgnjena šiva, ki ji dajeta lahno draprran videz. Život je po sredi zapet s patentno zadrgo, ki zapenja, obenem tudi ovratnik. Ovratnik in polširoki pas sta h temnega žameta (3. skic a V Zanimivo je, kako 6i moda zamišlja ra-penjanje takozvane ra telesu povite in drapiraaie obleke iz mehke, voljne svile. Jako. anart.no učinkuje, če pošljemo s štrasom a.li bleščico oba roba pa+entne 7-adnre. ki je kar se da nevidno vstavljena v obleko. Premikalo izgine tukaj za veliko zanonko iz ifriitiranega drageera kamenja. Obleka je na obeh straneh patentne zadrge lahno na"rana in Ricer v tesnih, vodoravnih gubicah (4. skica). SCMERK PARIŠ NčWYORK SOIA ZA NEGOVANJE IEPOIE tPrvo, kar mora« i fe storili vselej, kadar začnete negovafi obraz, je: očistite obraz dobro s} Scherkovo vodo {Potem pa čitajte,kai pravi knjižica o Scherkovi vodi za obraz. Lepo lahko deluje samo kola, ki je do zno{nic očiščena Tudi Vi boste poslali lepi, če boste negovali obrez s Scherkovo voda Zdravniška posvetovalnica Brodnik — Ziri: V vašem dopisu &e sicer ne izražate popolnoma jasno, vendar milmi, da se ne motim, ako smatram do- tično bulo, ki jo opisujete, samo za absces. ki ee je napravil okoLi pogreznjenega šiva. Sviia, ki se uporablja pri operaciji, je za. telo nekaj tujega in se je telo tudi 6kuša rešiti. Okoli šivov se napravi absces. v čigar središču nahajamo običajno šiv. Kailar se šiv odstrani, l o lisi, da ga odstrani zdravnik, bodisi da pri ie sam na prosto, preneha tudi kmalu gnojenje. Teaiu pojavu torej ni pripisovati posaVie važnosti — Pač pa vam svetujem, da se točno držite terminov, ■ki so jih vam določili za opevanje. Pri vaši bolezni ni zadostna samo operacija, temveč je potrebno tudi še naknadno ol sevanje. Le na ta način morete upati na trajen uspeh. M. K., Ljubljana: Razumem vašo neučakanost in nepotrpežljivost, ker se gre pač zi kozmetičen defekt, ki vas po vašem mnenju kazi. Toda zaenkrat ne kaže drugega kot čakaiti in potrpeti. Sčasoma bo brazgotina pobledela in postala manj vidna. Do tedaj pa se da temu do neke gotove meje odpomoči samo na ta način, da skušate bodisi s pudrom, ali pa 6 šminko to napako korigirati. N. M.: Odgovor na elično vprašanje je bil sicer objavljen pred par tedni, vendar odgovarjam danes ponovno. Opisane gliste je zelo težko odpraviti. Pojdite k zdravniku, da vara da potrebna zdravila. Poleg tega vam svetujem skrajno čistočo, ker morete edino na ta način preprečiti ponovno okužen je. sicer je pa vsako zdravljenje ilu-žorno. Po vsakem iztrebljenju si morate pazljivo umiti roke. Vsied neznosnega sr-beža je skoraj nemogoče preprečiti praskanje.. Pri tem pa je tudi moeoče okr.ženje, ker so jajčeca teh zajedalcev tako fina. da Rdečilo, k! drži... zares ves dan, a ne pobledi! Krasen aH sta, boste reku. Poskusite med tem *e danes nade novo rdečllo »GCITARE« — polJobOd bns sledov, kf se Čvrsto drži ln ar ne razmaie — v čigar sestavu se nahaja Kissefix: lahko Jeste, pljefte, jokate in četo poljubljate, pa ne pofičate nikaJdh sledov is ne oslabite Me56efie prozornosti la mlade* niške svetosti, ki daje to rdečllo VaSim ustnam. Dobiva se v vseh trgovinah te stroke. Cena: poskusni komad, zadosten za enomesečno uporabo, din 9.—, večji in luksuzni din 28.— in 45.—. Laboratoire Valdor, Parls, France, generalni zastopnik: Ljudevit Schon (oddelek 3) Zagreb, Jelačičev 1. Uspeh zajamčen, sicer se Vam vrne denar. ne predstavlja Se teko gosta tkanina nikake ovire. Jajčeca pridejo torej na prete in odtod po nepazljivosti v usta. Zato se priporoča, da nosijo taki bolniki gumijaste spodnjice. Kot sem že v začetka omenil, je zdravljenje teh zajedalcev zelo težko, poJeg tega pa, če se ne držite teh navodil tudi več ali manj brezuspešno. I. S., Lj.: Ako je bila vaSa gospa vse do sedaj zdrava na želodcu in ako ima šele v zadnjem času težave s prebavo, je podan sum, da gre za kako resnejše obolenje. Sve-tujera vam nujno, da jo peljete k »dravni-ku, ki naj jo točno, med drugim todi rent-genološki pregleda. To je tem nnjnejše zlasti. ako je v poslednjem času močno shujšala. Mogoče je, da moje mnenje ns daljavo ni popolnoma pravilno, odnosno upravičeno. vendar mislim, da bi bal zdravniški pregled absolutno na me««tu. Z. L.: Vašo bolezen bi lahko prišteli med tkzv. poklicne bolezni. Najbolj verjetno se mj namreč zdi. da imate takozv. ploske noge 'n krčne žile. Pojdite k zdravniku, ki vam bo, ako je moja doroneva pravilna, odredil vložke in dal poleg tega še navodila za zdravljenje krčnih žil. Utrujeno** v nošah je lahko tudi rnak kake druge bolezni zlasti s ekrani pljuč. Zato bi bil tnfe je dr. Aljehin končno le rešil v remis. — Če Aljehinova slabša forma v teh partijah izvira žc iz trajnejšega fizičnega popuščanja, postane lahko to zanj še zelo nevarno. — Program za naslednji teden je: 20. partija dne 23. t. m.. 21. dne 25.. obe v Amsterdamu, 22. dne 27. v Delftu. Igralec Ta zgodba ima resnično ozadje. Slišal sem jo v Astrahanu, kjer mi jo je pripovedoval neki gledališki amater. To-le je pravil: »Državljani, vprašujete me, če sem bil igralec. Odgovarjam vam. da sem bil. Na-sropal sem v gledališčih. Da, imel sem zveze z veliko umetnostjo! In v vsaki umetnosti leži na dnu nekaj dofcrega, blagega in plemenitega, a turi i podlega in nizkega, če človek, stvar premisli do kraja. Zgodi se na primer, da stopiš na deske in ljudje zijajo vate. Sredi med gledalci sede tvoji znanci, sorodniki tvoje žene. hišni sosedje. Oziraš se naokrog, iz parterja pa ti zaupljivo mežikajo: »Pogum Vasja. pogum!« A ti jim odgovarjaš, v duhu seveda: »Nikar ne bodite v skrbeh zame! Sam vem. kaj mi je storiti!« Da, če človek stvar dobro premisli, najde na dnu vsake umetnosti nekaj dobrega, pa tudi slabega. A trpeti mora za oboje. Zgodilo se je, da smo uprizorili dramo v. naslovom: »Kdo je kriv?« Veledramatično delo! V nekem dejanju napadejo razbojniki trgovca pred očmi publike. Trgovec se brani in otepa napadalcev, brca z nogami okoli sebe. razbojniki pa ga kljub temu oplenijo. To dramo smo igrali. In zgodilo se je, da je igralec, takisto diletant, ki mu je bila poverjena vloga trgovca, pozabil na evojo dolžnost in t?e ga je nasekal čez mero. Prišel je v prve.m dejanju vinjen na orier in je uganjal takšne ekstemporaeije. da ga je režiser v drugem dejanju oislovil. Med prvim dejanjem je ta vrag stri več električnih žarnic pred rampo. Zato je sklenil režiser Ivan Pavlovič: »V drugem dejanju ne sme več na oder! Saj mi bo v borf>i z razbojniki zmlel soigralce! Zato boš vlogo trgovca prevzel ti!« (Pokazal je name.) »Občinstvo je itak nekritično. Nihče ne bo opazil, da je prišla na oder nova oseba...« Seveda sem se branil. Dejal sem: »Državljani, nikarite me siliti v to vlogo, ki je ne znam! Pustite »trgovca«, naj prespi svojo vinsko omamo med odmorom in potem pošljite ga 7opet na oder.« Tola ne! Ivan Pavlovič se ni dal pregovoriti. Napravil mi je pridigo o kulturnem poslanstvu gleialiftča, ki ga moramo izvršiti, pa je bilo vse končano. Tako so me postavili pred gotovo dejstvo. Dal sem se na razpolago za nastop v drugem dejanju. Prišel sem na oder, stopil sem pred občinstvo kar v svoji navpdni obleki, samo dlake sem si prilepil na brado. da sem bil videti starejši. Gledalci so bili, kakor je dejal režiser, neuraui, pa vendar ne tako bedasti, da ne bi takoj opazili srpremembe v glavni osebi. Znanci so mi začeli pomežikovati, češ.: »Vasja je tu. glej ga, tiča!« In jaz sem jim mora! odgovarjali — tiho. 6eveda! —: »Xe delajte si skrbi zaradi mene! Vse bom do-bro opravil!« S tem se je začelo. Igral sem trgovi-a. Dal šem se ujeti in položiti na tla. kjer 6 j me teptali in pošteno obrcali. Na vse kriplje seni se branil vsiljivcev, ki so me hoteli opleniti. Slednjič sem se zavil v suknjič, da bi se na ta način ubranil napadalcev. In prav tedaj setn začutil, da je neki igralec zares vtaknil roko v moj žep. Vraga! Ta me pa hoče zares okrasti! sem si dejal. Imel sem namreč v denarnici osemnajst nib'jev, v drugem žepu pa zlato uro. »Opleniti me hočejo!« sem vpil, malone rjovel. Zdelo ee mi je, da kričim z naravnost nečloveškim glasom. Branil sem se. kolikor sem 6e mogel, posebno, ko 6em čutil, da sesajo znrrs po denarnici in uri. A napadalci? Kakor da se jih vse to ne tiče! Občinstvo pa je imel« s tem divjim prizorom očividno velikansko zadovoljstvo. Vsevprek so gledalci ploskali, bedasta publika je prišla v ekstazo in 6e n>i hotela pomiriti. Moji znanci, sorodniki moje žene, prijatelji kar niso hoteli nehiri. Kakor da so vsi po vrsti odkrili žar genija v meni, so me spodbujali: »Daj jih. daj jih! Ne ukloni se! Udari jih v obraz, razbojnike!^ Jaz sem kričal, a pomagalo ni nič. Bil sem okolu 6ebe kakor da sem ob pamet pa tudi to ni zaleglo. Na obrazu nekega diletanta sem celo opazil sledove krvi. Režiser Ivan PavIoviS je tedaj pomolil svojo glavo izza kulis in mi je rekel: »Is-vrstno! Čudovito igraš svojo vlogo! Prerokujem ti veliko bodočnost v igralski umet-nesti! Saj imaš lepše nastavke nego Kean!« Jaz pa sem videl, da vsi moji kliei na pomoč ne zaležejo nič. Čimbolj sem 6e branil napadalcev, tem manj siguren sem bil pred njimi. Videč, da mi ne pomaga noben lek. sem se zrušil na kolena. »Bratci«, sem dejal, »bratci! Ivan Pavlovič. kaj ne vidiš,, da ne morem nikamor naprej? Spustite ira-stor! Se zadnje, kar mi je ostalo, mi bodo ti razbojniki pobrali!« Tedaj so videli gledališki strokovnjaki, da moje besede nimajo več nolbehe zveze z vlogo trgovca in so se me usmilili. Šepeta-lec je prilezel iz svoje omare na oder. Dejal je Ivanu Pavloviču: »Vraga, zdi se mi resnično, da so nagega nazovi ttgovca okradli. Prinesite mu čašo vode!« Prinesli so vodo. Jaz pa sem pozval režiserja Ivana Pavloviča in sem ga prosil, n*' mi ra7j»ojniki vrnejo denar, ki mi je izginil med predstavo iz žepa. Ivan Pavlovič je postavil diletante v vrsto, jim prebrskal žep<^ a denarja ni naie) pri nikomur. Tat. ki me je bil okradel, je vrgel pra7.no denarnico ?e kulise, kjer so jo pozneje našli. Tako eem prišel ob svojih osemnajst rubljev. Denarja ni več. Vidite, to je umetnost... A če hočem koga obdolžiti tatvine, se mi poroča z besedami: »Saj smo vendarle igrali dramo: Kdo je kriv?,.,* Slovanska obramba dam. gambita. Beli: Dr. Euwe. Orni: Dr. Aljehi«< (17. partija mateha, Haag, 14. t. m.) 1. 42—04 d7—d5 2. c2—o4 c7—06 Že enajstič ▼ mateh« slovanska obramba! 5. Sgl—tS Sg8—f6 Sbl—c8 d5:c4 a2—a4 Lc8—f5 6. e2—e3 Po cačeftiuh poskusili g 6. Seo ste nasprotnika v matehn fcmahi preMa k tej solidni in afaiosjoejši potezi. 6. — e7-e6 7. Lfl:o4 L/8—b4 8. 0—0 0—0 V 9. in 13. partfji je igral tn dr. Aljehin, (d©!oma * i spremenjenim vrstnim rodom potez, Kerosovo potezo Sbd7 ter na 9. De2 potm Se4!„ kar pa mu je dr. Buwe z 10. Ld3I, Lc3:, 11. Le4: ovrgel. Med-por. Sedaj so vsi kmetje črnega na dam-skem kridn slabi ter hitro padejo. H. Sf&—e5 Sd5—b4? Tndi te še je bio Do7 relativno bolje. Z igrano poifszo gre Srni takorekoč prostovoljno v popolnoma izgobljetio končnioo. 18. LaSM a5:b4 19. Se5:e6! Sb6:c6 30. Tol:o6 e6-«>r> Po Ta4:. 21. Db6 padeta kmalu oba b kmeta in črni ostane istotako s kmetom manj v končnici. 21. Tbl:b4 eo:d4 22. 1b4:d4 Ne 22. Dd4:, Dd4:; 23. T»d4:, b5! 22. — Dd8—b8 23. Dd3—b5! ! Te8—c8 24. g2—g3 Tc8:c6 25. Db5:e6 Sedaj je tudi š« kmet b6 nepopravljiv slab. 25. — h7—h6 36. Td4—b4 Ta8—a6 Ni šlo Da7, 27. Tb6:, Da4:, 28. Tb8+: 27. Dc6—b5 Db8—af 28. Tb4—d4 Beli bi hotel z Dd7 ter Dd8-^- menjati dame. 28. — Da8—c8 29. Td4—©4 Kg8—h7 30. To4—e7! Sedaj pa odloči wk*r na 7. linijo. SO. — Ta6—a5 31. Db5:b6 Dc8—cl + 32. Kgl—g2 Ta5—f5 Po Ta4:, 33. TP7: bi bila pozicija ornega seveda tudi bre®nafdoa. Zato poskusi 6rečo 6e % obupnim napadom. 33. Db6—d4 Del—cS 34. ©3—e4 Tf5—f6 35. Te7—eo Tf6—cfi 36. a4—a5 De2—e2 37. Dd4—d5! Hladnokrvno se spušča beli v sledeče komplikacije. 37. — Tc6—f'l 38. Dd5:f7! Z grožnjo Df5+' ter Te8 mat. 38. _ De3—ft 39. KgŽ—f3 Dtl—dl + 40. Kf3—f4 Ddl—d2+ 41. Kf4—g>4 To potom je dr. Euwe kuvertiral. Se pred nadaljevanjem se je naslednjega dne dr. Aljebin brez borbe vdal. Na De2+ igra beli enostavno 42. Df3. saj ima 3 kmete več r končnici. Na Tc6 pa pride 42. Df5+, Tg6+. 43. Kha!, De2+, 44. g4 itd. Vasja Pire. Pisatelj Neki pisatelj je sklenil, ko je pripravljal izdajo svojih zbranih spisov, da bo izpustil iz te edicije vse nepotrebne besede. Sedem dn? in sedem noci je 6edel za mizo, črtal besede, pfilastke, dopovedke in kar je še takega za slovnico. Proti koncu sedme noči je bil s svojim delom gotov. In glej! Od vseh romanov, novel, dram io drugih spisov. ki jih je imel pripravljene za tisk. od vseh pesmi in razprav je ostala ena sama brseda. ki se ni dala izpustiti. Ta i>pseda je bita: Žena... Nap5sal je torej to besedo, ki mu ie ostala od vseh njegovih besed, na polo krasnega pergarcenra ter je poslal rokopis svojemu za tožnik u. Ta pa, namesto, da bi natisnil zbrano delo pisatelja v nedosegljivi izdaji, ie bil tako nagnjan h kupčiji, da je s pisalnim Ttzdrl pogodbo,.« Ljubezen in zakon-kemično Eleganten dušikovec in natrijeva Mondinka, žveplov moški in Jos-£o?jeva dama... — »Epohalno odkritje« angleške zdravnice »Eleganten dušikovec, srednjih let,si želi zakonske sreče z ljubeznivo natrijevo blon-dinko. Vdova z železovim otroKom ni izključena.« Tako približno se todo lahko glasili že-nitni oglasi bodočnosti, če bo mogla angleška zdravnica drča. Yongeova uspeti z »epo-halnim« odkritjem, s katerim je zadnji čas nastopila pred javnostjo- Drča. Yongeova pravi, da so karakterne lastnosti, ki so potrebne za harmonični zakon, odvisne v prvi vrsti od kemične sestave telesa. tedelala je nad vse zamotan sistem analiz, Ki ji omogoča vse ljudi razdeliti v dva in dvajset skupin. Te skupine se razlikujejo med seboj po različnih prvinah, ki so baje edine odločilne za človekov temperament in njegovo usodo. Vse dosedanje znanstvene in nazovi-znan-stvene metode za zakonsko izbero so po trditvi drče. Yongeove zastarele. Smešno ja če se zanimamo za krvno skupino zakonskega kandidata ali celo za to, pod kakšnim nebesnim znamenjem se je rodil. Niti grafologija niti hiromantija niti astrologija ne morejo dati za to zanesljivih oprimkov, samo nepodkupljiva kemija bi prišla v poštev kot svetovalka pred zakonom. Takp bi bilo n. pr. Lahko uspešno, če bi se žveplov moški poročil s fosforjevo damo. 3-Posebno previdni pa morajo biti moški pred dušikovimi ženskam i,< svetuje zdravnica z vso resnostjo- »Te dame se nagibajo k nezvestobi, so posebno neči-merne in imajo navado, da spreminjajo noč v dan.« »Ugotovila sem.« nadaljuje Yongeova (ki je v ostalem samica), »da so dušikove ženske v večini primerov imele za seboj zelo pustolovsko življenje. Zato moramo biti pred njim posebno previdni.« Popolnoma drugače pa je s kalcijevim človekom. Ti ljubijo samo svoje delo, svoj dom in so mirni. Miss Yongeova poudarja, da je sama takšen kalcijev človek... Ta skupina stori najbolje, če si za zakonskega druga izbere človeka z obilnim ogljikom. Ženske te vrste so zelo prilagodljive in se nagibajo k debelušnosti. Kdor ima rajši vitke ženske, naj se pojoči rajši s kisi-kovo žensko, ki so razen tega še posebno dobre družabnice. Trgovci in politiki so tipični predstavniki te skupine, med tem ko so umetniki večinoma natrijevci (morda Jih bai zavoljo tega tako rada napada »rumena« zavist)- Posebno važna je primes železa. Pustolovci in težki zločinci imajo v sebi vedno izredno malo železa. Sladkor in dušik pa se kažejo v posebno velikih množinah pri duševno zelo razvitih ljudeh. Raziskovalka je za izpopolnitev svoje metode. kakor sama priznava, rabila toliko časa. kolikor je imelo zanjo smisel, da se še poroči Našla pa ni nič primernega, kajti nje ideal bi moral biti čudovita zmes ogljika, natrija in dušika, tega pa ni našla... Vse-kako ima po njenem mnenju samo tista ženska lahko upanje na neskaljeno zakonsko srečo, ki kemično neoporečno ljubi Vsaka napačna sestava mora voditi do poloma. Kazen na doto in starost svojih izvo-Ijenk bi morali moški v bodoče od njih zahtevati natančne kemične analize. Jasno, da bi se morali tudi moški podvreči takšnim analizam. Na kakšen način pa je mogoče ugotoviti, da-li pripada človek k tej ali drugi kemični skupini, tega drča. Yongeova ne pove in tako tudi njen sistem nima večje vrednosti nego kakšen astrološki sistem- Na žalost Senzacija pod drobnogledom — Postopek, ki bo lahko koristil pri operativnih posežkih Asistent prvega dunajskega anatomskega zavoda, dr. J. Pick, je sestavil drobnogled, s katerim je mogoče živega človeka opazovati 700-krat povečanega. Dolžina enega kilometra in več to je »edemstokrat povečani človek. Kakor poštena gora bi bil visok, če bi takšen živel v resnici, Tenke lasne žilice v njegovem telesu bi bile kakor debele cevi. . . Znanost si že dolgo prizadeva, da bi mikroskopirala življenje, kakršno je, živega človeka v veliki povečavi. Začetke k temu smo imeli že prej. S povečalnimi stekli, ki imajo majhne žarnice, so opazovali n. pr. drobne žilice v kožici nohtov in so mogli s tem sklepati marsikaj v človekovi konstituciji. Toda na ta način so se mogli okoriščati le s tridesetkratno povečavo. Dr. Pick je mikroskopijo živega človeka sedaj tako izpopolnil, da je mogoče opazovati sluznice v telesnih votlinah ali organih, ki jih razgalijo pri operaciji, v sedem-stokratni povečavi. Tisti del telesa se ovla-ži s popolnoma neškodljivo barvno raztopino, ki pokaže potem pod drobnogledom najfinejše podrobnosti staničja in ki omogoča tudi neposredno opazovanje reakcij na razna lečila. V tem tiči veliki praktičen pomen tega opazovanja za zgodnjo diagnozo vsakovrstnih bolezni. Dr. Pick pravi, da je njegov postopek popolnoma brez nevarnosti in tudi ne povzroča pacientu nobene neprijetnosti. Uporaben je za večino medicinskih strok. Koristil pa bo seveda tudi kirurgiji med operacijami. Zaslužno delo ameriških specialistov za poljedelstvo G-mene imenujejo v Ameriki, kakor znano. izbrano detektivsko četo. ki je pravi etrah in sroza podzemlja. Agrarne G-mene pa so imenovali uradnike in znanstvene sodelavce vvashinglonskega oddelka za poljedelstvo, ki so v zadnjih letih povzročili mar-sikakšno revolucijo v ameriškem kmetijstvu. Energija in drznost poljedelske raziskovalne stroke v Ameriki je brez primere. Ti agrarni g-meni znajo n. pr. v odločilnem trenutku uvesti pridelovanje posebne vrste paradižnikov na Floridi, da bi zeienjadno gospodartvo te države rešili propasti zavoljo agrarne krize. V Kaliforniji gojijo solato in še bolj severno ob pacifiški obali, kjer eadjereja zavoljo hladnejšega podnebja doslej ni mosla uspevati kakor na jugu. so uvedli divje črešnje in pomaranče iz Mandžurije ter Vzhodne Sibirije. Seveda jih prej oplemenitijo in preoblikujejo tako. da morejo v hladnem podnebju dajati krasen sad. Tudi za pridobivanje celuloze so agrarni g-meni storili, že mnogo odločilnega. Kulti-virati so začeli posebne hibridne oblike topolov in jih saditi v velike gozdove. Tudi Indija daie svoj del za izboljšanje melon v Ameriki, posebna vrsta japonskih čebul rešuje ameriškemu poljedelstvu vsako leto mnogo milijonov dolarjev, ker ta vrsta ni podvržena uničujočim rastlinskim kugam-Isto iniciativo, nemara pa še večjo razvijajo agrarni g-meni v živinorejski stroki. Neki Postani in ostani član Vodnikove družbe! strokovni list. ki poroča o teh stvareh, pravi: Če upoštevamo številne katastrofalne suše, ki so v zadnjih letih razsaiale v Ameriki, tedaj lahko rečemo brez nadaljnega. da bi doživeli silen glad, če bi nam ne pomagalo znanstveno delo naših specijalistov in njihova drznost. Srce je bilo kakor kladivo... V državi \Vashin^ton (USA) dovršujejo največjo dolinsko pregrado na svetu Ogrlica Indijske plssalke Nesreča zasleduje vsakokratnega lastnika ukradenega predmeta Londonska radio-postaja je imela nedavno svojevrstno oddajo. Oddajala je utripe srca slovitega tekača ln olimpijskega zmagovalca Jaeka Lovelocka (na sliki). Mož je pred tem 30 krat skočil na stopnico in z nje na tla. Ojačevalec je utripanje srca tako Izpopolnil, da so se utripi v radiu slišali kakor udarci močnega parnega bata zastrupljeni pavi Pobalinstvo nad živalmi glavssega tajnika DN v ženevi V krogih Društva narodov je zbudilo pozornost nenavadno maščevalno dejanje. Pred nekoliko dnevi so našli pave v parku palače Društva narodov, ki so živeli tam brezskrbno življenje, zastrupjene. mrtve. Te dragocene pave, ljubljence mednarodnega sveta. je bil glavni tajnik Društva narodov A v eno; iz Malajske prinesel kot dar v ženevo Mož se je zanje ze'o zanimal. Vrtnarjem se je čudno želelo. „a je veliko število teh živali nenadno pogi- Nov rekord za vodna letala Italijanska pilota Nicola di Mauro m Mario Stopava sta na trlmotornem vodnem letalu dosegla lov v'šinski rekord. S 500 in 1000 kg koristne teže sta se dvgni-la v višino 10.380 m. S 1000 kg koristne teže je bil prej ruski pilot Erohov dosegel višino 9190 m, s 500 kg teže pa francoski pilot Bourdin višino 9532 m. nilo, p so o tem poročali glavnemu tajniku, ki je prosil oblasti za pre skavo. Obdukc ja je ugotovila, da so bili pavi zastrupljeni z arzsnikom. Dejanje je moral izvršiti mož, ki posebno dobro pozna razmere v palači Društva n rodov in nje-nen parku, kajti v/rt in pavi so bili strogo zastraženi. Oblasti menijo, da gre za mxš'".'"anje in so odkrile ža neko sled. V Parizu teče sedaj sodna razprava o razmerju, ki sta ga imela pred leti med seboj neki španski veleposestnik in indijska plesalka. Kakor je razvidno iz pariških listov, so v tej razpravi, ki se je začela kot razprava o prilično običajni tatvini, prešli polagoma na najbolj čudne probleme misticizma. V Parizu živečega Italijana Alfreda Bertuccija je obtožila njegova prijateljica, neka revijska plesalka, da ji je ukradel biserno ogrlico. Bertucci je tatvino tajil in je z vso odločnostjo in patetiko izjavil: »Že moje praznoverje bi me zadrževalo, da bi ukradel to ogrlico, kajti na njej visi prokletstvo. Ogrlico so pred leti odnesli iz nekega budnističniga svetišča in kdor se je polasti, ga bo zasledovala nesreča« Državni pravdnik skeptičen Parižan, ni bil voljan verjeti, da bi nekdo ogrlice' ne ukradel samo iz strahu pred kletvijo, »če mi ne morete navest i nobenega drugega dokazila za svojo nedolžnost,« je dejal, »tedaj se mi smilite.« Zagovornik pa je predlagal zamotane dokaze, da visi nad ogrlico res zla usoda. Kako se bodo ti dokazi posrečili, je drugo vprašanje. Vse-kako je zgodba te ogrlice zainimi/va. Revijska plesalka je prejela ogrlico v dar od nekega svojega bivšega prijatelja. Ta je nakit kupil pri nekem draguljarju in kmalu potem ga je povozil avtomobil. Draguljar je kupil ogrlico na dražbi zapuščine neke bogate Indijke, ki se je ponesrečila ob nekem požaru. Ta Indijka je bila poročena s francoskim indu-strijcem Gastonom Favrom in je dobila ogrlico kot poročni dar od neke svoje prijateljice, plesalke v nekem indijskem svetišču. In na t j plesalki se je prvič izkazalo prekletstvo, ki se barje drži ogrlice. Neki španski veleposestnik se je zaljubil v lepo plesalko in bila je pripravljena, da se da od njega ugrabiti. Postavila pa mu je fantastično zahtevo, da ji mora v dokaz svoje ljubezni ukrasti biserno ogrlico iz svetišča. Izpolnil je njeno željo in potem je odpotovala z njim na špansko, kjer je mož umrl za malarijo, kfi si jo je nakopal menda v Indiji. Plesalka. pa se je preselila v Pariz, kjer je darovala ogrlico nevesti industrialca Fa-vra, ki je bila njena prijateljica še iz domovine. Plesalka sama je kmalu potem umrla za sušico. Nesreč v zvezi s to ogrlico je bilo torej dovolj. In če je res, da je Bertucci ogrlico ukradel, tedaj ga bo tudi prav gotovo zadela nesreča, če druga ne, vsaj ta, da ga bo pariško sodišče pošteno zašilo. Na Japonskem nimajo ženske nobenih meščanskih pravic. Lastnine ne smejo imeti, može jim izbirajo drugi. Pod nobenim pogojem ne morejo same predlagati ločitve, če jih možje ne osrečujejo. Volilne pravice seveda nimajo. Vse njih navade in način življenja določajo moški. Na Japonskem obstoji pač žensko gibanje, toda o njem slišimo malo. Japonke, ki svoje domovine niso nikoli ostavile, se temu življenju vdajajo brez ugovora, mlada d; kieta, ki so prebila kakšen čas v inostracsfcvu, pa se zgražajo, ko se vračajo spet na Japonsko in bi se morala vdati prejšnjemu strogemu redu. To gre tako daleč, da ie mlada Japonka. hči bogate družine, ki je oblikovala šolo v New Yorku in ki se je vračala v domovino, kjer naj bi se poročila z moškim, :m m voitj Zakaj pijemo vrač čaj in Najmanjše gosli in najmanjši tek Neki Izdeiovatelj glasbil na Dunaju je napravil gosli, ki so tako majhne, da pokrijejo kompj košček človečke dlani Po pečenki so servmli jabolka. Gostje h\alijo njih slastni okus, gospodinja pa pravi z nasmeškom: »Vaše priznanje me veseli, vendar pa mislim, da imajo jabolka prav takšen okus kakor surov krompir.« Ljudje menijo, da je to š la, toda gospodinja jim predlaga poskus. DA prinest: surov krompir, ga razreže v tenke rezine in razreže na drugem krožniku najlepše jabolko na enak način. Nekemu gostu zavežejo oči, velijo mu, naj si nos za-tisne z roko in F>otem mu dado pokusiti rezino s prvega krožnika,, nato z drugega. Sedaj naj pove, kaj je bilo jabolko in Jtaj je bil krompir. Tega pa ne zna točno povedati, vsaj ne v primeru, če ni jabolko prešladiko in če so tako z jabolka, kakor s krompirja odst^nili lupino. Ta poskus, ki ga lahko ponovimo vsak trenutek, nam pravi, kako ljudje svoj okus precenjujemo. Kar imenujemo pri jabolku okus, je v bistvu njegov vonj, ki se pri jedi iz zadnjega dela ustne dupline dviga v nos in ga tam doznavajo čut-nice za, vonj. oe je pa nos zaprt ali naho-den, tedaj bi sploh ne bili sposobni razlikovati jedi po njihovem okusu, če bi ne imeli za posamezne jedi pač še druge možnosti občutkov. Razlikujemo jih n. pr. še po njihovi trdoti ali po njihovi toploti. Najvažnejše pa so pri vsaki jedi in pijači vonjave. Večina živil nima nobenega ckusa, a. tudi nobenega duha. Zato je treba v dobri kuhinji dodati jedem vse mogoče začimbe, da jih napravimo »okusnej-še«. Zdrobov puding bi bil n. pr. nad vse neokusen, če bi ne devali vanj vanilije in sladkorja. Od najboljšega vina ne bi imeli ničesar, če bi ga pili kafkor vodo s polnimi požirki. Poznavalec ga zato počasi srka, bolj z nosom nego z grlom, ne da bi se tega sam zavedal. Alkohol sam na sebi nima nobenega okusa, »žge« samo, ker draži živce temperaturnega čuta, kakor poper, gorčica in mnogo drugih dišav, ki pa v nasprotju s čistim alkoholom učinkujejo tudi na vonj. V likerjih ne okušamo alkohola, temveč samo njihove primesi, ki so deloma sladke, deloma grenke in različno dišijo. Vino in jabolčnik izdata samo »okus« po ki- Banašnfa Japon Ženska brez meščanskih pravic — Prepovedana ljubezen katerega ni nikoli videla, rajši kratko pred Jokohamo skočila v vodo, ne^o bi se podredila življenju, ki jo je čakalo. V ostalem je opažati vsaj v večjih japonskih mestih, da postajajo prijateljstva med mladimi dekleti in moškimi pogostei-ša nego p.ej, ko se kaj takšnega sploh Al dogajalo. Toda »ljubezen« v našem pomenu še vedno ne velja in poljubljanje je ka.-sor prej zabranjena reč. Ob 11. gre šest milijonov prebivalcev Tokiia spat= in to je vendar tretje največje mesto na sve-tu, mesto z nebotčniki, veleblagovnicami, velikanskimi hoteli in buljvari. Japonci ne smatrajo za spodobno da bi se v takšni bližini cesarske palače razvijalo nekaj, kar bi bilo podobno zaoad-neimu nočnemu življenju, v ostalem lahko policija od polnoči do .šestih zjutraj us+a-vi avto, v katerem sedita moški in ženska in če se ne moreta izkazati, da .sta poročena, mora žsrjska izstopiti in nadaljevati svojo pot. Nov angleški potniški aeroplsn Te dni so Angleži izročili prometu prvo izmed dvanajstih letal, ki jih bo v kratkem uvrstila v premet angleška družba Imperial Airway. Letalo je ogromnih dimenzij ter nudi prostor za 42 potnikov, ženejo ga štirje motorji. Brzina poieta znaša 250 km na uro. Letalo bo oskrbovalo promet na progi London—Pariz—Rombay. Vale perilo la vaš žep čuva, Vašega zaupanja vredno, poceni in domače milo. — Uporabljajte ga! i E K bo T A Shakespearejev sodobnik Ben Jonson, je imel navado, da je povsod, kamor so ga povabili na obed. jedi grajal, tako da je sebi in drugim kvaril tek Pri ladv Salisbu-rvjevi se je izrazil 0 angleški narodni jedi »hotchpotchu«. da je tc navadna krma za prašiče. Užaljena hišna gospodinja mu je prisebno odgovorila. »Potem vam jo pač lahko še nekaj dam"3« slem ali po sladkem, kakršen je pač njihov naravni ali umetni dodatek sladkorja. pivo ima grenak okus po hmelju in razen tegu še malo kisfleja okusa po čre-slovi kislini. To je, kolikor se tiče okusa, vse. Pravih okusov poznsmo sploh samo pet. To so: kisli, alkalični ali milnati, sladki, grenki in slani okus. Za vsakega teh okusov imamo posebne živčne končke, ki zavzemajo svoje določene prostore v ustih, živci, s katerimi dojemamo sladko, se končujejo n. pr. ob koncu jezika, živci za kislo so ob straneh jezika, za grenko na zadnjem koncu, ob korenini jezika. Zato zadostuje, da se sladke pijače dotaknemo samo s komcein jezika, ni potrebno, cla jo srknemo, grenke stv.iri pa moremo okušati šele tedaj, ko dospejo skoraj do zadnjega konca jezika. Če kinin, ki je zelo grenak, počasi požira uio, menimo sprva, da stvar vendarle ni tako neprijetna,, dokler ne pride doslov-no »grenki konec«, če se dotaknemo sprednjega konca jezika s čisto stekleno palico, nastane samo s tem dotikom sladek dojem, če pa z isto paličico narahlo podrgziemo po zadnjem koncu jezika, ima okus po grenkem. Tudi s čisto slabim električnim izmeničnim tekom okusimo na. jeziku lahko različne okuse. V Afriki rase rastlina po imenu gimne-ma, ki imajo njeni listi čudno lastnost: ča jdh žvečimo, otopijo kmalu živce za dojemanja grenkega. Po tem lahko pijemo najbolj grenko zdravilo, pa ne bomo čutili nobene grenkobe. Podobno učinkuje kokain, ki pa poč.isi izloči tudi ost?.Je štiri okuse in izginejo po njem končno tudi občutki tipa, temperature in bolečine. Tudi vročina in mraz mrtvičita ž vce za okušanje. Zato belo pivo. ki je vedno malce Vlslo, in grenko pivo. če sta m-zli ne učinkujeta kot kislo vino in grenko pivo, nemoteno pa okušamo njiju ar?ma. čaj pa moramo nasprotno piti vroč, če se hočemo veseliti njegove arome, kajti vročina napravi tiste živce neobčutljive, ki bi diugače dojemali grenke primesi v čaju. primesi, ki jih dobro čutimo, če je čaj hladen. VSAK DAN ENA »Gos.; ična, zavpil setn vendar: »Rok« Veledelo moderne tehnike S P O R T Domača prvenstvena nedelja Prvenstveni spored v L razreda LNP obsega danes naslednje tekmei v Ljubljani: na igrišču Reke ob 14.15: Reka—Kranj, na igrišča Jadrana ob 14.15: Jadran—H na Igrišča Ilirije ob 10: Mars—Slovan, dalje ▼ Celjm na Igrišča Olimpa ob 14.30: Olimp—Atletiki, v Čakovcu: na igrišču Gradjanskega ob 14.30: Gradjanski—CSK in v Trbovljah: na igrišča Amaterja ob 14.30 Amater—Celje. V neka i vrstah Nastop SK Ljubljane v Celovcu, M se je pripravljal za danes, so Celovčani zaradi slabih igrišč ln nesigurnega vremena odpovedali. Naši hgaši bodo torej jutri na •medvedovi koži! V zvezi z nedavnim odlokom ministra za telesno vzgojo, s katerim je bila zopet »postavljena stara oprava lahkaattetabega aamt s predsednikom Vel j kom Ugriničem na čelu, se je razvila v našem športnem tisku zelo živahna razprava o tem, kaj pomeni ta korak za obstoj in razvoj naše lahke atletike. Dobro je, da je hO izdan v času, ko aktivno delo v lahkoatletskih klubih počiva in bo morda do tedaj, ko bo treba zopet na LekaliSča, vea ta nered že srečno urejen. JLAS je v zadnjih letih preživel celo serijo izrednih in rednih občnih zborov. ki so se vsi v glavnem vrteli le okoli vprašanja kdo in kateri klubi bodo imeli v njem glavno besedo. Redki so bili dogodki, ko smo o delovanju j JLAS lahko pisali z zadoščenjem, sicer pa ni bilo na dnevnem redu nič drugega kakor pritožbe, obsodb«, razveljavljenja, auspenzlje, kazni in slično. Če pomislimo, da nas prihodnje leto čaka balkanijada na naših tleh, ki nam bo naprtila spet ogromno novega dela, se zelo bojimo, da vse te homatije do takrat še ne bodo pozabljene in bo škodo spet trpela samo ta lepa športna panoga. Plazen tega pa smo trdno prepričani; da taki odloki; "ki prihajajo čez noč in postavljajo dogodke na glavo, ne morejo niti najmanj izboljšati razmer. To bo najbrže pokazal že prihodnji občni zbor JLAS, ki ga hoče nanovo instalirana uprava sklicati "šakor je bilo prvotno določeno, že na dan 6. decembra v Zagrebu. Najbolj pomirljivi elementi smatrajo, da bi bilo edino koristno, da bi se duhovi pomirili ln bi se oba tabora spet združila v skupnem delu pod sedanjim vodstvom. Takšno izjavo je dal včeraj objaviti tudi novi predsednik Ugrtnič. zdaj pa je treba počakati, kaj bodo nanjo dejali klubi ln vsi oni delavci tega foruma, ki so bili do včeraj »na vladi«. Težko, da bi šlo vse tako lepo! Novi minister za telesno vzgojo dr. Ml-letič je predmočnjim govoril v radiu e športa v piuibi domovine. Minister je podčrtal značaj in vrednost vseh športov, govoril nato o organizaciji teh športov pri nas in obljubil, da bo država z vsemi močmi podpirala razvoj in napredek posameznih suortnih panog. Pri tem je govornik priznal, da o sodobni športni organizaciji v na Si državi zaenkrat sploh še ne more biti govora in je šport pri nas še vedno v povojih. To najbolj označuje dejstvo, da dosedaj samo 6 odstotkov naše mladine aktivno bavi a športom. Wf)f3n v dunajski reprezentanc!. Naš plavate« prvak in rekorder Enraako W£l-fan študira na Dunaju. Prihodnji teden ba v Pragi plavalni dvoboj dunajskih tn praških vieofcoSolcev. Glavna opora dunajske reprezentance bo nsš Draško, k4 so ga postavili v nič manj kakor štiri točke: na 100 m prosto, 100 m hrbtno, v štafeto 3X60 m mešauc za hrbtno panogo in končno r štafeto 4X100 m pro<*to. Stanko Bertoueelj v zakonu. Odlični branilec SK Ljubljane g. Stanko Bertoncelj se je včeraj poročil z dražestno gospodično Nado Mnrovo. Čestitkam številnih športnih prijateljev se pridružujemo tudi mi! SK Reka: Ob 13.45 naj bo I moStvo na našem igrišču zaradi prvenstvene tekme s Kranjem. Vsi igralci L moštva naj bodo najkasneje ob pol 10. na igrišču Ilirije — zaradi prvenstvene tekme z Marsom. Tudi prijateljska tefenn v Celja. Na Glasi jI bo danes ob 10.30 ie prijateljska telcma med Slavijo (Maribor) in domačo Jugoslavijo. Vremensko poročilo po stanju t dne 19. XL 1907. Rateče-Planica: + 2, oblačno, 80 ju&tega enega, Planica-Tamar: +1, oblačno, BO fufaega enega, Bistriea-Boh. jest -I- 2, oblačno, 80 jdbiega snega, KrrsT«r- + 2, oblačno, jugozahodu«, 70 južnega anega, Velik« Pli ininst -r J, beromster poda, oblačno, &) južnega snega, Kamniška Bistrica: + 4, oblačno, hodnik, 25 južnega &nega. Izgledi r.a nedeljo nesigurni. Spored novinarskega Ljubljana, 20. novembra. Kakor smo že javili, bo spored letošnjega tradicionalnega novinarskega koncerta v proslavo narodnega praznika Zedinjenja, dne L decembra v veliki dvorani na Taboru izredno pester in zanimiv. Uvodoma nastopi mladinski godalni orkester šole Glasbene matice pod vodstvom prof. Karla Je-raja, ki bo zaigral najprej 5 lužičko-srb-skih narodnih plesov in . izvajal potem slovito Haydnovo »Otroško simfonijo«, Id je še vedno izzvala veliko navdušenje. Sledila bo operna solitska ga. Ksenija Vidalijeva, liričen sopran, ki bo zapela dve ariji iz opere Gorenjskega slavčka in »Rusalke«. Ljubko iznenadenje obeta violinski solo komaj devetletne Jelke Staničeve, najmlajše gojenke našega drž. konservatorija, iz šole odličnega prof. Slajša, ki zaigra dva bravurozna komada Musorgskega in Bo-cherinija. Prvi del bo zaključil basist Friderik Lupša, ki zapoje po eno Adamičevo in Pavčičevo pesem in paradno basovsko arijo Sarastra iz Mozartove opere »čarobna piščal«. Po odmoru nastopi harmonija na pihala priljubljenega Glasbenega društva »Sloge«, ki bo zaigrala najprej zanimivo »Egiptsko koračnico« in potem spremljala virtuoza na klarinet g. Leonar-da Kocjančiča, ki bo Izvajal glasbeno In-teresantno, a tehnično zelo težko Manen-tejevo »Fantazijo«. Kakor Je lanski novinarski koncert predstavil svoji številni publiki izredno točko kontrabas-sola, tako bo tudi letošnja izredna točka klarineta-sola s spremi jevanjem godbe na pihala, torej čisto nov glasbeni pojav za LJubljano. Operna pevka in odlična kolcraturka gdč. Alda Nollyjeva bo gotovo očarala s mojstrsko koloraturno Benedictovo skladbo »Karneval v Benetkah«, ki na čudovit način izpeljuje temo in razne koloraturne varijacije. Dodala bo arijo Barče iz Smetanove opere »Poljub«. Soliste bosta spremljala na klavirju kapeinik g. Neffat in prof. K. Jeraj. Kot zaključek nastopi najmlajši ljubljanski moški zbor Pevskega društva »Save« pod vodstvom zborovodje g. Fr. Venturinija, ki bo dvignil iz krsta dve novi originalni skiadbi »Ujedinjena domovina« in »Zvezde žarijo pokojno«, ki Ima zborovodjo za avtorja. Zaključil bo koncert z mogočnim Hajdrihovim moSkim zborom ZnSsne od _ . be letošnji spored kaj privlačen in zanimiv. Sedeži, ki bodo stali od do 1&_iWn |n stojišča po din 8<— in (L—, bodo itmfiM v pred prodaji t kn$gand G1w1wiimi tn^Me* oft Kongresnem trgu in na večer koncerta na Taboru. Gfan se bo začela predprodaja vstopnic« bomo pravočasno objavili. Naše gledališče D B A H A Začetek ob 20. vf Kedeffc, ti.: ob 15. PsetfiCek In Izven. Ob 20- Simkovi. Ii cene od 23 dfn navzdoi. Ponedeljek, 22.: VceeL B, Torek, 23.: Zaprta Sreda, 24.: Finne. ZnSane 20. dia navzdol. OPERA Začetek ob 20. uri SedelK 21-: ob 1R. Sv. Anten vseJfci zafftAfle-nfh petno. Izven. Znižam« cena od 24 din navzdoL Ob 20. Seriljski brivec. Izven. Znižane cene od SO din navzdoi-PonedMjek, 22.: Zaprta Torek, 28.: Gorenjski etavSek. Premim« abonma. Sreda, 24.: Prodana nevesta. Red Sreda Opero »Gorenjski slavtek« smemo fte5 med najnspelejSe sk^em^ks opera Slavnostne predstava je doživela izreden u^eii, solisti, »bor, oiksester m balet eo dali svoie najboljše, d« so pripomogli k nsp?hu tega čisto našega dela. Izvrstni libreto iT: »rnimivo ter efektno prirejen muzikalni pakt sta dali delu značilnost, barvitost in raagihanost t«-ko da bo postal »Gorenjski slavček< priljubljen repertoarni komad. Smetanova komična opera »Prodana nevesta« je žala lansko sezono na gostovanju v Tretu in na Reki tolik uspeh, je letos zanimava posebno aaradi nove zasedbe obeh glavnih partij, ki jih pojeta ga. VidaKjevtt in g. Franci. V teh partijah prihajata njima sveža, prodorna glasova do popolne veijava ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 2L ob 15.: Kdo je paps elo perilo. Vsaka pa oporablja drvgo pralno iredifvo la glej Icatco velik Jo razloček! Perilo, oprano m Racftonoint )e .Rddion-belo*, ker vsebuje Radktft dobro Sdiiditovo milo in Je prepojen t kisikom, Id pronica skozi tkanino In pere Vale perilo tako temeljito, da trn njegova belina povsod takoj zapazi* Ce boste samo enkrat oprali perilo z Radionom, ae boste nikoli več »porabljali drugih pralnih sredstev. Schichfe* AD pere sam pe nadvladi ms jbue rfmpfoe ljudi Bt^ imb narodom, S sirovo s9o hočeta okkrniti svoji ekjupiai vee ljudi ne strašeč se pri tem eerbo krvavega nasilja. Zatirata svobodo besede, pisane in tiskane, ter uničujeta ljudi gospodarsko in duhovno. Sokolstvo je temu na-eproti demokratična organizacija, polna svobode, enakopravnosti m bratstva, tedaj strogo človečaaska. »Hočemo Mti Sokoli« je knjižica, ki jo toplo priporočanja dopoldne ob ML v svojem dama predavanja >Utks is Bolgarijec s stfkmnt Predaval bm predavatelj ZKD g- Bučar Vekoelav. Sokolsk« drsštve Sodražies priredi iki isM ob 15. t svojem domu predavanje »Utist te Bolgarije« m slikami. Predaval bo predanes« telj ZKD g. Bučar Vekoslav. Rtspssi domače blago! ovska hiša v sredi mesta, najlepša lega, zaradi delitve dediščine iz proste roke naprodaj. — Vprašati TOGNIO JUL., PTUJ. 9. BA1VBU LJUBLJANA, EMntatai Maribor. Alekssadrova m m Društvo tlskarnarjev v Sloveniji in Združenje grafičnih podjetij za dravsko bano\ino naznanjata tuzno vest, da je nenadoma preminul njihov član in odbornik, gospod lastnik tiskarne in litografije Blasnikovih nasl. Zvestemu tovarišu bomo ohranili trajen in časten spomin. V Ljubljani, dne 20. novembra 1937. f Naznanjamo javnosti žalostno vest, da je dan?3 nepričakovano umrl naš dolgoletni odbornik, gospod A!Mn Prepeluh PUBLICIST Zaslužnega socialnega delavca in pisatelja ohranimo v prijaznem spominu. V Ljubljani, dne 20. novembra 1937. Odbor STO VENSKE MATICE mu* »m Um ^gmfflmmmm f V globoki žalosti naznanjamo pretužoo vest vsem sorodnikom in znancem, da Je naša gospa Man ja Leskovšek VELEPOSESTNICA danes ob 10. uri dopoldne po kratkem trpljenju previ-dena s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek 22. t. m ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Sv. maša zadušnica se bo brala v torek ob pol 7. v opatijski cerkvi CELJE, dne 22. novembra 1937. ŽALUJOČI OSTALI Prijateljem ln znancem naznanjamo tuZno vest, da nas Je danes ob pol 1. ponoči za vedno zapustil naš ljubljeni in nenadomestljivi oče, stari oče, soprog itd., gospod TiNCENC PERIC BIČNIKAR, Pogreb nepozabnega bo v ponedeljek 22. t. m. ob 15. uri na magdalensko pokopališče na Pobrežju. MARIBOR, 20. novembra 1937. Žalujoči rodbini: PERIC, JURHAR HRVATSKA INDUSTRIJA KATRANA ZAGREB, Radnlčka eesta 29 — Telefon 5S-64, S4-4S. Jt Jg BEOGRAD, Nebojfitna 58 — Telefon 25-232. Proizvaja te prodaje: rtraflco&o In wsk«)i Terpentinovoolie ^^^^vo Terpidol »ad^^fiSraiikaBi«!« olf e, parafin, dvakrat ^^ aitfat itd. Najnspeincjšl oglat ri M ▼ daev laikti JUTRO! ara CENE MALIM OGLASOM Po 50 pas sa besedo. Din 1— davka a* vsak ogtao to tokratno juV ctojblno Din S.— sa ftlfro aH dajanje oaalovo* plstejo »Ri. ki ideji služb. Najmanjftl aireseb a enkratno objavo oglaaa Dia 12«—% Dopisi m tenitve se earačunaje po Din Z*— sa vsako beoodo. Din 5.— davka » vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— aa Šifro aH dajanje naslovov Najmanjši tneeek ca enkratno objavo oglasa Dia tO. Vsi ostal) oglasi w sanuhinajo po Din L— aa besedo. Din S.— davka b vsak oglas in enkratno pristojbino Dts (k— aa iifro ali dajanje naslovov. Najmanj« meoefc m enkratno objavo oglaaa Dta 17«—» Ponudbam na iifr* no prilagajte znamk! Le, če santevata od Oglasnega oddelka »Jutra« n«** * . . _ U1H Ji' v tnamkah Pijte samo zdravilni PLAN INKA čaj • plombiranih m Ot* ». a 0* Apoteka Mr. Bahovec, Ljubljana Bserrfl« 1 Dri lavcK 3 Do M šifro ali lajanje na*lov» 5 Djl Najmanjši »Desek 17 Dn Na veselo domačo zabavo Vas vabi gostilna pri »PANJU«, Vegova ul. 10. Toči se iz borni dolenjski cviček in fina štajerska vina, ob vsakem času razna gorka in mrzla jedila, danes in vsak eečer igranje klavirja, petje i. t. d. vsako soboto in nedeljo fine domače krvavice in nečenice, zato zahajajte vedno te v gostilno k »PANJ U«, kjer se za malo denarja dobro in poceni zabavate. Vas vljudno vabi in Se priporoča gostilničar f TONE HUČ. 3tM2&-18 Domača zabava bo danes pri Martinem r Zg. šlčkl. Dobra kuhi Eja. Izbrana vina. Igra salonski orkester. 29865-18 Beseda 1 Din Iavek 3 Din (a Šifro ali fajanie nadnva G Da. Najmanjši zneaek 17 Din. Več gospodov ta to j sprejmem na dobro domačo hrano. In formacije v trg. »JeJa«. Miklošičeva 36. 29965-14 B<*w*ia i Do Iavek t D"n la S■ fr« ti? tajanje naslova S l> n. N»im»niš) znesek 17 Da Več knjigoveških delavk imSenfh. dobre 'Tve-Zbemfc sprejmem t »ta-! no službo. Litogrrfija Josip čemažar, Ljubljana. 89S79-1 Kontoristko tt popolnoma obvlada rio- venski io nemški jesik ▼ ;otws in pisari, ieurjeno v strojepisju in stenografiji išče neko podjetja v Celjn. ta takojšen nastop. P on ud b* Je poslati na podražnico Jutra v Celjm pod mačko »K ontoristonja«. »789-1 Krojaškega pomočnika za boljša dela sprejmem ta koj za stalno, Josip Klun, krojač, Kočevje. 29&»-l Kolarskega pomočnika katii« 297&4-1 Dva krojaška pomočnika za velike ln male kose sprejmem. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod 61 fro »Stalno 66«. 29892-1 Samostojnega strugarja iStomo m reparatu rno de lavnico 1 decembra 1937. Ponudbe s prepis spričeval na ogl. odd. Jutra pod šifro »S«, £9354-1 Boljše kmetsko dekle dobi službo gospodinj« pri samostojnem gospodu. Ponudbe na podruž Jutra v Mariboru pod »35 tračen strojna kij« čavniču m hkrati izprašan šofer, mehanik ter »e razo me tudi na elektriko, — sprejmemo za vodstvo na prav in nadzorstvo šoferjev. — Ponudbe z zahtevki plače ki pr|>steT vreJ seboj proti proviziji še trkotažne artikle. Vs« nadaljnje .n form« c i j« sledijo pitnu-no ali utluiuno. Rellek ant- naj pošljejo naslove na ogl. odd Jutra pod »Zanesljiv potnik — dobre zaslužek«. .0 80IKI6-O Orehova jedrc« in cvetlični med najceneje nndj J. MENART. D>mtal«. 8154 Kje kupite dobro in poceni? V ao«ri manulaktuml trgo-SNOJ JOSIP, v Ljubljani aa Tjrrševi cesti 17. Le prepričajte ae. 996696 Sopotnik za poeet trgovcev s pleteninami se nudi za av to turo Slovenija štajer ska Hitre ponudbe na Henlg Mihajlo. Pančevo Brača Jovanovlča 20. 29785-. nad neverjetno nizkimi cenami man*a£a!cture pri razprodaji tvrdke Schuster, Mestni trg 25 0€i&itef Založite se! Gospodična - tajnica simpatična, lepe ln pri kupi j Ive zunanjosti, z lepim nastopom, zmožna stenografije strojepisja ter si oven. ln srbohrv jezika, ki Ima veselje tu dl do potovanja, dobi mesto. Ponudbe s sliko ln navedbo zahtevkov na podruž. Jutra v Celju pod »Tajnica«. 29788-1 Spretno prodajalko ki je obenem sposobna slovenske, srhohrvatsk« in nemške kor; sponden-ce. takoj sprejmem, tu dl praktlkantlnjo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spretna ln poštena«. 29938 1 Dva tkalska mojstra k avtomatičnim statvam sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva mojstra«. 29912 1 Samostojnega korespondenta ■a orgatriaorjo is rodei vo reklamnega izdelka, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agijen«. 89905-1 Slovenko M do 191etno, potrebuje manjša obltelj • kavarn leo ki zna hrvat skl. Lepo ravnanje, po trebna takoj. Naslov: II Krajcar. Cela Herceg Novi, Boka Kotorska. 29921-1 I, Inkasanta Dva mizarska s kavcijo 4 — 5000 din tudi knjiga, sprejmejo v stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna služba«. 29886 1 Poslovodja za pohištveno mizarstvo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poslovodja za pohištveno mizar stvo«. 29873-1 Vešče pletilje za žemperje ln rokavi ce, moške ln ženske, — iščem. — Mesto stalno. Sam bok k Franjo, Zagreb, Zadarska 42. 29881-1 Pletiljo (Kobelsttckenn) v vseh delih te vrste Izurjeno, sprejmem takoj v Beogradu. Olerte na oglas, odd. Jutra pod »7777«. 298801 Gostilniško kuharico starost od 25 do 32 let, sprejmem za LJubljano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1 Ko je bil vrh klanca dosežen, belcu seveda ni prišlo na misel, da bi obstal. Zdrevil je po pristaniškem nabrežju, kjer je štrlela iz tal cela vrsta privezanih kolov za ladje. Takoj se je zagnal, da bi obvozil te kole v lepi kačji črti, kakor so ga bili naučili v cirkusu. Natakarico od 19 do 22 let staro,— sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29987-1 Absolviranega pravnika potrebuje večja (mlljon ska) trgovinska obrt za splošni upravni oddelek. Prednost se daje re-flektantom, ki že Imajo nekaj upravne, sodne ali odvetniške prakse. — Cen J. ponudbe, v kate rlh naj se navedejo vsi osebni podatki (currlcu-lum vltae) ln kako plačo zahteva prosilec, na ogl. odd. Jutra pod šl fro »Vsestranski 115*9.. 29983-1 Akordanta strokovno usposobljenega. zanesljivega iščem za Izdelavo opeke za veliko opekarno v okolici LJubljane, — proti pri mernl kavciji. Piam ne ponudbe na ogl. odd. pomočnika dobre kvefbana, — tafcmj sprejme Anton Kos, mizarstvo, Kranj. 90M4-1 Blagainičarka spretna » tej stroki, vajena regTftnirke, dobi me*to za Ljubljano. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »Takojšen nae-top«. 80070-1 tsnssM ' hU Ow«U 5t' uai. 3» r-l » Din; a* litre ail ta '».n J« OMiOva 6 Ln, oai manjši u><*ek ti Dul Službo inkasanta išče pošten te * tem poslu izvežban, vljuden mož, v najbuJjšil) l«ub. Najboljša pnjH>r©fcila odl.čnjakov. Ponudb« pod Mto »Mah U govoc* aa ogl. odd. Jutra. 297j7iS Kot pomožni delavec s«« ■apoelitre v trgovini, gcetiin, ».<1® ričar»tvu kot sluga, razvaievalec ali etično. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šilro »Saiiruetu-jen SO let«. J0H56-2 Za preskrbitev pisarniške službe t Ljubljani jmm prvo ne. sečno plačo, odnvaoo prvi meeee orezpiaca« fouuube o« ogl odd. Jutra joO •Spractienkunrejme-mo. Pismene ponudbe na »Norm»«, Slomškova U. aaioo-i SlužH--'-zdrava, reprezentativna oseba, dobi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Zanesljiva služ klnja«. 30079 1 Pletilje dobe r delo rokavic«. — Trgovina »Mila«, M stnl trg 17. 30094-1 Mehanik aH strojni ključavničar, z nekaj kapitala dobi takoj stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Dobro mesto«. 30102-1 Dekle pridna in poštena, vajena vseh domačih del ln gostilne, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30091-1 Jutra pod »Akordant«. j »Takoj«. Avtomatski buffe« lSče za takoj perfektno kuharico. Samo resne ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod 39943-11 100881 Šofer išče službo. Sprejme tudi vsako drugo zaposli tev. Ponudbe na podruž Jutra v Mariboru pod »Trezen«. 29901-2 Posredovalnica Ogrlnc, Aleksandrova 7-n. nad. priporoča dobre starejše kuharice m čedne natakarice. 29958-2 Kot gospodinja t£če inteligentna gospodična (Nemka) 371etna. mesto. Dobra kuharica, gne tudi na deželo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ravna nje«. 2994S-2 Dekle z dežele žeti službo k boljši družini v pomoč v kuhinji ima pa tudi veselje do otrok. — Slavi ca Bobera. Račlca. p. Loka pri Zidanem mostu. 29787-2 Korespondent perfekten v sloven. Italijan., vešč s trojeplsja. sposoben za vsa pisarni ška dia, resen, zanea ljiv. vojaščine prost. — Išče zaposlitve. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »104«. 29885-2 1000 Din dam onemu, ki ipl preskrbi stalno službo v pisarni ali mesto inkasanta ali sklaalščnika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Smrekar«. 29856 2 Samostojna gospodinja IntellgfBtna gospa, z večletno prakso išče mesto pri samostojnem, boljšem gospodu, svent. bi šla tudi k 1 ali 2 otrokoma kot namestnica mamice, samo resna mesta Iščem. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Poštena 34«. 2M80-3 Trgovski pomočnik mlajša moč, z odličnimi spričevali, vešč samostoj vodstva zmožen kavcije 4:11 pretnenltl službo v mesto ali večji kraj na deželi. Gre tudi kot pot nik k boljši tvrdkl. Na slov v vseh poslovalnl cah Jutra. 29805 2 Hotelska kuharica dobra, išče aHribo takoj 1. decembra. Gre tudi Da zimsko sezono Mlada in poštena. Na»!or v vseh poslovalnicah Jutra. 80013-2 Mladenič Kto atužbe inkasanta ahiee ali kaj »ličnega. Ima lastno kolo in ?.000 Din kav-clje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra . pod Sitno »Polten in mar Ljiv«. 30001-2 Absolventka trg. zavoda lSfte službe, najraje na deželi. Po magala bi tudi pri go spodlnjstvu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Absolventka« 29911 2 Potnike(ce) a nekaj gotovine, kafri so pri privatnih stran kah dobro uvedeni, — iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Din 100 dnevno«. 29884 5 Zastopnike krajevne ln rajonske, ki so dobro uvedeni pri boljših trgovcih Išče za vso državo Merkur mlin za papriko, Horgoš. 28755 5 Zastopnika Za Slovenijo. Dalmacijo, ter čmogoro išče zelo pomembna jugoslovenska tvrdka za žepne robce. Samo gospodj . čokazljl vo dobro vpelian! naj pošljejo svoje obširne ponudbe na Filip Steln. Ostjek, pod šifro »Flels-sig«. 29821 5 Vajencil he ) Bm**]* 1 Dia Iavek S Din u šifro sil lajauje oa»l.<»» f Da. N«""«tiji' tovM-k 17 D n. Mehanične obrti bi se rad Izučil fant. star 17 let, — priden, zdrav ln pošten. Naslov v vseh posloval. Jutra. 29794 44 Sani in diro na peronih obojr aa tetko votnjo, počen; proda J. Menart. Domžale. Man ufak tura, galanterija železni na m iruiro blago radi llikvidaaiie telo po ceo naprodaj. Ponudb«- u« ogl odd. Jutra pod šiiro »rgvdni pogoja«. 29857-« Obzidno grobišče pri Sv Križu, prodam. Informacije: Rimska c. 9. vrata 18. 29963-6 Otroški voziček globok, moderen dobro ohranjen, naprodaj sam ali z opremo, po primerni cenL —- Spod. Šiška. Cernetova uL 28. 29957 « Pridite! Tudi letos prodajamo flanel, barhent svlterJe odeje. kooe. čevlje ob leke, plašče. — konj6ke plahte Itd najcenejše: vf->m, faktura Grajske starinarne, Vetrlnjska 10. Maribor. 244 Gotovo ste me že pogrešali! Sedaj se pa zopet oglašam ter Vam povem, da Jaz ne odneham in vztrajam pri svoji trditvi, da so »ETAc ovseni kosmiči za mene neprecenljivi. »ETA« ovseni kosmiči so iz bora a hrana za odrasle in otroke. — Za okrepitev organizma in za bolan želodec edinole »ETA« ovseni kosmiči! Persjaner kakor tudi vsa ostala kožuhcrvtna, ki je zelo primerna za pošivke sedanje mode, se dobi v veliki Izbiri pri Josip Dolenc — krznar Sv. Petra cesta 19 Telefon 22-G2 »Cito« tehtnica avtomatska, nova. tehta 20 kg. prodam s* din 3 000 »FLO^ENC« avto matska, tehta brez ute-10 kg, prodam za din 2.500. Prstačlč. Za. greb, Ivkančeva 21. 29851 6 Stojalo za kavo. štiridelno, več skladiščnih polic, manj šl pult. triclkelj. stojalo za kolesa ln razne kar tone proda Završnik, — Glince, C-.sta VHI. 3. 29512 6 Be*e«la I Dii ta v »-k f>ii Gostilniški inventar rabljen, se razprodaja Hladilne omare, police, stoli. postelje, omare, krožniki, vrčki aa pivo Itd. v&t po izredno niz kih cenah. Ogled ln na kup vsak dan med 10 ln 11 uro v steklenem salonu kol. restavracije gL kol. v Ljubljani 29991-6 Stelaža mami lak«-na m pultt, po ceni naprodaj. Vpraša M pri tvrdki Snoj Jo«., Tyr-Jeva 17. aoone-a 100 kg marelčnih pešk prodam. Jfaolov v vseh po sloralnicaii Jutra. 80010-6 u šifro ali lajanje oasi.iv* S Din Najmanjši toeseJL 17 Da Pohištvo dobro ohranjeno. z& eno osebo ln predsobno steno. belo ter piln&ki ri šo, — vse v dobrem sta nju poceni naprodaj, za radi selitve. Gajeva 3-II levo. 29931 12 Trodelno omaro kombiniran Bekreter. — 1 kouch, 1 miza. in tmtelj? krasno, skoraj novo pohištvo, prodam. — Na«i«v v vseh poslovalnicah Jutra. 2)07-112 Beseda 1 Din Isv^a Din u *'frr> lajanje aa'Tnan;š' uefrak 17 D n. Pianino iobro ohrmijen. — boljšo t_,amke. kup"m. Pocutib« c-» o?l. odd. Jutra |>jd »P-Anino. decembor«. Kratek klavir kakor nov, ta radi poselitve prodam za din 7r>0Q Dobrajc. Maribor. Tat-tenbachova 21. 29905-26 Klavirsko harmoniko novo. matrike »Hotiner« s 120 basi in dvema registroma ugodna naprodaj. Cerne. Grad.šče št, 13. 29813 24 novejših, prvorazrednih damsKh plašče v-mode lov, najcenejše. 29863-13 Deška obleka lepa. športna sa 16 letnega. dekliška smučar ska obleka za llletno ln ena moška obleka naprodaj. — 6krabAeva 5. 29981-13 harmoniko ln gramofon, dobro o-hranjene poceni prodam Oglfd: Cesta na Brno, št. 4. 2993& 26 Gramofon rvrr, kzb>ieii, e ploščam«, |HH'«n,i pn^lam. Cesta v Rožno dorlii o 9. »oee-att Tvrdka IVAN KACIN Domžale _ , i • » dobavlja prvovrstne hanno- »mucarskj dres . nije od -»m Din. planine modem, rniav rv»v. za rit- nv^derne konstrukcije od ko žensko srednjo postavo, i f**1 K«. Sprejema !K»[>ra- n»odoo prodsun. — Offlid dnov-iM od M. do M. ure. Cesti 29. oktobra 18.T. levo. Sprejmem učenko v trg z meš. blagom. Pogoj vsaj 2 mešč. Soli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovina«. 29964-44 Vajenca zdravega zanesljivega, primarno šolsko naobraženean, »prejme SpeceiKj&ka trgovina. Naslov v v»-b poalo valnioah Jutra. PpkovskopB vaipnca i Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro al; dajanje naslova 5 Dsn. Najmanjša inotek 17 Dia. vila o<-!rk v»nih orgel, isto-ta.ko fedeluje no^.e po naj-u^odnejšUi cenah. Prodo-ja tudi na obro/na odtiloč^ia. Zahtevajte cen k. 3t«W--J0 Zdravniki, brivd pozor! 1 Deldam brivski stol za £09;>ode, št. 1, modej lfrjf) belo emajllran. t ro.iavim usnj«m, oljnato aesa-l iko, I prtimikn ioftim »e »eiletem, MnHirinri! naslanjačem, podmotnieo in i iillulClutli oporo za glavo, v zelo do- Anatomijskl atlas dr. br«n stanju, ugodno napro- j Tandierja, naprodaj. — 98 basov 34 tipk. prodaj. Ponudbe na ogl. odd. : Smrtnik. LJubljana. — dam za polovično ceno. Jutra pod »Masrven«. Dravlje 129. Mestni trg 11-1, Stefi C* 300f*7-fl , 29971-8 30036-2« Klavir prodam Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30099 20 Novo klavirsko harmoniko 50 komadov mrtvaških vencev v modernih oblikah ln barvah prodam takoj po nizki ceni. — Miro Doma J nko, Murska Sobota. 29919 6 Otroško posteliico mmsa fssmm Beseda 1 Dn Iavek S Dm Bw>„j« j l>m 3 ta šifro Ji lajanje naslova M „ , r ^ ^ 5 Djl Na-manj« znesek 5 D^ N.jmaojšS tnmek. I7 j 17 D.a 6-cevni radio j Goveja* meso .1 Rkoro nov nrodam za uo i« ne? aaorej. Vp^tV R^Tdolir^ ! »c^ceSr^lnS ; ^ V;lkar, ™ sta Vli*16. Cesta II, 2. Več jezikov •Jorerš^jio, »nelešf.iao in _____ n«m5«ino obvladajofi go- j PreSn^t"" t"st'l!" k! jT^d t najbolTŠih iz- se je Uftu Ncir1ov t ku*«o m simpatičnega na- vseh posloval Jn+~i stopa želi zaposlitve. ki->t prevajalec ali sln^no. Ponudbe na od. odd. Jutra pod šifro »Experience«. 300S0-S 80027-6 : 29687 9 Dekle Aedne zvrtanjosti. mlado, ra- j»-no g»iftilne. išče mesto v boljšo, ogledno gostilno. — Naslor v vseh poeiovalrei-cah Ju tira. 3» «12-2 Jurist • andno prakm, iš?e HlfflO v odvetniški notarski pisarni ali k}n. Naim.injš! zneaek 17 Oib Brezposelni(e) dobe lahek zaslužek. — Potrebno din 50. »Sar ko« pri Cehak. LJubljana, Gosposvetska 13. — dvorišč«. 30103 3 ijaua >11. jeva ^ i r, ... 4-cevni radio polteneiga. sprejmemo. _ Cvetlicama Nizza prodam prankopanska FAN! HVALA ! 23-L, Oblak, dniž.ha z o. z. . na Mikloii^er^' cesti Kt. S i ———— 30049 44 *pn- :cmn m r to stroko —— »padajoča dela. Jubilejne j in žalne vence, šopke, aranž 29995-9 Kižoi, iečo, luščeni grah i mak oren »va jwierc» Radio aparat 3-oevni. na. rieiktrič.ni pri- j Rri.nipu. — uuA uajoonej« Sever & K imp Ljuh.jaija, Ow^>o!«veislia ces;« 5 29720-33 maie. dekoracij« itd. — Za kljoiV.k, prodajn. — Kriič, i Pletilci pozor! Za ceneno krtačenj? se priporo" Da Na;m«njši um'! 17 Dn English lessons Mies Farler. Dvorakova ul. i. Ul. nadstr. £9739 4 Insiruiram vse trgovske predmet: po Individualni metodi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 298P6 l Krojni tečaj združen s prakso šiva n.1a se prične 2. decem. Sistem naj lažji I Cena te aja 250 din. Prijave, damsk) salon Jožica Ku-mel.1, LJUBTjJANA. ŽIDOVSKA 3 ni. 29977 4 cenj. olvsk se'vljudno pri- j Gnbčevi td. 2S. LjubPana Prodam jabolčnik P®rod* ' VH. 3002t;-9 j vtaiersklh mošanikev PA NI HVALA. - Dmštv. imajo Priložnostni Otroški voziček globok, poceni naprodaj — sostanovalko sor'1 mem. Nunska u! '9-tt. i na razpolago pri Aaen nakup rabljenih radio aparatov, po ugodnih miselnih obrokih so vedno 3002L'-9 i vtM.jersk:h mošančkov. cca 40 hI domačega pri deika. Večji naitup po 1.50 din od kieti. Naslov v vseh posloval Jutra. 29956 33 30034 6 Vrtno lopo les" no. moderno, moderna železna vhodna vrata. železna varnostna cev (Schiltzrohr). oddnm turi Plchler, Ptuj, Slovenski trg. 29915 9 Orehe lzluščene in cele razpošilja v vsaki množini Ed. Suppanz. Pristava. 29793-33 LL Bei>e<1a 1 Dn 1av»k S Dit o« šifre ali lainnjr »•«■•*» S Dn Sirninjši UM»t 17 D n Avtomatični biljard prlma. original, rarimke H6dei po ugodni o ni naprodaj. Gosposvetska c. 10, mlekarna. 29695-6 Dobro vino srtaro in novo kakor tu- Pol^dbe Resi Jeva 24. v j ^ u«* 8 0»J ^J™ traflkl- 1 " s,lr ' " g-r. Ptuj. Slovenski trg. 29347 33 30063 6 Fotoaparat znapike Bidenstock. vel. 10X15. z dvojnim ana stioTn^tom 1.45. ugodno naprodaj. Informacije: Juvanc, brivec. Ti-"1-«".«. 29817 6 Železen štedilnik 1 eašperček. 1 železen umivalnik. vs- dobro ohranjeno prodam. — Ol'nce. Tržaška cesta 23-1, — nasproti šole. Ogled samo dopoldne 29754 6 Mnrncniki ».||ITKA« so zavarovani za 10.000 Din. 5 Dn 17 Dn 2 pava Pristna vina letošnja, samca, prodam po narezke. kajmak eks ugodni oemL. _ Ponudbe: ; pP s kava ž? a na v do-ili-nka Anko. Jezersko. ma;l peil p~0 ! 50 d;n 3tK'l(i-27 i dobite v vinotoo^u in di? likatesi Pezdir Ivan — Živina naprodaj Naprodaj bodo: biki, te-llce. krave dne 21. no vembra od 13. do 14 ure. Resni kupci so vab ljeni. Graščina Kodeli. Ljubljana. 29953-27 2 odlična čuvaja 1 Ilirska ovčarka mlada ter 1 volčje pasme, star 2 leti, zelo ugodno na prodaj. Možina trg. Zg. Zg. 224. 30033-27 1 Gradišče 3. tel. 21-42. 30080-33 KADI O r« z. z ©. z. Ljubljana, Miklošičeva e. 6. JOSIP WIFPLINGSH 5-elektronski SUPER Din 3.235- Na ta aparat ste čakali! Ugodni odplačevalnl pogoji! Prvovrsten In poceni 5-elektronski Super najmodernejše konstrukcije. V kvaliteti ne zaostaja niti za znatno dražjimi aparati* Minimalna poraba toka zaradi najnovejših rdečih TUNGSRAM E-elektronk! PRESKUSITE TA APARAT, PA BOSTE NAVDUŠENI! ADIO lin 100 RADIOVAL — Ljubljana, Dalmatinova ul. 13 Maribor, Jurčičeva 6. t z o j a v V vsej Evropi, Severni Ameriki, vlada veliko zanimanje za patent No. 13781! 2 pravilne rešitve bodo nagrajene z din 1000.— Interpnimet, Zrinjskega 15. Telefon 22-91 Be^ia 1 Diu i.ivek 3 D:u *»• 4i!rp ali lajanj«- naslova 8 iD«. Namanjf zut«ek 17 I>n. Jabolka eca 3400 kg, sortirana. din. Na^gled «£?* pri. »Dren«, Sv. Jurij ob Juž. žel. Resne pismene ponudbe na žerjav. Središče ob Dravi. 29922 34 i Šivalni stroj pogrezljlv, z 201etno garancijo za din 1.900. — Izr: dna prodaja, farno je kratek čas pri Ussar. Trubarjeva 9, Maribor. 30084-29 Pisalni stroj Majhen avtomobil rabljen, z malo potrošnjo, kupim. Plačam do 3'j.lJOO Din v Be»fu:t obrokih od januarja. &a sigurnost dam banf.no knjižico na 130.o m otroški voziček. kupim. Ponudbe pod »Plačnik« na o-g-1. odd. Jutra. 30047-39 Beseda 1 Din. iivek S l>iu za šifro ali lajanje naslova 5 Dm. Najmanjši znesek 17 Dm. Manufakturne stelaže dobro ohranjen«, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rabm«. 29S25-7 Kupim sledeče: I.) na; avo Z3 dviganje va Kš. kupim za go-toviau. Ponudbe na ogl. ®dd. Jutra pod >ijt0 m m. Porudbe na: Opekarna Iavča-r Feliks, Vodice nad Ljubljano. žtte1<9-7 Rebraste cevi rabljene, cca 200 m za parno kurjavo, kupimo proti takojšnjemu pla čllu. Ponudbe na oslas. odd Jutra pod »Dobro ohranjene cevi«. 29911-7 Hranilno vlogo riudt>e s oeno na osi. odd. Jutra pod šifro »Model m.« SOf^t-7 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE - juvelsr Ljubljana \Volfova ul. 1 B»»ed« 1 Din iavek 8 Din u šifro ti iapmje naslova 5 Dm. Na manjii uitnmk 17 Dn. Ureditev dolga potom sodnih ln Izvensodnih poravnav Nasveti v konkurznih zadevah ln v vssh drugih trgovsko obrtnih poslih. Strokovne knjigo vodske revizije. Sestava in aprobacija bilanc. Preskrbe kreditov Nasveti glede hranilnih Hranilne vloge kupite aH prodate potom moje oisarne oajbolj&e Rudolf Zore Ljubliana. Gledališka ulica 12 telefon 38 1» 30068-16 Novo podjeHe bre?! konkurence Išče sodelujočega ali tih .ga družabnika(co). Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »lo do 20.000—«. 30052-16 Posojila vsakovrstna proti za znambl. vknjižbi na vrednostne papirje in hranilne knjižice Itd. preskrbim v najkrajšem času. Toč no ln strogo solidno po slovanje. Vnovčevnnie hranilnih Knjižic Rudolf Zore LJUBLJANA Gledališka ulica 12 TELEFON 38-10 Priložite znamke za 3.— 3006748 Uradnika ali Beaeda 1 Din, iavek 3 Din za 5 ro ali lajanje naslova 5 Din. NnjmanjSI ziiesek 17 Dn NOVE PECI, ŠTEDILNIKE, OBLOGO, POPRAVILA kličite tel. 33-57. A. KOVAČIČ, Ljubljana, Višku. ul. 3. 276 3t Barvanje las specialno izvršuje v vseh nlansah frizerski salon »Rakar« Prešerno/a 7, nasproti slaščičarne Ko šak. 289-30 Prevzamem I Posestvo i Posestvo v Metliki Dvosob. stanovanje eostilno! y ravnini za banovinske I obbtojec« n 2 biš, enonad- s parketom, kopalnico P 1 V, pil ces,Co- v bližini postaje. I »trojin«, na glavnem trfu, in »Ttom oddam • 1. Ja- najraje na Jesenicah ali cerkve in Sole. naprodaj v Kranju, event. tudi Korošec, šikola, Prager- prazen lokal. Naslov v j slco vseh poslovalnicah Jutra! ' 2Qooa 70 2974219 Trgovina specerlje ln dellkates. na prometnem mestu, naprodaj zaradi pomanj kanja kapitala. Plsmen-no na Interreklam. Za-gr b. Masarykova 28, pod »K—42441. 29832-19 Poceni prodam Ne zamudite prilike Ugodni nakup stavbnin parcel z vodovodom ln elektriko v bližini po staja. Pojasnila Vlžmar je 59. 28605 20 Redka prilika; Zaradi bivanja v Inozemstvu, prodam iz proste roke v lepem kraju Beteda 1 Din davek 3 Din za šifro aJi iajauje oasiova 5 Din. Najmmj&! tutvmk 17 Dm. Gostilno na prometnem Kraju, oddam za 4 leta v najem. — Kavcija potrebna. Ponudbe pod »TuristovRki kra.j» na ogl. odd. Jiiura. 89oS5-17 S 1. decembrom oddam v najem star^. dobro Idočo Gerečevo tr govino v Pišecah pri Brežicah s primerno za lojo. 29758-17 zaradi preobremenjene- j noV za^ien f ZaTebu^0 STi S«' 6.000 ffi? v Zagrebu, na zelo do- ml trtam;> Zraven stoJI stanovanjska i podkLtena hiša. priprav v bližini šole m kolo dvora brez konkurence, bodočnost zasigurana, naiemnina nizka. — Po trebno din 15.000. Informacije lz usluge Te-nl Kovač. Zagreb, Vla-ška 93 A. n. 29883-1C Mesarji pozor! Mesnico z delavnico, ledenico. hlevom ln stanovanjem, oddam za daijšo dobo v najem. — ' n za letovišče velik sad ni m zeienjadni vrt ter hrastov gozd. 5 minut od farne cerkve, banovinske ceste ln drugih uradov. Ponudbe pod »Dolenjski cviček« na ogl. odd. Jutra. 29870 20 Novo hišo v Ljubljani prodam za din 100.000. V račun vza Prodam tudi »špriemaši- i l^T^o^L no« s 1711tersko vsebino. 40.000 din. Naslov v vseh LJubljana, pos^valnl^ Jut« 29967-19 30000 20 Trgovino s čevlji , na prometnem kraju v Ljubljani, zaradi družin skih razmer prodam. — Potreben kapital ca din Za gostilno ali vrtnarstvo pripravno hišno posestvo, na Idealni točki v LJubljani, z ve! im vrtom, oddam. 20.000. Naslov v vsr-h po Naslov v vseh poelcval- slovalnicah Jutr? nic&h J utra. 29998-19 Specer'jsko trgovino n« oglu, mesečni pro-Ii: t din 30.000, najem nina 500 din, irventar 8.000. Potrebno 2u.000.— din. Nujno prodam zaradi prevzema nasL d stva. Prs tačic. Zagreb, Ivkajičeva 21. 29850-17 Trgovino meš. blaga, s stanovanjem, oddam ugodno v najem. Javornik. Ig pri Ljubljani. 29378-17 Pekarijo oddam v najem. — M. fOajc, p. Grahovo, štev. 35. 29927-17 Pekarna staro, dobro up"ljano, ugodno oddam v najem ali sprejmem rernega družabnika. Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Pekarna«. 29920 17 Špecerijsko trgovino z bufetom In trgovino t drnmi. v zagrebškem srpdotču blizu Je-, kiničevcgn trga, i-zvrstno-( ido&o, z velikimi prostori, partalniimi izložbanui, b krasno pivric. prodamo radi nujTiega odhoda v inKzem-strvo s oeiokvpnim modernim mvemtarj^m, x zalogo blaga po batni ceni. Po-slovnica Pavl-ekorii Zagreb Ilico 144. anr*)4-i9 Delavsko -meščansko krčmo na kriJrSčn n.a.jproimetne>:Sih zagrebških uIPc, izvrsti.o-i-dočo. z velikim« tremi sobami s stannva-njeui:, kuhinjo,. vel-'ko !':vnioo, s orilo-kitpni.m in-, jr.ta.rjem, proda^ ■■■o radi i>dho. 29917 19 30001-20 naprodaj Ena biš* ima go nua-jem. Gerbičeva ull-Mšino, prenočile in kino ca 10a. vrt in kegljišče, Iruga hiša >9924-21 pa prodajalno, skladišče in stanoranje. v prvem nad- T)vosoh vfnnnvnnip :-trvpiu pa sunovanje 4 »ob i'VOM>D* Stanovanje s pritiklmsin.:. Pole« tega moderno, solnčno, od »o na raz|>olago gvopodar- dntr decembra. Tyrse ska poslopja z njivami in va stelnfkom 1? onelov. Obm'te i ""9928-21 M na Janko Hranilovii, Zagreb, Vla&ka ul. 9, telefon 21-89. 2S990-30 Malo stanovanje oddam za 1. december. Ižanska cesta 53. 2994&21 Obcestna parcela na Večni poti, naprodaj Solnčno stanovanje Ponudbe na ogl. odd. dvi*obno, z v«ejn-: pritikli-Jutra pod »BodoMioct«. nami, prfviKoba r. halionoin, 29952-20 nekaj vrta. oddam v Mostah, Poljska pot 20. 30003-21 Stanovanjske hiše trgovske, vile pare-ele — kmeu-ka posest v«, imam naprodaj in oddam dva lokala. — Poja#r»-la Jančar, ! Sv. Petra c. 27. Tri dvosobna stanovanja i t modiernpin komfonom ob 90072-30 Ptojef* it 10 proetorv v. od dam 1. decembra t Pleter-fnikovi ulici. Al. Pla.ninšek Ljubljana, Beethovnma u! 14/1. 9*M-21 Lepo solnčno parcelo a betonlranim teme ij?m ln kletjo za skup- Stanovanje no zidavo dveh hiš. tik Pr"r<*ntmn T pod pri*Wni, mesta- — pripravno za ,<"1* E prostimi okni, uradnika aU upokojenca a :n W>o. oddam prodam za din 32.000. Dm- I'1'^'rfnikov«. 3. Informacije: Rojs, MUn- 9X171-31 ska 10, Maribor. I - ____30087 20 Enosob. stanovanje praizno al: npr^Tnljmo, Iptio. »olnCno, event. s souporabo kuhinjie, oddam decembra boljši o«ebi. Naolor v vseh Nova, vila 2stanc, anjska v Celju ljarni Celje. Dečkov trg 3, — 30092 20 Dobičkonosna hiša ▼ Ljubljani, 11 modernih stanovanj, s parce lo 320.000 din. TRGOVSKA hiša v Mariboru delavca ISče dobro idoče podjetje, ki bi sodeloval s kapitalom od 50.000.— do vlog in plasiranje istih. ; 100 000 din. Ponudbe na Pletilni stroj št. 8 dolg 90 cm, dobro ohranjen. predam po ugodni ceni. — Informacije Štepanja va«. št. 74. pe-kari;a Kranje. 29955-29 Izpušni parni stroj 80 HP. 85 obr-mln, z metalnimi goščilkaml. kompleten, za pogon spo soben proda povoljno — Jugcitantn d. d., Sfevnl ca. 29300-29 Šivalni stroj »Slnger«, »Pfaff«, ki Stikajo in stepajo ln drur gi pogrezljivl. po neverjetno nizkih cenah naprodaj edino pri »PROMET«. nasproti Krlžan-Bke cerkve. - 30046 29 Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesionirana komercionalna pisarna LOJZE ZAJC Ljubljana, Gledališka 7. TELEFON 38-18 Al. Planinšek Ljubljana, Beethovnova al. 14. Telefon SS-10. Izposluj« vse bančn«. kreditne posle, nakup fca prodajo hranilnih knjižic najugo«lnejše proti takojšnjemu plačila. 39-16 Hranilne knjižice Jugobanbe, Kreditne banke, Ljudske posojilnice ljublj., Mestne hranilnice, r«6j« zneske, kupim. PH-"ajn riso ko ceno takoj t gotovini. Al. Planinšek a g. za bančne kreditne pošle. LJubljana, Beethovnova nI. 14/1. 2B362-16 podruž. Jutra v Mariboru pod »Sodelovanje«. 30086 18 Vlogo mariborske Mestne hranilnice proti takojšnji gotovini do 120.000.—, kupim. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Maribor«. 30083-10 Družabnika ea ustanovitev trgovskega podjetja a uslgurani-ml odjemalci sprejmem. Ponudbe na ogL odd. Jutra i>od »Upel.lana«. 30064-18 Z osebno pravico za hotel, restavracijo,— kavarno se 4?li udeležiti boljša, zelo zmožn* gospa. Event. kot direktorica ali vzame v najem sezljsko podjetje v letovišču, zdravilišču ali morju. Oenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Fino podjetje 50.000«. 28839-16 Trgovino s steklom porcelanom ln barvami, s stanovanjem, ucroctno oddam v najem. Polak. Ormož. 30082-17 Beseda 1 Din davek 3 Din u šifro ali lajanje naslova 5 Dm. N&jmanjš! inesek 17 Din. Trgovina s mešanim blagom na zelo ppometo: točki z zalogo in inventarjem ugodno naprodaj. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod -Redka prilika«. 3)712-19 Trgovino z koncesijo v LJubljani, dobro upe-ljana, zaradi družinskih razmer, za približno din 25.000 takoj prodam. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Eksistenca«. 29961-19 Trgovina in gostilna tik fant? cerkve in Sole. oboje brez konkurence, ob banovinskl cesti. 12 oralov prvovrstne zemlje. zaradi selitve globoko pod ceno prodam. — Pcnudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prodam«. 29913 19 Delavnico Cankarjevo nabrežje 25, takoj oddam. Informacije L nadstropje lrvo. 30081-19 Mesnico aJt trgovski lokal, s sta vanjem ln 2sobno star no vanje, isto tam od dam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Promet«. 30055-19 M7~lr!>rna naprodaj 2 vsem lnver tarjem. Kolodvorska uL 18. 3005019 Manjšo industrijo T Zagrebu, renomira.no, B konzumnimi predmeti, obstoječo že delj kot 6 let, z velikim krogom odjemaloev, ugodno prodam zaradi rodbinskih razmer. Potrebna je cca 200.000 din. Velik zaslužek. Plamena vprašanja pod »Tr&ženl artlkl« na Propaganda d. d_, Zagreb. Jelačičev tr^ 5. 29935-19 Trgovino z mešanim blagom vpeljano ln komplrtno pletilni co, prodam, «ku paj ali posamezno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29743-19 Vinsko klet oddam vinogradniku, ki razpolaga s svojim vinom v bW4inl Ljubljane. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29818-19 Besed« 1 Din. davek 3 Dta za šifro ali lajanj« naaiora 5 Din. Najmanj« MMek 17 Din. Hišo z vrtom v bližini Ljubljane ugodno za obrtnika ali trgovca. prodam. — Cena din 30.000. — Naslov v vseh posloval. Jutra. 29893-20 Hiše, posestva, gostilne od 20.000 On dalj« Mline — gozdove prodaja Posredovalnica. Maribor, Aleksandrova cesta 33. 29923 20 10 obresti donaSa novosidana Seststa- novanjska biča v severa cm_______ ________ (3*4u Ljubljane. Ceoa Din i center. 3~ lokallT počeni «.50.uoo. Pojasnila t pisarni j naprodaj na obroke. — Adamič, Gotjiosvetska 8/11. Velika izbira hiš ln po i*Xilci-d0 sestev. — Posredovalnica »RAPID«, Maribor, Gosposka 28. 3OO0!i 20 Zemljišče ali parcelo 1.500 kf. m po želji tudi več, tik Ljubljane in občinske este. prodom. Plača se polovico v gotovini, polovico s knjižico Kmet-ske posojilnice in hranil niče ljubljanske. Pisme ne ponud ie na ogl. odd Jutra pod »Lepa 'piad ugodnimi pogoji. Ponudbe na područul cu Jutra v Mariboru pod »Tovarna«. 30085-20 91 mr Reaiitetna pisarna Ljubljana Miklošičeva cesta I/1L pro da: HIŠO, trgovsko, 2nad-viguvski lokal 4 stauovania, v m:-stu, din 2~l.u00.—, hipoteka 140.U00.— ritiO, novejšo, dvonadstropno, tigovski lo-..ai. 2 stanovanji, mesto, din 170.000.—, hl-potolia 100.000.— VTLO, 1 nadstropno, 4 stanovanjsko, 7000 kv. m vrta ln zemljišča, Šiška, din 600.000.—, za knjižice Kmetske. HISO, 2nadstropno, 8-startovanjsko, novo, r m; stu. din 760.000.—, hipoteka 150.000.— HISO. lnadstropno, novo zidano. 3stanovanj-sko, Šiška, din 1S5.000, hipoteka 90.000,— PARCELO. 12.000 kv. m v Polju po din 5.— STAVBISČE. 700 kv. m pri Celovški cesti po t din 95,— STAVBIščE. 500 kv. m. Trnovo, din 22.000.—, STAVBIščE. 1000 kv. m. Kolezija po din 45.— 30024-20 3(in7S-čr Dvosob. stanovanie komfortn •>. solnčno, oddam. Ce*ta ▼ Rožno doJino 36/L 80068-31 2-sobno stanovanje krasno, plin, kopalnica, v strogem otntru. takoj oddam. Ponudbe na o?I odd. Jutra pod ši fro »Elegantno«. 30054-2! B*s*d« J Din. 8 Din u Silri ali lajanje naslov* 8 Da. Najmanj« 17 Djt. Enosob. stanovanje s pritlklinami, oddam solidni strankj za decem ber. — Dravska ul. 16. 29907 21 Trisob. stanovanje s pritlklinami, oddam s decembrom ali januarjem. Streliška ullca 22. 29962 21 Dvosob. stanovanje na Tyrfevi cesti »Vila Jellca«, poleg kisarne »Produkta« in sobo prazno ali opremljeno na šmartinskl 15. oddam. Informacije v trgovini. 29972 21 Stanovanja Beeeda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali lajanje na«lov» 5 Dn. Naimanj&i tne*ek 17 Din. Stanovanje v 1. nadstrp. ali prttli čno Iščem za frizersko obrt blizu glavne pošte. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 29988-21a Enosob. stanovanje event. kabinet, i&^em. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Držav, uradnica«. 29996-21a Dvosob. stanovanje z vsemi pritlklinami, v centru mestu. Iščem za 1. Januar 1933. Ponudbe na oprl. odd. Jutra pod »Sredina«. 29937-21 a Ugodna prilika i za nakup in prodajo f, tsukoj oddam za eno «li dve osebi, na željo i zajtrk-m ki pranjem perila. Sv. Petra nasip 43, bufet 9ftl <16-98 Separirano sobo 29999-23 oddam boJjSecm rtalneum ——————— j pospodu. Čopova nI. 19/1., Opremljeno sobo ! l!^_a*97'33 lejw, »olnfno. pozimii tof.lo. i p_ u f: f posebnim vhodom, oddam rarKetirano SODO bolj« oeebl. Ogled vsako s posebnim vhodom od-popoldne. Naslov v vseh 9960-23 Udobnn sobo v centru, kurjeno, za 2 Sobo s brano ln vso oakifeo, oddam 1. decembra za Din 50P m<*ečno. ' gospoda po 230 din. od-Sprejmem tndr! »osta-novalca dam. Gocipoevetska cesta Sv. JaJooba trg 6. 10-IH. tamsi i - ^ 3005123 Sostanovalca »prejmem s hrano, mesečno dtn 450.—. ali pa oddam sobo s pes bnim vhodom gospodični ali gospodu, z vso oskrbo, mesečno din 550. Krem-žar. Florianska ul. št. 31, levo. II. nad 30039 23 Opremljeno sobo s; vhodom s stopnic, v bližini kolodvora, takoj ali s 1. decembrom, oddam. Čopova cesta 1 III. nad.. Delavska zbornica. 30066-23 Opremljeno sobo d posebnim vhodom, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30033 23 Oddam sobo k vsem komfortom. even tudi s uporabo klavirja. izrecno samo ženski os-bi. Ogled od 10. do 12. ln 17. do 20. ure. — Rela. Celovška 2S-TI levo. 30060-23 Onremlip"" snb° fi posebnim vhodom oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutr? 30051-23 Bt^eUa 1 Du». lavtK 3 L>ib 14 A;fr<> al: iaianjr aa?l<'va C Dal. Najmanjši an^sHk 17 L> n Boljši gospod v stalni službi, išče lepo opremljeno sobo, — event. vso oskrbo pri samostojni gospodični aii vdovi brez otrok. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospod sred njih let«. 29867 23a Opremljeno sebo lepo opremljeno, v centru mesta, s posebnim vhodom, po možnosti! s : centralno kurjavo išče solid-n gospod. Ponud- i be z navedbo cene na cgi. odd. Jutra pod ši- | fro »Udobnost 1937«. 29325-23a i Sobico pra-zno. v centru ali v ', Trnovem, išče gospa. — j Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sob - . 2E050 23a Sodna dražba Dne 27. 11. :037 ob pol IS. ur: dop Mne se vršn pni okrajnem sodišču v Kranjski gori dražba nepremičnin vi. št. 38 n 173 k. o. planina ki mia solnčno lego v gor skem letovišču Sv. Križ nad Jesenicami. Posestvo je kmečko posestvo, obstoječe iz hiše. gospodarskega poslopja, hleva, vodnjaka, mlina. 6 njiv. o travnikov 3 pašnikov in 3 velikih gutfiov. Dajis je tude možnost parcelacije in letoviškega naselja. Informacije de je pisarna dr. Igo 5-larja. odvetnika v Kranju. 29738-32 Pri sodišču v Mokronogu bo dne 2. decembra 1987. v srbi št. 2 ob i ur dopoldne dražba hiše st. 87. v Mokronogu m razni-h paroli. ki ! spadajo k t-ej novi hiši z j vpeljane gostilno, trgovino I in sodflvirarno Dt-1 kupnine za hišo ali za posamezne f»arcele se bo i a h k ■ pod ugodnm pogoj kreditiral. Natančnejše informacije ia-je .Mestna hrinilnica v Novem mesiu. 29151-32 Dražba velike stanovanjske hi še in 9 lepih stavbnih parcel na Poljanah, po-1. g gimnazije bo 25. novembra ob 10. uri pri ljubljanskem sodišču, soba 16. 29390 32 Pekovski mojster bi dostavljal kruh. da se plača s knjižico Km:t ske hranilnice in poso-jiinice ljubljanske. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro bla?o«. 30041-37 jFrtlikai j ugodnega nakupa trenškotov, hubertusov, ob!eke. perila itd. F r e s k e r |Sv Petra cesta t iS štajerska jabolka dobite poceni pri Gospodarski zvezi Ljubljana, Tyrševa 29 Sveže najfinejše norveško iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam POSTELJNO PERJE VOLNA ŽIMA VATA AFRIK W E K A MARIBOR, Aleksandrova 15 Klavirji pianini, harmoniji: Steinway, Bosendorfer, Forster, Holzl, Man-borg — so nesporno najboljši fabrikati na svetu. Dobite jih le pri tvrdki ALFONZ BREZNIK LJUBLJANA, Aleksandrova 7. Majhni obroki, nizka izposojnina. — Tudi preigrani klavirji na zalogi. Istotam velika izbira vseh glasbil, muzikalij in strun! 8232 Novi naslov: Frančiškanska ul. S. krojaške odrezke star: papr teks'1'ne odpadke ovčjo volno govejo d a ko (aravco) - kup; vsa ko množino ARBEITER lariboi Diavska ul 15 Sobo čisto, prostorno, v ol>mo".:-u širšega een.ra. »Sfe starejša nt st-ojna gospa, ki rodno plačire. Ponudbe na Ko-ka!j. M'rje 2. :50Ti73-ir.a Onremlieno sobo 8 posebnim vhodom v centru ali bližini, iščem Ponudbe na 03'. odri. Jutra pod »400 do 50C«. 30093 2;a fceseila 1 '»m lavek H D,n ia A:fro 411 lajanja ajii-va C Dn Ni'manjši znesek 17 L> n Več dijakov sprejmem v vso oskrbo po zmernj ceni. Aljaže va 15. Ljubljana VIT. 29375-22 Dijakinji ali gospodi ni spr jmem v lepo sobo. Nemščina. Poljanska 15. VI. stop. vrata 11. 29989 22 Biseila 1 Dn i>ivels j |>r, z* 'i!■ lajanje nasr ■■ ■■ b Din. Najniar. S: znesrk 17 Dn Poziv! V letu 190t ali 1905 je od el v Ameriko neki Dragonar Anton, kateremu je preskrbe! potni Ust star jši gospod, sta nujoč v Šiški katerega ime pa ni znano. Ime novai.i gospod naj se zglasi zaradi nekih po-jasnil v pisarni gospoda Josipa Bergmana Po ljanska 85. 29394-31 Katera dobrosrčna gospa bi podarila odložen zim-. ski plašč revni šivilji, ki I je brez zaslužka, event. ! bi ga tudi odslužila. — Naslov v vseh posloval-I nicah Jutra. 29954-37 I' ft" J , Oglejte si za Miklavža igračne vozičke, ski-roje, kolesa, triciklje, avtomobilčke, gugal-nice, konjičke. Ceniki franko pri: „TRIBUNA" F. R. L. LJUBLJANA Karlovška cesta 4 Podružnica: MARIBOR Aleksandrova cesta 23 KNJIGOVODJO BILANCISTA po možnosti z znanjem nemškega jezika, sprejme zagrebška tvrdka. Pismene ponudbe pod 48001 pošljite na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9. i?a w ki trpite za seksualno neurastenijo. imp©tSnC€» | oslabelo funkcijo spolnih žlez itd poskusite K A S Ai 100 tablet Din 2201 50 tablet Din 110 S Df oi se v lekarnah. £ LEKARNA i^r. Božman e? Beograd, Temzi je 5 j Ogl r-g. S br 38 1934 Katera dobrosrčna dama ali gospodična bi poso dila gospodu v drž. služ bi nekaj stotakov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kmalu vrnem« 29944-24 Iščem prijateljico ki ni t zakonu zadovolj na. čedne postave, starost do 37. let. S polnim naslovom ln če mogoče s sUko, ki se vrne na ogl. odd. Jutra pod »Nasvidenje 117«. Strogo tajno. » 29910-24 »Zima 38, 39« 29916-24 Ženitve Vsaka beseda 2 L>in; _ davek S Din. u dajanjej naslova 5 Din; najmanjše inesek 20 Din. Sestrice smo Lilica in Milica, simpa tičn:, zaradi samotnega kraja iščemo poznan stva. Vsaka Ima lepo eksistenco. Miren značaj iskrena ljubezen, to so najine dike. Samo resni s stalno eksistenco naj pišejo pod »Dve sreči« na ogl. odd. Jutra. 29S99-25 Državni uradnik star 31 let. poroči boljšo gospodično, starost do 27 let. dota zaželje na. Ponudbe na ogl. oddelek jutra pod »Dalmacija«. 29985-25 Posestnik in obrtnik 27letea, poroči takoj mlajšo, pridno gospodično. M Ima 50.000 din dote, zaradi izplačila sestrine dote. Besne ponudbe s sliko na oglas, odd. Jutra pod »Izobra žen*. 29918-25 Vdova solidna, brez otrok, 47 let stara, bi poročila drž. uradnika Samo resne ponudb? na ogl. od delek Jutra pod »Dobra gospodinja«. 29329 25 Vdova srednjih let, šivilja, želi spoznati gospoda starost 40 do 50 let v stal ni službi, dobrega značaja. prijetne zunanjo sti. Resno mišljene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »25. december«. 29928 25 Trgovec 311etni. z lastno hišo in ooeestvom v vrednosti din 650 000 želi poroditi 'stotako bogato dekle. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Simpatičen« 29840-25 Uradnica dobro situlrana, neoporečna, postavna, 35 letna. si želi lskrrnega tovariša. korektnega višjega uradnika ali častni ka od 37 do 43 let. ki Ima smisel za domačnost. Samo resne dopise na ogl. odd. Jutra pod »Korekten«. 30104-25 Trgovec poroči gospodično, po trfbna vsota od 40.000 din naprej. Ponudbena podruž. Jutra v Mariboru pod »Značaj«. 30089 25 Ženitve in možitve boljših krogov posredujemo najvpstneje. Veliko izbira odličnih partij obojega spnla Informativne pn s pek te raz-poš'1-a.mo proti nakazilu D'n v znamkah diskretno. »REZOR«, Zagreb pošta 3. »0003-25 Samostojen trgovec boljrih krogov s p~emo *enjem 150.000 din želi poznanstva s trgovsko naobraženko uglednih starši v v starosti do 27 let, čiste preteklosti. — Zaželena dota mal»n kostna. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Srečni zakon«, diskre clja zajamčena. 28632-25 Vdova srednjih iet. z obsežnim posestvom (obrt) bi poročila starejšega gospoda. trgovsko naobraže nega. ki ima veselj? do skupnega napredka, z nekaj kapitala. Tajnost strogo zajamčena. 'Le re-sne ponudbe s sliko kat ra se na zahtevo vr ne na ogl. odd. Jutra pod »Složnost«. 29799-25 Mesarji, gostilničarji, restavraterfi in slaščičarji! Pred nakupom hladilnih strojev se obrnite na tvrdko BEKA, d z o. z., ki ima glavno zastopstvo prvovrstnih hladilnih strojev vseh vrst in velikosti do 15.000 kalorij tvrdke Maschinenfabrick Siirth, Abteilung Kleinkaltemaschinen. Surtn, za vso kraljevino Jugoslavijo. Razpolagamo z lastno montersko organizacijo in z velikim skladiščem rezervnih delov. — Nakup hladilnih strojev znamke LINDE za mesarske, go-stilničarske, restavraterske, slaščičarske in druge potrebe pri nas ni riziko. Vsako popravilo se izvrši taKoj po telefoničnem ali brzojavnem obvestilu. Zato je v Vašem interesu, da kupujete samo LINDE hladilne stroje pri tvrdki BEKA d. z o. z. — LJUBLJANA, Gosposvetska 1-8. UGODEN NAKUP! V večjem kraju Šaleške doline prodamo dve hiši, v eni je stara gostilna, druga sposobna za vsako obrt ter več stavbenih parcel. Sodno cenjeno Din 240.000.— Din. Hranilnica dravske banovine, Celje. 4+1 cevni super za vse valovne dolžine Din 175 —mesečno MATADOR II. V6 4 + 1 cerni superpoziciiski prejemnik z oktodo • regulator zvoka • osvetljena skala z izpisanimi imeni postaj • selektivnost 8kHz - pretikalo za vse napetosti - 9 Wattna končna pentodi i valovna območia: 16.7—51 m, 198—585 m. 725—2000 m. Ugoden nakup starih aparatov! pri zastopstvu H» SUTTNE Ljubljana Aleksandrova 6 TEL KRONA" Murska Sobota IŠČE ZAKUPNIKA. V primeru zahteve, more biti govora tudi o prodaji. Obrnite se izključno na tt. »Jugo« d. z o. z., Maribor, Glavni trg 23. .4LNICA bombažnih tkanin, manjša, zelo dobro vpeljana se radi boiezni solastnika proda le serioznemu interesentu. — Možnost razširjave poljubna. — Odgovarja se le resnim ponudbam, brez posredovalcev. — Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra«, pod »Tkalnica«. ZASTOPNIKA dobro vpeljanega v vsej Sloveniji, ki lahko položi bančno ali drugo sigurno garancijo za inkaso, išče za takoj renomirana tovarna čokolade. Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja pod šifro »Dravska banovina« na oglasni oddelek »Jutra*. MODIOTK K02METIM- SP ->r. 172"? VSI hiše, žage z inventarjem v v Prevaljah vi. tt. Korotan d. d. Frevalfe se bo vršila dne 27. novembra t. 1. ob 9. url predpoldne pri okrajnem sodišču v Preval ju; soba št. 6. Izdražila se bo nova enonad-stropna hiša, stavbišče, č. št. 172-73, stav-bišče, žaga, skladišče č. št. 141/2 kat. občina Farna Vas, vlož. štev. 98. vse z inventarjem, lokomobilo, krožno žago in 1 velikim in enim manjšim jarmenikom itd. itd. Najnižji ponudek din 190.930.—. Pobližja pojasnila pri okr. sodišču, Prevalje, spis I 303/37-8. vsaki priliki se spomnite da so .Jutrovi* .Mali oglasi" * Sloveniji najuspešnejša, naj-cenejša In najhitrejša posredovalnica sa službe vseh vrst, sa prodajo Id nakap vseh stvari, za nepremiinine. lo-'caie, podjetja, kapital, ie nitve la ka vse drugo Naročniki jJutra* so zavarovani za 10.000 Din. I ■ v v « vr*v>. .i^v-v-kiv ••■ v,-■ • » Pod najpovoljnejšimi pogoji se prodaja velik kompleks zemljišča, s površino 5.160 kvadratnih metrov, s poslopji vred, na ču-karici ob reki Savi, blizu tramvajske proge in železniškega kolodvora v Beogradu. — Stalna ietna renta znaša Din 162.000.— in bi bilo to posestvo primerno v trgovske in industrijske svrhe. Prav tako se prodaja večje število pa.lač in poslopij v centru in bližnji periferiji Beograda. Informacije daje CENTRALNA BANKA a. d., Beograd, Prestolonaslednikov trg št. 10 I. Telefon 20-439. Naznanjamo žalostno vest, da je danes nepričakovano umrl gospod predsednik tiskarne, publkist in poverjenik v pokoju V pokojniku smo izgubili skrbnega in dobrega šefa, ki mu ohranimo najlepši spomin. Ljubljana, dne 20. novembra 1937* URADNIŠTVO IN USLUŽEENSTVC* J. BLASHIKA NASL. D. D. V LJUBLJANI Sporočamo žalostno vest. da je umrl danes ob 13. uri, pre\ iden s tolažili sv. vere, naš dobri oče, stari oče. gospod JOSIP ŠTRUS sluga Doma kraljice Marije Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 22. novembra iz hiše žalosti. Cegnarjeva ulica št. 4. Ljubljana, dne 20. novembra 1937. ŽALUJOČI OSTALI > JUTRO« St. 272, 17 Nedelja, 2L XL1937. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo F. Tomažič MARIBOR f | „Fasan" britv ice zdaj znatno ceneje! 11 §§ Dobijo se v bcljših trgovinah! 11 tekstilne tovarne v Kočevju (vlož. štev. 888 in 959 k. o. Kočevje in vlož. štev. 83 k. o. Mahovnik) bo dne 3. decembra 1937, ob 9. uri dopoldne pri. sreskem sodišču v Kočevju. Tovarniška poslopja, stanovanjske hiše, zemljiške parcele, strojne naprave in pritikline. — Tovarna je v obratu. Cenilna vrednost znaša Din 5,680.422.93, od česar odpade na stroje in pritiklino Din 3,382.485.—. — Najmanjši ponudek znaša Din 4,260.318.—. Vadij Din 570.000. Podrobne informacije daje sresko sodišče v Kočevju oz. advokat dr. Oton Fettich, Ljubljana (številka sodnega akta J 983-35). ERSAN ČAJ DELUJE dobro prt obolenju želodca. Jeter ln ledvic. Pomaga pri arteriosklerozi in hemoroidih. OLAJŠUJE muke in boli pri revmatizmu tn bolečinah v kosteh. UBLAŽUJE obolenja prt mesečnem perilu ln meni. ODSTRANJUJE motnje debelitve in vas dela vitke. Dobiva se v vseh leuarnan. R«?e S. br. 19.830 1933 OUkt vreme uvVaŠtJb kožo! Dež, veter, prah, pot, sonce, mokrota, mraz in toplotne sprememb«, vse to zdrav« koža tudi pri naglih spremembah dobro vzdrži.^ Toda na vas ie, da skrbite za to, da bo kota zdrava in odporna! x Negujte redno svoj obraz, vrat in roke § Solea! v Umivajte ee • čudovitim Solea milom, ki dovaja nevidnim odprtinicam vaše kože aktivnega lecitina, hranite in ščitite svojo kožo z voljno Sol fea kremo! V njej vsebovani kožo krepilni kolesterin dopolnjuje lecitin f Solea milu. Elastična, dobro dihajoča in prekrvljena koža ~ to je najzanesljivejše varovalno sredstvo proti vsem kvarnim uplivom slabega vremena! Oj \ 8 M * A Ibtrr ^ MiLcrin knemcL ^'iliiliNii i:ijjiiJ:iHt;iiiiJlIliliiuiiJiUji>JJ;i.M..i-iUibili:'(. JnserSralte v >&utru * 30' Bratec Branko in sestrica Mica. 25 Prigode porednega Bobija, 3L Sambo in J oko, 26. Sinko Debelinko 32. Osel gospoda Kozamurnika, 27 Prigode gospoda Kozamurnika, 33. Vrtismrček in Šilonoska, 28. Janko in Stanko, 34. Popkins, 29. Skok, Cmok in Jokica, 35. ]elarjevi čuvaji. Posamezna knjižica stane Din 10.— Pri odjemu vseh 11 knjig Din 90.— Pri odjemu 5 knjig Din 40.- „T«r*m", z knjigi, I. in II. de I, stane sedaj samo Din 30.- na.Cvet"e knjis,prosimo' da točno izP°Iniio naročilnice, zlasti naj točno vpišejo številke knjig, ki jih naročijo in jasno čitljiv V k° nan: b°d°JP°sIaIi točilnice, že tudi nakažejo Po pošti odpadajoči iznos da bomo m^gH knj H^o -točno razpošiljati. Narocilmce je v kuverti poslati na naslov: Upravništvo »Jutra« v Ljubljani, Knafljeva ni. 5. Vse knjige se dobijo tudi v Tiskovni zadrugi, v Ljubljani, Šelenburgova ulica 3. Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra, Adolf Ribnlkar. - Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja Fran Jenu, - Za Inaeratni del je odgovor«, Alojs Novak. - Val t Ljubljani Din Vam obenem na^ažem po poštni položnici, na poši. ček. račun v Ljubljani, štev. 11842. Knjige pošljite na naslov: _