Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70% Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177 PODUREDNISTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 • Tel. 414646 Letna naročnina, Italija Lir 26.000 Letna inozemstvo Lir 40.000 Letna inozemstvo, USA do! 30 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 Wk Leto XXXVII. - Štev. 37 (1868) Gorica - četrtek, 26. septembra 1985 - Trst Posamezna številka Lir 600 Papež je obiskal Genovo DeželnakrizainSlovenci Že pred časom je genovski nadškof kardinal Siri povabil papeža, naj obišče Marijino svetišče (Nostra Signora della Guar-dia) na hribu Figogna, ki se pne nad genovskim pristaniščem. Seveda je s tem mislil tudi na obisk mesta samega. Papež, ki kardinala Sirija zelo ceni 'in ga rad posluša, zlasti kar se tiče teoloških vprašanj, je vabilo siprejel in ga preteklo soboto in nedeljo tudi uresničil. Kardinal Siri je škof v Genovi skoraj 40 let, saj je prevzel vodstvo škofije leta 1946. Že leta 1953 ga je papež Pij XII. ■imenoval za kardinala. Bil je tedaj eden najmlajših članov kardinalskega zbora. Na več konklavih za izvolitev novega papeža se je omenjalo njegovo ime. Tudi na zadnjem. Sedaj je že prekoračil 80 let, a papež še vedno mi sprejel njegovega odstopa na mesto genovskega nadškofa. Prvi dan obiska ga je kar trikrat pohvalil. V Italsiderju ga je označil za »tako vnetega za vsestransko dobro mesta in tako pristojnega tudi na družbenem področju«. Prav po posredovanju kardinala Sirija nista bili opuščeni jeklarna Italsider in ladjedelnica v Sestriju. V pristanišču ga je sv. oče pozdravil z '»bratskimi čustvi«, v stctaici pa ga je imenoval »dragega in cenjenega sobrata, ki že toliko let modro in goreče upravlja genovsko Cerkev«. Tudi papežev Obisk je znal nadškof zelo dobro organizirati, da je k sodelovanju pritegnil široke množice, tako da mu je sv. oče v nekem trenutku dejal: »Moje čestitke, kardinal, za te mogočne množice.« V SOBOTO POPOLDNE Papež je v Genovo prispel z letalom sredi popoldneva v soboto 21. septembra in se z letališča v spremstvu kardinala Sirija takoj podal v jeklarno Italsider, kjer ga je sprejel minister za državne naložbe Darida, predsednik družbe IRI Prodi in vodilni predstavniki podjetja. V navzočnosti tri tisoč delavcev mu je e-den izmed njih prikazal težki položaj tovarne, veliko število nezgod na delu, izgubo delovnih mest. V Genovi je 10.000 brezposelnih, 34.000 mladih pa išče prvo službo. V odgovoru je Janez Pavel II. dejal, da ni v njegovi pristojnosti, nuditi tehnične rešitve za te probleme, a obenem opozoril, da mora biti v naporu, kako povečati proizvodnjo in poskrbeti za oskrbo z dobrinami v ospredju pozornosti predvsem človek, v katerem mnogo bolj kot v strojih in tvarnih dobrinah odseva podoba božja. Po morski poti je sv. oče nato prispel v genovsko 'pristanišče, kjer sta ga pričakala na pomolu predsednik dežele Ma-gnani in socialistični župan Ceropolini. Slednji je v pozdrav omenil zla, ki v tem trenutku pestijo mesto: mamila in pomanjkanje stanovanj. Papež je nato najprej dal priznanje starodavni življenjski sili krščanstva v Genovi (čeprav je danes s Turinom najbolj laicistično mesto Italije), nato pa opozoril prebivalstvo, naj se ne da zavesti od skušnjave, ločiti vero od napredka, kajti evangelij je tisti, ki da človeku moralno gotovost in ki nikdar ne poniža, ampak dviga človeka, družino, družbo. Sledilo je srečanje z duhovniki, redovniki in redovnicami v stolnici. Njim je priporočil, naj se teološko izobražujejo in se utrjujejo v svoji poklicanosti ter ostanejo zvesti Cerkvi. Odklanjajo naj medsebojno razdeljenost, upornost ali nekoristno oporekanje. Prav v Genovi živi duhovnik Baget Bozzo, ki se je brez dovoljenja cerkvenih oblasti dal izvoliti na socialistični lisli za evropskega poslanca, zaradi česar je bil suspendiran od izvrševanja cerkvenih opravil. NEDELJSKI DAN V nedeljo zjutraj je sv. oče najprej obiskal Marijino svetišče na hribu Figogna, nato pa se vrnil v mesto, kjer se je ustavil v zavetišču, ki ga vodijo redovniki don Orioneja. Tu je govoril s številnimi telesno in duševno prizadetimi ter jim nudil besede vzpodbude in tolažbe. Opoldanski čas je preživel z mladimi v Palasportu. Bilo je 15.000 .fantov in deklet, ki so mu predložili probleme, ki jih tarejo, zlasti težave pri zaposlitvi. Papež je odgovoril, da delo ne nudi le pristopa k tvarnim dobrinam, ampak človeka tudi oblikuje. Mladi naj se držijo božjega nauka, kajti ta je najboljša naložba za mir v svetu in spremembo družbe na bolje. Z mladimi je papež tudi zmolil angelsko češčenje. iPo kosilu je sv. oče šel v škofijsko semenišče, katerega poslopje je dal zgraditi nadškof Siri. V njem je tudi teološka fakulteta. Tu je pozdravil zbrane semeni ščnike in bogoslovce. Pot ga je potem vodila v otroško bolnišnico »Gaslini«, od tam pa na Trg zmage, .kjer se je ob 5. uri popoldne pričela sv. maša. Med njo je razglasil za blaženo Virginijo Centurione Bracelli, ki je živela v Genovi v 16. stol. Žena proti svoji volji pri 16 letih je pri dvajsetih letih že postala vdova in se od tedaj posvetila zgolj apostolatu in pomoči bližnjemu. V govoru pa se je sv. oče spomnil tudi papeža Benedikta XV., prav tako doma iz Genove, velikega borca za mir v svetu. Takoj po maši se je Janez Pavel II. poslovil od prebivalstva in se z letalom vrnil v Rim. J.k. Ponovno se pred nami odpira težavna in zapletena politična kriza v deželni večini Furlanije-Julijs-ke Benečije. V ponedeljek 16. septembra je namreč predsednik deželne vlade Adriano Biasutti (DC) podal skupno z odborom ostavko. Ta je posledica težkega nesporazuma med DC in PSI, v vsem pa je ta kriza le posledica že znanega prestopa nekdanjega socialnodemokratskega deželnega odbornika Vespa-siana k socialistom. Ko je namreč že vse kazalo, da je v začetku septembra le prišlo do sporazuma (predstavnik PSDI sicer ne bi prišel neposredno v deželni odbor, bi pa zasedel prestižno mesto predsednika deželnega sveta) je nato deželni strarikin odbor PSDI ta predlog zavrnil in spet postavil zahtevo po direktni prisotnosti v deželni vladi. Med tem sta bila na obisku v naši deželi tudi dva vsedržavna tajnika vladnih strank, najprej PSDI Longo, nato pa De Mita (DC). O tem bomo še kasneje nekaj več dodali. Pietro Longo je zagrozil kar z vladno krizo, če ne pride do popuščanja s strani socialistov, ki nasprotujejo zopetnemu vstopu predstavnika socialnih demokratov v deželno vlado. Verjetno pa je to le močna grožnja, da bi do zadnjih •korakov ne prišlo. Krščanska demokracija pa meni, da morajo to krizo reševati deželni ongani stranke, ne da bi segali po rimskih receptih. Vsekakor je sedaj kriza odprta in videti je treba, kako se bo rešila. Metodov jubilej Prvo nedeljo v oktobru se bo začelo v Rimu zaključno slavje tisočletnice smrti sv. Metoda, ki bo po navodilih papeža Janeza Pavla II. imelo splošen evropski izraz. 7. oktobra bo odprta v papeški knjižnici Ciril-Metodova razstava, kjer bodo med drugimi znamenitimi dragocenostmi tudi slovenski kulturni dokumenti. Naslednjega dne bo slovesno odprtje mednarodnega kongresa, pri katerem bo eden izmed glavnih predavateljev France Perko, profesor teološke fakultete v Ljubljani, in približno deset slovenskih referentov. 11. oktobra bodo prišli v Rim slovenski romarji, približno tisoč, ki bodo v nedeljo 13. oktobra v baziliki sv. Petra prisostvovali zaključnemu slavju. To bogoslužje naj bi pritegnilo k papeževemu sedežu vse evropske narode, saj bodo so-maševali s papežem predstavniki vsakega evropskega naroda ter bodo sodelovali razni njihovi pevski zbori. dni. A ni ostalo samo pri tej izmenjavi. Sorodnike je spremljalo po 50 umetnikov, po 30 časnikarjev in po 20 uradnikov. Ti so priredili gledališke in glasbene nastope v obeh prestolnicah. ■ Papež Janez Pavel II. je v Vatikanu sprejel pet tisoč članov gibanja »Schon-statt«, ki se imenuje po istoimenskem Marijinem svetišču v ZR Nemčiji in ga je leta 1914 ustanovil duhovmk Jose Ke-tenich (1885-1968). To gibanje je sedaj razširjeno v 40 državah, zlasti pa v Nemčiji in Latinski Ameriki. Zasleduje tri cilje: Obnoviti družbo v krščanskem duhu, izvesti sklepe zadnjega koncila in pripomoči, da škofija postane ena sana velik" družina. MOŽNOSTI ZA NOVO DEŽELNO VEČINO V teku so pogajanja za sestavo nove deželne vlade. Napovedi za nje rešitev pa niso enostavne. Seveda, prišlo bo gotovo do kake kompromisne rešitve, saj drugače ne more biti. Vendar pa politična slika ne more kar tako mimo tudi volilne aritmetike in končno določanja vseh partnerjev. Pogajanja so v teku in zato -lahko tu le podamo nekaj splošnih misli in ugotovitev. Krščanska demokracija je takoj po zavrnitvi prvotnega zgoraj omenjenega kompromisnega predloga začela z dvostranskimi pogajanji s socialisti. Hotela je preveriti njih stališča zlasti glede na možnost zopetnega vstopa PSDI v deželni odbor. Tu pa je naletela na gluha ušesa, saj socialisti niso bili v bistvu pripravljeni na samo obnovitev nekdanjih ravnotežij ter so napovedali svojo opozicijo ohraniti stanja pred krizo. Talko ni delegaciji DC ostalo drugega kot vzeti na znanje politično nestabilnost sedanje večine. Prav to je potem povzročilo odstop deželnega predsednika in odbora. V vso to igro pa se uvrščajo še druge težnje in drugačni predlogi. Na vseh teh neuradnih in neformalnih srečanjih so prišle ven pobude, po -kaiterih maj bi prišlo do kakih sprememb znotraj obstoječe šeststrankarske večine. Govorilo se je, naj bi recimo liberalci prepustili svoje od-borniško mesto socialnim demokratom, sami pa naj bi prevzeli predsedstvo deželnega sveta. Druga hipoteza pa je nakazala možnost, da bi to mesto prevzela Lista za Trst. V zadnjih dneh pa je sam predsednik deželnega sveta socialist Man-zon dal vedeti, da ne misli odstopiti s tega mesta 'kljub zadevnemu vabilu svoje stranike. Vse to sedaj lahiko samo zapleta že itak zapleteni položaj. V večini je prisotna tudi Slovenska skupnost, čeprav brez odbornaškega mesta. Vedno je postavljala in postavlja stalno zahtevo po primerni prisotnosti v sklopu deželne (uprave. Tudi SSk ima pravico do zastopstva v deželnem odboru, in to zahtevo je spet postavila prav takrat, ko so začeli govoriti o možnosti vstopa Liste v odbor oz. v večino. SSk mora namreč vedno zagovarjati tezo o enakem dostojanstvu in enakovrednosti z ostalimi partnerji večine, saj je vendar deželna stranka in v saimi večini aktivno sodeluje že vrsto let. Sicer pa tudi ostale stranke, posebej DC, to tudi sedaj jasno Prestolnica Mehike je doživela uničujoč potres Sinoda ukrajinske Cerkve V nedeljo 22. septembra se je začela v Vatikanu sinoda ukrajinske Cerkve. U-deležuje se je 17 škofov, ki skrbijo za ukrajinske vernike, kateri živijo v Evropi, ZDA, Kanadi, Braziliji, Argentini in v Avstraliji. Trajala bo do 5. oktobra. Njen glavni namen je pripraviti slovesnosti za tisočletnico pokristjanjenja Rusije in U-krajine, ki bo leta 1988. Razpravljali bodo tudi o pastoralnih problemih za več milijonov Ukrajincev, ki živijo v prej omenjenih deželah. Sinode se bo udeležil tudi sveti oče. Srečanje ločenih korejskih družin Preteklega avgusta so se vršili razgovori med predstavniki Rdečega križa iz Severne in Južne Koreje. Razpravljali so, kako omogočiti srečanje družinskih članov, ki jih ločuje umetna meja med Severno in Južno Korejo. Menda ije prizadetih deset milijonov ljudi. Prvi sadovi so bili v teh dneh. 50 oseb je odpotovalo iz Južne Koreje v glavno mesto Severne Koreje in 50 oseb iz Severne Koreje v Seul, kjer so se srečali s svojimi sorodniki. Dovoljenje traja tri Srednjeameriška država Mehika (Mexi-co) ima za svojo prestolnico mesto istega imena — Ciudad (Cdty) Mexico. Zgodovinsko jedro leži na območju, kjer je bilo v času pred odkritjem Amerike jezero, sredi njega pa naselje Aztekov. Danes se mesto razprostira na površini 700 kv. kilometrov in šteje 17 milijonov prebivalcev. Računajo, da se v njem dnevno naseli brez priglasitve po tisoč ljudi. In prav to mesto ogromnih razmerij je potres v potek 20. septembra strahotno prizadejal. Ne vsega, le 1,5% vse površine, a uničene so bile prav središčne mestne četrti. Po uradnih ocenah je imel potresni sunek moč 7,8 stopnje po Richterjevi lestvici. Bil je torej močnejši kot leta 1976 v Furlaniji. Sunek je trajal dolge tri minute, nakar se je zemlja v presledkih tresla še ves dan. Novi potresi so prinesli še nove žrtve: že poškodovane stavbe so se podirale, sledile so si eksplozije v plinski napeljavi, zmanjkalo je vode, električnega toka, utihnili so telefoni. Najbolj trdna in sodobna poslopja so se podirala kot bi bila iz kart. Med njimi tudi bolnišnice in stavbe za razna ministrstva. Jasno je, da število mrtvih še dolgo ne bo znano. Računajo, da je pod ruševinami še dva tisoč oseb, 3.000 pa so že odkopali. Vesela vest med turobnimi novicami je bilo odkritje 58 dojenčkov, ki so jih našli žive v porušenem porodniškem oddelku glavne bolnišnice. Značilno je, da je zmanjkalo krst. Zato je vlada za pokop nadaljnjih trupel naročila 15 tisoč plastičnih vreč. Med italijanskimi naseljenci sta dva mrtva, kaka desetina pa je ranjenih. Potres je bolj ali manj prizadel še druge zvezne države. Tako je v mestu Gu-dalajari, ki je s poldrugim milijonom prebivalcev drugo največje mehiško mesto, popolnoma v ruševinah častitljivo božjepotno Marijino svetišče. Vendar je ob njem obstala nova bazilika, ki so jo v zadnjem času sezidali. Pomoč prihaja od vsepovsod. Toda težo obnove bo moralo prevzeti mehiško ljudstvo. Čakajo ga težka leta, saj je država ena najbolj zadolženih na svetu. Mehiške tragedije se je v svojem nedeljskem opoldanskem nagovoru (to pot ga je imel med svojim srečanjem z mladimi v Genovi) spomnil tudi sv. oče Janez II. Ves svet je pozval, da priskoči na pomoč težko prizadetemu prebivalstvu. izjavljajo, ne zadnje ob prisbtnosti vsedržavnega tajnika De Mite na svojem shodu v Goniči. Vsekakor pa slovenska stranka stavlja tudi alternativne predloge in želi, da se ji da priznanje v zameno za neprisotnost v odboru s kako drugo važno funkcijo. Vse to pa je še odprto vprašanje in gotovo sodi v nadaljnja pogajanja. Mimo vsega pa SSk vedno zagovarja na deželni ravni osnovne zahteve slovenske -manjšine in je pravzaprav edina sila, k-i to vedno odločno zahteva! DE MITA V NAŠI DEŽELI Dialektika znotraj glavnih strank, posebej DC se razvija tudi na drugi ravni. Prejšnji teden je bil namreč na obislku v naši deželi njen vsedržavni tajnik posl. Ciriaco De Mita, ki je -poleg drugega imel v Gorici politično zborovanje. Pravzaprav so v goriškem Avditoriju več govorili deželni predstavniki stranke kot sam voditelj, ki je šele ob koncu povzel (sicer dolgo) besedo. Naj tu med drugim zabeležimo, da je v svojem pozdravnem nagovoru goriški pokrajinski tajnik Crisci tudi poudaril potrebo po izglasovanju zaščitnega zatkona za Slovence, čeprav seveda v luči demo-krščanslkega zakonskega osnutka. Tudi drugi voditelji DC so v svojih govorih podčntaili pomen in vlogo SSk v deželni večini. Kar zadava sam stik slovenskih predstavnikov z De Mito naj omenimo srečanje na goriški občini, kjer ga je v imenu uprave pozdravil podžupan Del Ben (župan je namreč bil odsoten izven Gorice). Tu se je srečal tudi z odbornikom in deželnim tajnikom Slovenske skupnosti Bratužem; v razgovoru so se dotaknili slovenskih problemov. Prisotnost vsedržavnega tajnika Krščanske demokracije v naši deželi je mimo vsega hotela gotovo potrditi sedanjo politično smer, posebej na deželni ravni. Res da tako deželni predsednik Biasuitti kot deželni tajnik DC Longo poudarjata, da se morajo deželna vprašanja reševati na deželni (in ne državni) ravni. Vsekakor pa tako pomembna prisotnost v tem okviru in v tem delikatnem političnem trenutku kažejo, da se tudi Rim tako ali drugače zanima za rešitev' krize. Pred tem se je vsedržavni tajnik PSDI Pietro Longo na srečanju z deželnimi predstavniki stranke celo zavzel za izstop iz vlade, če se njegova stranka v deželi ne vrne v vlado. Tudi predsednik deželnega sveta Manzon je pri osrednjem podtajniku Martelliju skušal rešiti predvsem svoje prestižno predsedniško mesto. SLOVENSKA PROBLEMATIKA IN POLITIČNI TRENUTEK Že prej smo omenili stalno opozarjanje in zahteve Slovenske skupnosti za priznanje naših pravic. Slovenska stranka ima pri tem v načrtu še druge pobude, po katerih hoče avtonomno prispevati 'k čimprejšnji dosegi pravic, za ikatere se bori. Zavedamo se namreč, da mora biti prisotnost slovenske stranke prvenstvena v politični dialektiki in v sami politični igri. Ko na deželni ravni s prisotnostjo v šeststrankarski večini ali pa s pobudami na državni ravni in v iskanju odmeva na evropskih tribunah in v medmanjšin-skem sodelovanju to zahteva — tako edina slovenska stranka v Italiji dejavno prispeva k reševanju našega manjšinskega vprašanja in želi doseči -tisto enakopravnost, za katero se vsi borimo. Letos bomo v pozni jeseni obhajali desetletnico Osimskega sporazuma med I-talijo in Jugoslavijo, s katero sta obe strani dokončno rešili vprašanje meja. Potrdili pa sta tudi (v znanem členu 8) ponovno obvezo po zaščiti manjšin. Zato danes prav s toliko večjo močjo in vnemo, obenem pa še z upravičenim upanjem Slovenci v Italiji pričakujemo dejansko in dokončno izglasovanje zaščitnega zakona, kot ga tudi sama ustavna določila — poleg seveda samega naravnega prava — zahtevajo in nakazujejo. Spectator Odpoved samostojnemu političnemu delovanju ne prinaša koristi Beneški Shvenci v Aroendri Tudi zadnja svetovna vojna slovenskemu narodu ni bila v celoti naklonjena. Še vedno so ostali nekateri Slovenci izven svoje matične domovine, tako v Italiji kot v Avstriji in na Madžarskem. Vsi ti Slovenci so s tem bili poklicani, da se vključijo v družbeni ustroj držav, v katerih sedaj živijo in sodelujejo v njih ustanovah. K temu spadajo tudi volitve v vsa zakonodajna telesa. I. Prve parlamentarne volitve v povojni Italiji so bile 18. aprila 1948. Na teh volitvah so slovenski levičarji podprli skupno listo PCI-PSI in na njej kandidirali Slovenca dr. Mermoljo, ki je pripadal Demokratični fronti Slovencev v Italiji (DFSI). Do njegove izvolitve pa ni prišlo, delno zaradi preferenc, ki so šle v prid italijanskih kandidatov delno pa zaradi takratne svojske razdelitve slovenskega narodnega ozemlja v Italiji. V Avstriji, v celoti zasedeni od zaveznikov, pa so bile volitve 25. novembra 1945. Za koroške Slovence je bil položaj drugačen kot za primorske. Oni živijo vsi v isti državi in skoro vsi v isti deželi. Zato so imeli objektivne izglede, da s samostojnim nastopom uspejo. To potrjuje tudi celovški »Naš tednik«, glasilo Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), ko pravi 8. maja letos: »Če bi koroški Slovenci leta 1945 kandidirali samostojno, bi gotovo dobili tri poslanska mesta v deželnem zboru«. In zakaj jih niso? Žalostna je ta zgodba, zlasti če imamo pred očmi, da so tedaj našli vsi koroški Slovenci svoj skupni jezik, vključno z levičarji in je bila vložena skupna lista. Za samostojni nastop je bila, čeprav s pridržki, tudi takratna Osvobodilna fronta (OF). O tem poroča v isti številki »Našega tednika« dr. Valentin Inzko. Nova družbeno politična ureditev v Jugoslaviji po letu 1945 je močno vplivala tudi na razmere na Koroškem. Tako je pokrajinski odbor OF za Slovensko Koroško priporočil koroškim Slovencem, naj pri omenjenih de-želnozborskih volitvah leta 1945 volijo avstrijsko komunistično stranko (!)• Ker je bil dr. Jožko Tischler, vidni predstavnik prosvetnega dela in krščansko usmerjenih Slovencev za časa prve avstrijske republike (1918-1938) zagovornik samostojnega nastopa, je 5. novembra 1945 odstopil kot predsednik pokrajinskega odbora OF, 24. novembra pa zaradi političnih in ideoloških razhajanj tudi iz začasne deželne vlade. Zanimivo je, da so v tedanji koroški OF sodelovale osebe, ki so 28. junija 1949 ustanovile politično formacijo NSKS, katera od tedaj dosledno zagovarja politično samostojno nastopanje. Prvi njegov predsednik pa je postal prav dr. Tischler. Zaradi nove stranke NSKS so bili tudi slovenski levičarji prisiljeni, da so nekaj tednov kasneje (17. julija 1949) OF nadomestili z Demokratično fronto delovnega ljudstva in kot NSKS samostojno nastopili na deželnozborskih volitvah, ki so bile tisto leto. Prejeli so 2095 glasov, krščansko usmerjeni Slovenci v NSKS pa 4644. Od tedaj slovenski levičarji na Koroškem niso več samostojno nastopili. Leta 1955 so svojo dotlej politično stranko preimenovali v Svet slovenskih organizacij (SSO). Prvi občni zbor je bil 15. marca 1955. Od tedaj poziva ta skupina svoje somišljenike, naj na volitvah podpirajo takoim. napredne (pa so res take?) stranke, t. j. socialistično in komunistično. O-benem pa zahtevajo, da se da njihovi nepolitični organizaciji glede slovenske problematike ista politična teža in prostor kot ga ima NSKS. Resnici na ljubo je treba dodati, da je bila v SSO zadnje čase ustanovljena takoim. Iniciativna skupina, ki naj tu pa tam podpira samostojnost na raznih volitvah. II. V Italiji so slovenski demokratje 17. januarja 1947 ustanovili za Goriško Slovensko demokratsko zvezo (SDZ), ki je bila predhodnik sedanje SSk. Na Tržaškem se je isto zgodilo v decembru istega leta. Slovenski levičarji na Goriškem pa so iz OF leta 1945 prešli na Slovensko-itali-jansko antifašistično unijo (SIAU-UAIS), iz katere se je nato porodila samostojna levičarska stranka »Demokratična fronta goriških, beneških tn kanalskih Slovencev v Italiji« (DFSI). Prvi njen kongres je bil 10. avgusta 1947. Na drugem kongresu maja 1954 pa se je ista formacija preimenovala v Socialistično fronto Slovencev v Italiji, kar je bil neke vrste odstop od komunističnega krila iz te stranke. Vendar je imela Socialistična fronta le kratko življenje. Na Goriškem so jo razpustili že naslednje leto meseca junija, na Tržaškem pa leta 1962. Že leta 1951 pa je prišlo na Tržaškem do ustanovitve Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ), junija 1955 pa tudi na Goriškem. Njeni cilji so podobni kot SSO na Koroškem. III. Sleherni Slovenec, pa naj živi v Italiji ali na Koroškem, pa bi se moral resno vprašati, ali je bila poteza takoim. naprednih, da se sami (čemer pa skoraj nihče ne verjame) odpovedo svoji politični samostojnosti ter se razpršijo po raznih vsedržavnih strankah, pametna in pravilna. S tem ne trdim, da so se odpovedali borbi v prid svoje manjšine, trdim pa, da v vsedržavnih strankah ne morejo i-meti tistega vpliva, ki jim pritiče, kajti interesi teh strank jim tega ne dovoljujejo. Nasprotno pa je samostojnost političnega delovanja v pluralistični družbi nujnost, kateri se noben slovenski politični delavec, ki se peča z manjšinsko problematiko, ne bi smel odreči. Le kaj bi Slovenci v Italiji in na Koroškem pomenili danes brez svoje samostojne politične stranke? Ne samo, da nastopa na volitvah ter zavzema lastna stališča, temveč se vztrajno in zavzeto bori za obstoj naše manjšine, obenem pa je vest družbe. Mimo lahko rečem, da če bi prišlo do razpustitve edine slovenske politične stranke v Italiji, bi jo pozdravile vse italijanske stranke (upam, da samo one). Zato je treba dati tej samostojnosti novega zagona. Ni pa pravilno, da si organizacije, ki so nastale iz nekdanjih slovenskih levičarskih strank in se pred 30 leti odrekle svoji politični teži, danes to v raznih primerih zopet zahtevajo in si jo lastijo. ■ Po osmih dneh posvetovanja in po osmih mesecih procesa proti novi kamori se je v Neaplju končal proces proti 234 obtožencem. Od njih je bilo 137 obsoje nih od dveh do 13 let, 49 obtožencev je bilo oproščenih zaradi pomanjkanja dokaza, 91 ni zagrešilo kaznivega dejanja, za ostalih 12 pa zahtevajo sodniki posebno obravnavo. Bivši televizijski napovedovalec in sedaj poslanec radikalne stranke v evropskem parlamentu Enzo Tor-tora je bil obsojen na deset let zapora in 50 milijonov lir globe, ker da je razpečaval mamila in bil povezan z mafijo. Ostal bo na prostosti, ker ga ščiti poslanska imuniteta; druga znana osebnost popevkar Franco Califano je bil obsojen na štiri in pol leta ječe ter deset milijonov lir globe zaradi razpečavanja mamil. Sodniki so se pri razsodbi opirali ne toliko na dokaze kot na izjave skesancev, zaradi česar tako javnost kot politični krogi ta proces osporavajo kot pravno veljavnega. ■ V Rimu v ulici Veneto je neznane" vrgel dve ročni bombi med goste pred barom »Cafe de Pariš«. Ranjenih je bilo 38 oseb, od teh kar 25 tujcev. Policija je nekaj minut po atentatu prijela 27-lctnega Palestinca Ahmada Abu Sereja, ki je imel pri sebi lažni maroški potni list. Kasneje je odgovornost za atentat pre zc la organizacija »sooialističnih muslima nov«, ki da je s tem hotela »udariti po britansko-ameriškem informacijskem centru, ki je pod nadzorstvom izraelskih varnostnih služb«. Kljub temu poročilu pa italijanske oblasti Palestinca držijo naprej v zaporu, češ da obstojajo močni razlogi, ki govorijo proti njemu. ■ V Neaplju je padel pod kroglami najetih morilcev 27-letni časnikar Giancarlo Siani, zaposlen pri tamkajšnjem dnevniku »II Mattino«. Čeprav mlad, se je v časnikarskih krogih že zelo uveljavil, zlasti ker je pogumno in učinkovito razkrinkal dejavnost mafijskega podzemlja. Tako je še pred nekaj dnevi priobčil raziskavo o razpečevanju mamil v kraju Torre Annunziata. iNaslov članka je bil »Stara mati pošilja svojega vnuka prodajat heroin«. Na podlagi tega poročila je policija aretirala 60-letno žensko, ki se je posluževala 12-letnega vnuka pri prodaji mamil. Tako je časnikar postal za mafijske kroge nadležen in s streli so ga za - vedno utišali. ■ Italijanski ministrski predsednik Cra-xi je obiskal konec preteklega tedna bivšo italijansko kolonijo Somalijo, spotf>ma pa Na povabilo Zveze slovenskih izseljencev iz Furlanije-Julijske Krajine, ki deluje tudi v Argentini, je pevski zibor »Ne-diški puobi« iz Podbonesca v Beneški Sloveniji pred nekaj tedni šel na gostovanje v Argentino, kjer je bil zlasti s strani beneških rojakov prisrčno sprejet. Njegovi člani so ne samo peli beneškim izseljencem, ampak skozi 15 dni tudi živeli z njimi, saj so na njihovih domovih stanovali. O tem gostovanju objavljamo poročilo, ki je izišlo v tedniku povojnih slovenskih ideoloških izseljencev »Svobodna Slovenija« in ga je napisal Tine Debeljak ml. Po naključju smo zvedeli, da bo prišel na obisk v Buenos Aires zbor beneških Slovencev. Prej s temi Slovenci nismo i-meli nobene zveze (kar seveda ni bilo prav). Takoj smo poiskali stik z njimi in se tako udeležili nekaj večerov, na katerih so beneški Slovenci peli, se z njimi pogovarjali, pa tudi z njihovimi spremljevalci ter njih rojaki od tukaj. Vseh Beneških Slovencev v Argentini je nekaj stotin, povezani pa so v petih dtuštvih, ki imajo svoj sedež v San Martinu, Marcos Pazu, Villi Gesell, v Men-dozi in Mar del Plati. V maju letos pa je bil položen temeljni kamen za sedež organizacije v Villa Ballesteru. Zbor »Nediški puobi« iz Podbonesca (Pulfero) v Nadiški dolini sestavljajo preprosti fantje, obrtniki in delavci. Pod vodstvom dirigenta Jožefa Chiabudinija, učitelja, so nudili željnemu slovenskemu občinstvu domače pesmi, pomešane z italijanskimi in furlanskimi, saj so peli tudi pred furlanskimi izseljenci in na sedežu fttrianskih društev, v katerih najdejo beneški Slovenci začasno zavetje. Člani uredništva našega lista pa tudi drugi naši Slovenci, ki smo se teh večerov udeležili, smo bili presenečeni nad kvaliteto petja in veseli njihovega narodno kulturnega dela. Pripovedovali so nam, kako lepe uspehe so povsod želi, še posebej v Villi Gesell, kjer so morali slo- Kairu, kjer se je razgovarjal z n > /in egiptovskim predsednikom vlad: Alijem Luftijem, nato pa še za nekai ur v sudanski prestolnici Hartumu, kjer ga je sprejel general Sevvar el Dahab, ob 6. a-prila novi »močni mož« v Sudanu. V So maliji pa je Craxi vodil razgovore z državnim poglavarjem Siadom Barrejem. Ta je Craxiju realistično prikazal težki položaj Somalije: Etiopija jo napada s sovjetskim orožjem, v bližini so kubanski vojaki, le kaj iščejo v Afriki? SomaFja se je 1977 odpovedala Sovjetski zvezi ir. se odločila za prijateljstvo z zahodnimi državami. Naj te ne pustijo prijateljske države na cedilu, ogrožene od Etiopije, ki jo oborožuje Moskva. Potrebna je tako gospodarska kot vojaška pomoč. ■ Na povabilo skupščine SFR Jugoslavije je pretekli teden obiskalo omenjeno državo odposlanstvo evropskega parlamenta pod vodstvom poslanke Lieselotte Sei-bel Emmerling. Odposlanstvo se je sestalo s podpredsednikom jugoslovanske zvezne vlade Janezom Zemljaričem in drugimi visokimi predstavniki. V medsebojnih pogovorih so prišle na vrsto predvsem zadeve gospodarskega značaja, poseben poudarek pa je odposlanstvo tudi dalo zadevi izvajanja mednarodnih dogovorov o človekovih pravicah, ki so v Jugoslaviji ponovno kršijo, kar dokazujejo številni politični procesi. Jugoslovanski zastopnik se je branil s tem, da se vprašanje človekovih svoboščin politično izrablja v zvezi s spopadi med obema blokoma. ■ Zaradi afere, ki je nastopila s potopitvijo ladje »Raimbow Warrior«, ki j* bila last mirovnega gibanja »Greenpace« s strani agentov francoske protiobvešče valne službe v Aucklandu na Novi Zelan diji, je odstopil francoski obrambni mi nister Hernu, odstavljen pa je bil načelnik omenjene službe admiral Lacorme, ki naj bi bil privolil v potopitev ’adje. Nov' obrambni minister Quiles je dobil nalog, da mora v osmih dneh razščistiti, kdo in po čigavem naročilu je bil izveden ta atentat, pri katerem je izgubil življenje neki portugalski fotograf-časnikar. Voditelj gibanja »Greenpace« David Mc Tag gart pa je izjavil, da se bo še naprej /. vsemi sredstvi boril proti jedrskim poskusom v Tihem oceanu, ki jih tam organizira Francija in bo na kraj poskusov poslal novo ladjo, katera naj s svojo prisotnostjo protestira zoper jedrsko o-rožje. venske pesmi peti dolgo v noč. Prisostvovali smo tudi maši v furlanski cerkvi v Villa Hermosa, kjer so pred podobo Matere božje s Svete gore pri Čedadu »Nediški puobi« zapeli »Lepa si, lepa si, roža Marija«. Treba bo misliti na to, da se tudi za beneške Slovence (kot se je za primorske staronaseljence), najde priložnost in možnost za slovensko bogoslužje. Skupaj z zborom so prišli tudi razni spremljevalci kot n. pr. sedanji predsednik Zveze beneških Slovencev Valter Ro-sig, bivši predsednik Ferruccio Clavora, pa urednik katoliškega mesečnika »Dom« Giorgio Banchig, dalje župan iz Podbonesca in dr. Darko Bratina s tržaške univerze. Ob skupnem sodelovanju je bila 1. septembra letos ustanovljena Zveza društev beneških Slovencev v Argentini, katere predsednik je postal Remigio To-patig, Benečan, izredno podjeten, ki pozna ves veliki Buenos Aires in si prizadeva, da se beneški Slovenci strnejo in okrepijo svojo narodno zavest. Škoda, da doslej nismo vedeli drug za drugega, čeprav imamo toliko skupnega. Treba bo vzpostaviti stike in se začeti spoznavati, obenem pa beneškim Slovencem v Argentini pomagati na poti k popolnemu narodnostnemu osveščenju. Od leta 1866 nas je ločila državna meja, a sedaj, ko smo oboji na drugi strani oceana, smo se našli in zbližali. Morda so daljave tudi bližine... Kamenčki Kaj mislijo Craxi in z njim socialisti o narodnih manjšinah? Ko je bil avstrijski kancler Sinowatz na uradnem obisku v Rimu, sta skupaj s Craxijem imela tiskovno konferenco. Pri tem sta se dotaknila tudi nemške narodne skupnosti na Južnem Tirolskem. Sino\vatz je ponovil obrabljeno frazo, da je prebivalstvo Južne Tirolske »most prijateljstva« med obema državama. Problemi, ki obstajajo, se bodo rešili z odgovori, s kompromisom. Craxi je to potrdil: »Zadevo bomo hitro rešili, če bomo korakali v smeri kompromisa. Sicer ne bo nič.« Neki švicarski časnikar je Sinowatzu zastavil vprašanje, ali ne bo prevelika avtonomija bocenske pokrajine povzročila nevarna gibanja pri drugih narodnih manjšinah v Italiji? Avstrijski kancler je odgovoril, da v to ne verjame, vendar je to notranje italijansko vprašanje. Bet-tino Craxi je na to pristavil: »V naši državi ni drugih narodnih manjšin.« Ali ste slišali slovenski socialisti, kaj pravi vaš šef? Slovenci nismo narodna manjšina r> Italiji. , . KRATKE NOVICE ■ V torek 17. septembra se je pričelo 40. zasedanje glavne skupščine Združenih ttarodov. Za predsednika je bil izvoljen 67-letni španski poklicni diplomat Jaime de Pines. Vrhunec letošnjega zasedanja bo slovesna proslavitev 40-letnice OZN letos 24. oktobra. Do konca decembra pa naj bi skupščina obravnavala 147 točk dnevnega reda. Ta teden se mudi v New Yorku na zasedanju tudi italijanski zunanji minister Andreotti. Med drugim se je sestal s Shultzem, severnoameriškim državnim tajnikom ter s ševardnadzejem, sovjetskim zunanjim ministrom, v sredo pa je govoril pred celotno skupščino. ■ Skupina 15 oseb, ki se je pripravljala na izpit za gorskega vodnika, se je odpravila proti vrhu gore Lyskamm v pogorju Monte Rosa. Nenadoma pa se je na višini 4.300 metrov utrgal ledenik, na katerega so stopili in pokopal pod seboj navezo s šestimi plezalci. Ko so jih reševalci potegnili izpod ledenih blokov, zanje ni bilo več pomoči. Gora jim je vzela življenje. ■ Tri dni sc je prejšnji teden mudil v Beogradu kot gost predsedstva Jugoslavije predsednik Argentine Raul Alfonsin. Alfonsina sta spremljala zunanji minister Caputo in gospodarski minister Sourr-ouille. Poleg pogovorov med gostiteljem predsednikom predsedstva Vlajkovičem in argentinskim predsednikom so potekali tudi razgovori med gospodarstveniki obeh držav. Sklenjeno je bilo, da se ustanovi svet za spodbujanje gospodarskega sodelovanja. Oba predsednika sta si tudi medsebojno podelila odlikovanja. Vlaj kovic je prejel red osvoboditelja San Martina, Alfonsin pa red jugoslovanske velike zvezde in zlato plaketo Beograda. Iz Slovenije Uprizoritev Blagovestnikov z Vzhoda v Komendi Po prodornem uspehu Artačeve igre »Blagovestnika z Vzhoda« na Repentabru in v Hrenovicali pri Postojni so tržaški igralci šli na gostovanje v kraj Petra Pavla Glavarja >v Komendo na Gorenjskem. Topel in sončen dan zadnje poletne nedelje je na prostor med cerkvijo in župniščem privabil izredno veliko števiilo ljudi, ki so dovzeto sledili dogajanju na odru ter večkrat med samim igranjem nagradili igralce s toplim ploskanjem. Komenski dekan Nikolaj Pavlič in predsednik apostolstva sv. Cirila in Metoda iz Trsta dr. Angel Kosmač sta poadravila prisotne in poudarila pomen poslanstva svetih bratov, sozaščitnikov Evrope. Dobrodošlico je s petjem izrekel domači pevski moški zbor. župnik Franc Gačnik rz Stranj pri Kamniku se je na »vojsten način zahvalil izvajalcem kot tudi res številnemu občinstvu. Ves praznik — in praznik je res bil — so povzdignili podjetni pritrkovalci pred predstavo kot tudi potem, ko so se iljudje razhajali, obogateni z zavestjo, da je to, kar sta nam dala sveta brata, res nekaj velikega in enkratnega. Po predstavi je bilo na zakuski, ki so jo pripravili gostitelji, izraženo mnenje, da bi bilo škoda, če bi se vsa dejavnost igralcev, pevcev in plesalcev, sad velikega truda in velikih žrtev, končala tu v Komendi. Ali ne bi bilo lepo, ko bi se tudi Goriška poklonila Metodovemu letu s tem, da bi povabila v goste to pisano amatersko skupino? Ne bi bilo napak, če ibi šli tudi v Beneško Slovenijo ali celo na Koroško, čeprav je vsako gostovanje povezano z velikimi stroški in velikimi žrtvami. In na Štajersko bi bilo treba, v območje delovanja našega svetniškega škofa Antona Martina Slomška, velikega častilca solunskih bratov. Nova cerkev v Dravljah pri Ljubljani Prvo cerkev v Dravljah so zgradili že leta 1646. Nastala je iz zaobljube v času kuge in bila zato posvečena zavetniku zoper kužne bolezni sv. Roku. Sedanja cerkev sv. Roka je nastala leta 1730 in je bila podružnica župnije v Št. Vidu. Leta 1961 so Dravlje postale župnija, cerkev pa župnijska. Ni pa bila primerna za to novo funkcijo, saj je bila daleč premajhna. Tako so jezuiti, ki so župnijo prevzeli, začeli misliti na novo cerkveno stavbo. Po več letih birokratičnih postopkov so se 15. marca 1983 začela dela, ki so se s posvetitvijo cerkve v nedeljo 15. septembra letos zaključila. Idejno je novo cerkev Kristusovega u-človečenja zasnoval inž. arh. Marko Mu šič, glavni izvajalec del pa je bilo gradbeno podjetje Grosuplje. Težo vidnih in nevidnih bremen je nosil p. d,r. Lojze Bratina ob pomoči župnika p. Franca Svoljšaka in drugih članov slovenske jezuitske province. Pri posvetitvi je jezuitskega generala zastopal p. Paolo Dezza. V cerkvi in okrog nje se je na dan posvetitve, ki jo je opravil ljubljanski nadškof dr. Šuštar, zhralo vsaj 4.000 oseb, ki so deloma v cerkvi deloma izven nje po zvočnikih in televizijskih zaslonih sledili pomembnim obredom. Nadškofa je v cerkev pospremilo 60 duhovnikov. V govoru se je dr. Šuštar zahvalil vsem in vsakemu posebej, ki so gradnjo omogočili (na kratko tudi v italijanščini in nemščini) ter zaželel, da bi ta človeška stavba zares postala božja hiša in iz stavbe betona in stekla prerasla v hišo molitve, spreminjajoč vse, ki bodo vanjo zahajali. Postala naj bi kraj srečanja z Bogom in brati. S TRŽAŠKEGA Obmejni promet pri Botaču Občina Dolina sporoča, da bo prihodnjo soboito in nedeljo 28. in 29. septembra sporazumno s prijateljsko občino Sežana tradicionalni prost prehod meje v Botaču. V obeh dneh bo možen prehod od 9. do 17. ure. Obiskovalcem priporočamo, da vzamejo s seboj osebni dokument in čim manj opreme ter da se ne oddaljujejo od označene steze prijateljstva. Dolinski župan Švab je s tem v zvezi obiskal novega načelnika mejne policije dr. Oresteja Davinija, ki je nasledil dr. Volpeja. Dr. Davini se je telefonsko pogovoril z jugoslovanskim kolegom Dujmo-vičem, da bo kot običajno poskrbljeno za nemoten prehod. REMO DEVETAK OKNO V DANAŠNJI SVET se je ustavil za dve uri na letališču v Za Leto glasbe Stresa, konec avgusta Evropsko Leto glasbe, ki v njem slavimo predvsem tristoletnice rojstva treh velikih glasbenikov — Johanna Bacha, Georga Friedricha Mandla in Domenica Scarlattija — vseh časov nam nudi številne priložnosti za muzikalno izživljanje. Vsi glašbeni festivali in prireditve dajejo letos temu velik poudarek in imena treh skladateljev so skoraj povsod na programu. že v začetku avgusta sem v Aosti bežno okusil mednarodni orgelski festival, kjer prav tako (za orgle seveda še posebej) slavijo tri velike baročne mojstre. Marie-Claire Alain, ta subtilna francoska virtuozinja, je dala svoji orgelski igri poseben čar prav z Bachovim opusom. Drugi organisti so nato predvajali vrsto Handlovih koncertov za orgle, vokalni solisti pa Scarlattijeva zborovsko-instiru-mentalna nabožna dela. Na poti na vsakoletni festival Glasbenih tednov (Settimane musicali) v Streso sem mimoide v znanem lombardskem mestu naletel na svojevrsten koncert. Na zgodovinskem trgu »della loggia« zaslišim izpod obokov prijetno toarvite zvoke pihal. S fagotom in flavto se predstavljata dva mlada tuja popotnika in izvajata baročni program. Pogledam: Handlove sonate. Res originalen poklon Letu glasbe... V Streso pridem v kar polnem popoldnevu, ki pa že kaže na bližnji naliv. Jezero pred menoj, vedno lapi Lago Mag-giore, se tu že izavija v belo sive barve in se izenačuje z atmosferskimi pojavi. Dež je nato res nekako odprl letošnji že štiriindvajseti mednarodni glasbeni festival, ki se odvija od 25. avgusta do 18. septembra. In prav prva točka na koncertnem programu letošnjega festivala ni le poklon velikemu glasbeniku iz Halleja, ampak tudi obenem značilna in lepo sovpadajoča z zunanjim vodnim okvirom, namreč Glasba na vodi G. F. Handla. Nemški skladatelj je sicer to prelepo glasbeno suito napisal za kraljevsko večerno plovbo po Temzi v Londonu, lahko pa se tudi prilagaja vsakršni drugi situaciji, posebno slovesni, saj je glasba izredno bleščeča in mogočna, s svojimi trobili, pihali in bobni (poleg godal) daje vsemu res kraljevski ton. Torej nadvse primerna za odprtje glasbenih prireditev v Letu glasbe! Letošnji program Glasbenih tednov je res prav bogat in pester. Od orkestralnih in komornih koncertov do solističnih zasedb — vse kaže na fin okus organizatorjev in visoko raven izbire. Naj le omenim par večjih zasedb oz. solistov. Komorni orkester iz Ziirieha, godalni ansambel iz milanske Scale, komorni orkester rimske sv. Cecilije, National Sympho-nv Orchestra iz Washingtona, Bach-Colle-gium iz Stuttgarta in Royal Philharmo-nic Orchestra iz Londona. Med solisti pa posebej izstopajo violinist Nathan Milstein, pianista Cziffra in Delli ‘Ponti, violinist Brodski, itd. Na programu je tudi koncert za orgle in trobento, ki je kot navadno v cerkvi sv. Ambroža: Fran-cois-Henri Houbart (orgle) in Bernard Soustrot (trobenta). Poleg teh še zmagovalci raznih glasbenih natečajev. Pa še par kvartetov za razna glasbila. Seveda so tu 'še nekatera slavna imena, ki jih le omenimo: pevka Katia Riociarelli, dirigent in pianist Vladimir Ashkanazy, Mstislav Rostropovič (slavni sovjetski čelist) v vlogi dirigenta washingtonskega orkestra, itd. Vse priča o visoki 'kvaliteti festivala v Stresi. Uvodni večer je nastopil orkester iz Ziirieha, ki ga je vodil Edmond de Stoutz in je začel z že omenjeno Hiindlovo glasbeno suito. Višek večera pa je gotovo bil že nad osemdesetletni ruski violinist Nathan Milstein, ki sicer žornica pravic in interesov slovenske manjšine, sodeluje v tržaškem občinskem odboru Z županom, ki je kot zadnje pred nedavnim prepovedal razstavo z dvojezičnimi podnapisi, češ da bi bila prisotnost slovenskega jezika v občinski galeriji v palači Costanzi prehuda provokacija. Kakšna pa je teža in vloga Slovenske skupnosti v sedanjem nacionalističnem tržaškem občinskem odboru? 5. Pismo deželnega odbora Mladinske sekcije SSk se nam zdi neprimerno in škodljivo iskanje polemike prav v trenutku, ko bi morali biti Slovenci, kljub različnemu mišljenju, najbolj složni. Slovenska kulturno gospodarska zveza si že vrsto let prizadeva za dosego enotnosti Slovencev v Italiji, čeprav je bila pot do enotnosti večkrat zelo težka, kar jasno dokazuje tudi pismo deželnega odbora Mladinske sekcije SSk. Tajništvo Mladinskega odbora SKGZ K pismu mladinske sekcije SKGZ Opombe ured.: 1. Po našem prepričanju »osebno« mnenje mladinca SKGZ izraža pravilno interpretacijo celotne politike slovanskih komunistov v Italiji, ki so vse od maja 1945 bili za vključevanje slovenskih množic v italijanske »napredne« vrste iz strahu, da bi jih ne imeli za »nacionaliste«. Berite nekatere strani v knjigi »V labirintu« Borisa Pahorja. Dokončno so to potrdili, ko so razpustili svojo slovensko levičarsko stranko in povabili člane in volivce, naj se vključijo v italijanske levičarske vsedržavne stran ke oz. naj zanje volijo. To so slovenski levičarji z vso vnemo storili in še vedno tako ravnajo, ker nočejo biti »nacionalisti«. 2. V zahodnih demokracijah, kdor ni politično zastopan, tega politično ni. Ostaja na ravni »folklore« v širokem pomenu. O tem pričajo koroški Slovenci, ki imajo razvejane kulturne, gospodarske, športne dejavnosti, a slovenska stranka KEL ne more izvoliti svojega zastopnika v koroški deželni svet. Tudi nimajo svojih slovenskih županov. Zato so Slovenci v koroškem političnem življenju brez glasu. Tako bi bilo z nami brez SDZ prej in brez SSk danes. Ta stranka sili tudi naše levičarje, da so bolj »slovenski«. 3. Če SSk sodeluje v tržaškem občinskem svetu, takšnem kot danes, je zadeva njenega vodstva, da presodi, kaj je boljše, da gre v opozicijo ali da je soudeležena pri vodstvu občine. Ne gre, da bi ji komandirala SKGZ in tisti, ki stoje za njo, kaj mora storiti. 4. Ob teh opombah nam bo kdo znova očital, da se vtikamo v politiko, češ da to ni področje »Katoliškega glasa«, kol je zapisal dr. Rafko Dolhr v »Novem listu«. Njemu in drugim povemo, da smo pred 40 leti ustanovili prvi slovenski katoliški tednik po zadnji vojni z namenom, da bomo bralce informirali o vsem, tudi o politiki, zlasti naši domači politiki. Nismo hoteli imeti »versko« glasilo, ampak informativen list, kot jih imajo italijanski katoličani drugod po državi. Tega se drži tudi »Katoliški glas« kot naslednik »Slovenskega Primorca«, pa naj bo to slovenskim politikom všeč ali ne. Problem vode na zavodu »Ž. Zois« Na zadnji seji pokrajinskega odbora je tekla razprava o perečem problemu vode na državnem tehničnem zavodu za zunanjo trgovino »2. Zois«, ki se nahaja v prostorih bivšega Malega semenišča skupaj z ostalimi slovenskimi šolami. Problem dotoka vode izhaja iz dejstva, da se semenišče samo nahaja na vzpetini, zavod sam pa v najvišjem (3.) nadstropju stavbe; zaradi nezadostnega pritiska v vodnem omrežju se zlasti ob sušnih obdobjih dogaja, da zmanjka vode v kopalnicah, straniščih in umivalnikih v nadstropju, kjer se nahaja trgovski zavod. Goriška škofija, ki je lastnica stavbe, noče trošiti denarja za popravila v semenišču, ki ga želi že dalj časa prodati, zato so vsi problemi hočeš nočeš na ramah občinske in pokrajinske uprave, ki sta najemnici lokalov za potrebe slovenskih šol. Tokrat je pokrajinski odbor, na predlog dr. M. Špacapana, sprejel sklep, da namesti na lastne stroške dve črpalki na električni pogon, ki naj poganjata vodo v višje prostore stavbe, da se takoj vsaj delno omili nevšečnosti, ki so hkrati sanitetne in praktične narave. Sovodnje Minili ponedeljek 23. septembra smo pokopali 88-lettnega Mirtkota Hmeljaka, gostilničarja in posestnika v Sovodnjah. Pokojni je bil v svojem življenju zelo delaven in sposoben gospodar, zlasti še kot vinogradnik. S pomočjo družine je odprl gostinski obrat, znan širom dežele. Bil je dober in skrben oče. Svoje otroke je vzgojil v zgledne in zveste sinove svojega naroda. Izvoljen je bil tudi za občinskega svetovalka na slovenski listi. Bil je zelo načitam človek, naročnik na več listoat Še posebno mu je bil drag »Katoliški glas«. V času fašizma je veliko pomagal ljudem: pisal je prošnje, tolmačil zakone, dajal nasvete v raznih zadevah. Takratna oblast je vse to vedela in ga silila, da bi se vpisal v stranko. Fašistični tajnik v Gorici mu je obljubljal, da ga postavi za občinskega komisarja. Ni mu nasedel. Odgovoril mu je, da se ne vpiše v nobeno stranko več. Dragi Mirko, dokončal si svojo življenjsko pot. Počivaj v miru v domači zemlji, pod famim zvonom sv. Martina. Družini in’ ostalim izrekamo iskreno sožalje. Sožalju se pridružuje tudi »Katoliški glas«. Kvatmica na Mirenskem Gradu V soboto 21. in v nedeljo 22. septembra se je v božjepotni cerkvi Žalostne Matere božje na Mirenskem Gradu odvijala vsakoletna »kva-trnica«, ki je privabila zelo veliko ljudi od blizu in daleč. V soboto Srečanje duhovnikov, ki so rojeni v kanalski dekaniji. 22. septembra, ko ročinj-ska župnija praznuje god Žalostne Matere božje, so se k popoldanskemu bogoslužju zbrali duhovniki, ki so rojeni v dekaniji Kanal. Celotna kanalska dekanija ima 7070 prebivalcev v dvanajstih župnijah in jih oskrbuje pet duhovnikov. Vseh živečih duhovnikov iz dekanije je sedemnajst. Srečanja se je udeležilo e-najst. Med našimi zamejci so iz te dekanije v Trstu g. Silvo Šuligoj, v Gorici prof. Stanko Jericijo in v Števerjanu Ambrož Kodelja. Somaševanje je vodil idrijski dekan Stanko Medvešček. Nagovor je imel ro-činjski rojak in župnik v Podmelcu Stanko Ipavec. Orisal je dve posebnosti, ki sta bili važni za nedeljsko praznovanje: pomen Marijinega češčenja in njenega trpljenja v sedanjem času in dolžnost nas vseh, vernikov in laikov do novih duhovnih poklicev. Po maši se je po stari navadi prod kipom Žalostne Matere božje opravil posebni križev pot s sedmimi postajami, ki je ponazarjal sedem .posebnosti Marijinega trpljenja. Ta oblika pobožnosti je prišla v naše kraje v času Avstroogr-ske iz nemških dežel. Širili so jo redovniki pasionisti, ki posebej častijo Marijo sedem žalosti. Ta križev pot je v Sloveniji skoraj izumrl. Zanimivo, v Ročinju ga imajo zelo posodobljenega in prirejenega našim razmeram. Sledila je procesija s kipom po vasi zvečer je pri maši in procesiji pel mešani zbor iz Vrtojbe, maševal pa je župnik iz iste vasi. Po maši se je razvila veličastna in svojevrstne procesija z lučkami po vrhu griča, kjer svetišče stoji. Naslednji dan, v nedeljo, je pri deseti maši pel mirenski domači zbor pod vodstvom A. Budina. Popoldne so bile pete litanije in ob 16. uri je k oltarju pristopil škof-pomooniz iz Kopra Metod Pirih, ki je med mašo tudi pridigal. Petje je bilo izmenično ljudsko in zborovsko. Izvajal ga je spet zbor iz Mirna, orglal pa je prof. H. Bergant. Izredno lepo vreme je tudi dalo svoj doprinos, da so se k tej pobožnosti zgrnile množice vernikov in do kraja napolnile prostorno cerkev. Da me -bomo vsega po vrsti naštevali, naj rečemo le: Lepo je bilo! Stična '85 Tudi v Letu mladine je Medškofijski odbor za študente (MOŠ) iz Ljubljane organiziral srečanje mladine v Stični. Zopet se je zbrala množica vernih Slovencev, da bi se sestali, se pogovorili in letos še posebno sooblikovali program za bodočnost. Opazovalci menijo, da jih je bilo preteklo soboto 21. septembra kar nad štiri tisoč. Lahko torej rečemo, da je slovenska Cerkev še živa in ima svojo bodočnost. O tej bodočnosti so zlasti govorili in premišljevali v prvem delu srečanja, ko so se udeleženci po pozdravu v baziliki in uvodnem premišljevanju porazdelili v skupine in obravnavali predmet dneva: »Kristjani za jutri«. Častitljiva osemsto-petdesetletnica st-iškega samostana in pomembna tisočletnica smrti svetega Metoda sta dva sicer važna mejnika v naši Cerkvi, ki pa nista sama sebi namen. Stalno nas morata spodbujati, da nadaljujemo začeto delo. Kot so naši predniki priveslali do današnjih dni v sedanje pristanišče, tako bomo imeli mladi jutri v rokah krmilo do prihodnje postaje, ko ga bomo izročili našim sinovom. Vsi so poudarjali, da se moramo mladi pripravljati na naloge, ki r.as čakajo, z veliko odgovornostjo. Če v svetu ne vidimo več posebnega čuta resnosti do vsega, pojdimo mi proti toku m vztrajajmo v odgovornem delovanju za boljši jutri. Kar so sicer že sami izpovedali v delu po skupinah, je v sončnih besedah povzel tudi slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar v svoji homiliji, ko je po opoldanskem kosilu in kratkem premoru vodil somaševanje. Papež in nadškof sam sta poslala vsak posebno poslanico mladini, v kateri naročata mladim, naj odgovorno poprimejo za delo. Obe okrožnici je g. nadškof večkrat omenjal v pri- med petjem litanij Matere božje. Na o-biskovalca je naredilo poseben vtis: izredno lepo sodelovanje pri maši in procesiji kot tudi zelo lepo petje, saj so pri maši sodelovali kar -trije župnijski zbori iz domače župnije. Vse to terja veliko truda in skrbi. Zastavlja se vprašanje: kje je vzrok, da ima ta dekanija danes toliko živečih duhovnikov? Nekdo je dal tak odgovor: Prva zahvala gre danes že pokojnim duhovnikom, ki so tam delovali, druga pa gotovo družinam, ki so duhovne poklice podprle, z molitvijo, žrtvami m seveda z vzpodbudo. Razveseljivo je, da se v vseh župnijah kanalske dekanije, -kjer je stalni duhovnik, redno opravlja maša za duhovne in redovne poklice na prvo soboto v mesecu. Kot tudi marsikateri duhovnik ob obisku pri bolniku da misel, naj bi se molitve, žrtve in trpljenje darovalo v ta namen. Trenutno ima dekanija Kanal dva bogoslovca in eno dekle, ki se pripravlja na redovniško življenje. Nekoliko skromnejše so zastopane v dekaniji redovnice, saj je po vojni iz cele dekanije vstopila samo ena, ki je sedaj uršulinka. Drugo leto načrtujejo duhovniki, rojaki kanalske dekanije ’ podobno srečanje na Marijinem Celju, kjer bo jubilejna obletnica svetišča iin božje poti, da bi skupaj molili zase in za nove poklice Letošnje slavje pa bo prinesel tudi tržaški radie v oddaji »Vera in naš čas«. Prosvetno društvo ŠTANDREŽ bo imelo redni OBČNI ZBOR v četrtek 3. oktobra ob 20.30 v župnijskem -domu »Anton Gregorčič« -v Štandrežu. Vabljeni člani in prijatelji društva. digi in spodbujal prisotne in odsotne, naj se ne ustrašijo jutrišnjih dni. Vestno in z božjo pomočjo naj poprimejo za ki milo in krmarijo po pravi poti. Ob ljubljanskem nadškofu smo videli njegovega generalnega vikarja, pomožnega škofa Leniča, koprskega škofa-pomoč-nika Piriha, domačega opata -Nadraha ter zelo veliko število matičnih in zamejskih duhovnikov. Povezanost slovenske mladine s celotnim evropskim prostorom je potrdila prisotnost raznih predstavnikov v imenu evropskega združenja mladih kristjanov. Svoj pozdrav sta v imenu i-talijanskih in avstrijskih zamejskih Slovencev prinesla g. Marjan iz Gorice in globasniški župnik g. Peter. Prvi je poudaril, da nismo za-mejski Slovenci gostje na takih srečanjih in to nočemo biti. Če nas imajo za take, pa naj spremenijo naslov srečanja. Že lani smo bili nejevoljni nad takim prilastkom, zgleda pa, da nas imajo naši slovenski bratje za drug narod, ki je v matični domovini samo v gosteh. Razen tega spodrsljaja, ki je bil meni zamejcu zelo neprijeten, -lahko rečem, da je tudi letošnje srečanje uspelo. Svoj poseben pečat je letos dalo vsemu lepo, čeprav zelo toplo vreme, ki ga nismo bili deležni že nekaj let. Organizatorjem moram res iskreno čestitati; glede izredno pičle zamejske prisotnosti pa vprašati našo mladino: Kaj pa mi JUTRI? La ■ V starosti 92 let je umrl v Ljubljani dr. Josip Rus. Kot predstavnik levo u-smerjenih Sokolov (telovadnega društva z jugoslovansko usmeritvijo) je leta 1941 skupaj s Kocbekom stopil v Osvobodilno fronto in tako omogočil slovenski komunistični partiji, da se je potom OF polastila oblasti in uvedla svojo diktaturo. Košarkarski turnir V dneh 14. in 15. septembra je pokrajinska uprava organizirala mednarodn turnir -za pokal mesta Gorice in za trofejo Cassa di Risparmio v moški košarki. Nastopale so ekipe Chesterfield (ZDA), Olim-pia Smelt (Ljubljana), Cantine Riunite (Reggio Emilia) in Segafredo (Gorica). Zmagala je ekipa Cantine Riunite, ki uvršča tudi Goričana Pina -Brumattija, druga 'je bila ekipa Segafredo, tretja Chesterfield, zadnja pa Olimpija iz Ljubljane. Ob tem sta ekipe nagradila predsednik pokrajinske uprave prof. Cumpeta in odbornik za šport dr. M. Špacapan. Obilo sreče Starši, sorodniki in prijatelji Majde Košute in Marka Oblaka jima iz srca želijo vso srečo in mnogo uspehov v novem življenju. OBVESTILA Spet sončna ura. V noči od sobote 28. na nedeljo 29. se vrnemo na sončno uro. Veljala bo do nedelje 30. marca prihodnjega leta, ki sovpada z veliko nočjo. -Ne pozabite, -to soboto kazalec na svojih u-rah potisniti za 60 minut nazaj! Slovensko dobrodelno društvo v Trstu bo delilo -tudi letos omejeno število denarnih prispevkov za nakup -šolskih potrebščin za slovenske -dijake. Zainteresirani naj vložijo prošnjo na Slovensko dobrodelno društvo v Trstu, ul. Machie-velli 22/11. Uradne ure so ob sredah od 16. do 18.30. DAROVI Za obletnico smrti sina Stelia: Dora Giavannini za Marijin dom v Rojanu 40.000 in za cerkev na Katinari 20.000 lir. Za Marijin dom v ul. Risorta 3 v Trstu: Meri Parenzan ob 33 letnici poroke 50.000; Milka Rudeš 100.000; Gabrijela Skočir 100.000; Emilija Žerjal 100.000; Ana Silič 50.000; Marija Kenda 300.000 lir. Za Sv. goro: družina Parenzan v zahvalo in v čast Materi božji 50.000 lir. Za dobre namene: nečak Glauco Nicola-ri z ženo Jole v spomin Milke -in Franca Merlak 500.000 lir. Za lačne po svetu: botra Rozalija Ma-ligoj ob krstu male Tanje 50.000 lir. Za misijone: družina Davanzo v spomin na Radija Dolenc 20.000 -lir. DAROVI Za Katoliški glas: N. N. 10.000; Ana Co-ceani 10.000; Marija Trinko 10.000; sestra Marija v spomin na štiri -brate Dolenc 50.000; N. N., Gorica 400.000 lir. Za novo telovadnico v Gorici: Franc Gaber, USA 100.000 lir. V ljub spomin na dragega Mirkota Hmeljaka iz Sovodenj Ciril češčut za Katoliški glas in župno cerkev v Sovodnjah po 25.000 lir. N. N. Podgora: za Alojzijovišče, za Katoliški -glas, za Sv. goro, za slovenske misijonarje in za lačne po svetu po 100.000, skupno 500.000 -lir. Za cerkev v Števerjanu: družina Ušaj ob smrti Antona Vogriča 100.000; svakinje Suzana, Felička in Avgusta v isti namen 100.000 lir. V spomin na teto Marijo Melink Lučka s Peči za domačo cerkev 30.000 i-n za lačne po svetu 50.000 lir. Ob svoji 90-letnici daruje Miha Tomšič, Boškini 2 za »Katol. glas«, za Alojzijevišče ir za Zavod sv. Družine po 10.000 lir. Ob družinskem prazniku daruje N. N. za moški zbor -»M. Filej« 300.000 liir in za zbor Rupa-iPeč 200.000 lir. Za cerkev na Opčinah: N. N. 750.000; se9tra Marija v spomin tragične smrti Radija Dolenc 300.000; v spomin Marija -Dolenc njegovi .prijatelji v življenju in smrti V. M., R. V., I. S. 150.000; Hilda in Danilo Daneu v spomin na drage prijatelje, žrtev cestne nesreče 100.000; v spomin na vaščane, tragično umrle: Peter in Dragica Rauber 35.000, Marija Milič 30.000, Stana Šuligoj 20.000, Marija Mahnič 20.000; Ivanka Pegan v spomin na .mamo Avguštino Jamšek 50.000; Marija Sosič v spomin na bratranca Ivana in tragično umrle sovaščane 50.000; družina Vremec v -spomin na moža, očeta in -starega očeta Rudija 50.000; Pia Geyer v spomin na -brata Marija in Radija Dolenc 50.000; D. P. v spomin na tragično ponesrečene prijatelje 50.000; družina Brundula v spomin na Vincenca Miliča 20.000 in Ivana Sosiča 20.000; družini Milič v spomin na moža, očeta in starega očeta Venceta 50.000; Viktor in Vilma Kalin 45.000; Sergio Cergol 30.000; Emilija Švara^Puntar 20.000; Jole Daneu v spomin na Radija Dolenc 20.000; sestri v spomin na Olgo Ženjal-Ščuka ob 5. obl. smrti 15.000; Lui-gia -Ladavaz v spomin na Radija Vremec 10.000; razni 90.000 lir. Za mladinski pevski zbor »Vesela pomlad« - Opčine: družine Bernhardt, Furlan in Sosič v spomin na tragično umrlega Venceslava Milič 20.000; Gvido in Francka Remec v spomin tragično umrlih vaščanov 10.000 lir. Za cerkveni pevski zbor Sv. Jernej, Opčine: Anica Vidah v spomin tragično preminulih štirih vaščanov 10.000; Gvido in Francka Remec v isti namen 20.000; družine Bernhardt, Sosič in -Furlan v spomin na pok. Venceslava Milič 20.000; družina Koršič v isti namen 25.000 lir. Za cerkev v Bazovici: Marija Ražem 50.000; Marija Štancerjeva ob krstu Samuela 10.000; Anica Križmanoič 25.000; Silvestra Kraljeva 20.000; ob poroki Lenar-duzzi-Franco 35.000; ob krstu Morene Kalc 65.000; Danica Križmančič v spomin pok. brata Siljota 10.000; -Dora Križman -15.000; mati v spomin -pok. sina Gabrijela Kralj 10.000; žena Ema v spomin istega 10.000 lir. y murnu Spored od 29. sept. do 5. okt. 1985 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Dežela bedakov«. 1-1.45 Vera in naš čas. 12.00 Kmetijski -tednik. 14.10 Glasbeni magazin. 15.00 Na počitnice. 15.50 Beležka. 16.00 Šport. 17.30 Janez Jalen: »Lesena -peč«. Ponedeljek: 9.15 Emma Perodi: »Fli-k a-li Tri mesece v cirkusu«. I. del. 10.10 Koncert RAI iz Ri-ma. 11.15 Beležka. 12.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva. 13.20 Cecilijanka 1984: zbor »Lojze Bratuž« iz Gorice, dekliški zbor Doberdob in zbor »Pod lipo« iz Barnasa. 14.10 Četrtkova srečanja. 14.40 Včeraj, danes, jutri. 16.00 Ko spregovori telo. 17.10 Klasični album. Torek: 9.15 Emma Perodi: »Flik ali Tri mesece v cirkusu«. II. in zadnji del. 10.10 Dejan Bravničar izvaja Bachove skladbe. 11.00 Melodični orkestri. 11.30 Beležka. 12.00 Iz' svetovne zakladnice pripovedništva. 14.10 Ribe našega morja. 14.30 Mladi mladim. 16.00 Ko spregovori telo. 17j10 Klasični album. 18.00 George Bernard Shaw: »Serenada«. Sreda: 8.10 Izbor iz »Povejmo v živo«. 9.15 Fran Roš: »Gojko in Cvetka«. Prvi del. 10.10 Flavtistka Erika Slama in čem-balistka Rosanna Posarelli izvajata Bachove skladbe. 11.00 Melodični orkestri. 11.30 Beležka. 12.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva. 13.20 Moški zbor »Andrej Paglavec« iz Pod-gore. 14.30 Včeraj, danes, jutri. 16.00 Ko spregovori telo. 17.10 Bela Bartok: Grad vojvode Sinje-hradca, opera enodejanka. Četrtek: 8,10 Potovanje po Veliki Britaniji. 9.15 F. Roš: »Gojko -in Cvetka«. 10.10 Felix Mendelssohn Barthol.dy: Elija, oratorij za soliste, zbor in orkester, op. 70 (1. del). 11.30 Beležka. 12.00 Iz svetovne zak-ladnice pripovedništva. 13.20 Slovenske popevke. 14.10 Naša vina. 16.00 Ko spregovori telo. -17.10 Klasični album. 18.00 četrtkova srečanja. Petek: 8.10 Za ta letni čas. 9.15 G. Pa-dovan: »Robinzon v vesolju«. 10.10 Felix Mendelssohn Bartholdy: Elija, oratorij za soliste, zbor in orkester, op. 70 (2. del). 11.15 Melodični orkestri. 1-1.30 Beležka. 12.00 Iz -svetovne zakladnice -pripovedništva. 13.20 Zbor »V. Vodopivec« iz -Ljubljane in zbor »Jože Srebrnič« iz Deskei. 14.10 Potovanje po Veliki Britaniji. 15.00 V svetu filma. 16.00 Ko spregovori telo. Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 9.15 G. Padoan: »Robinzon v vesolju«. 10.10 Pianistka Dubravka Tomšič izvaja Frederiea Chopina »Balade«. 10.50 Melodični orkestri. 11.30 Beležka. 12.00 Na počitnice. 14.10 Za ta letni čas. 14.40 Včeraj, danes, jutri. 16.00 Ko -spregovori telo. 17.10 Klasični al-b-um. 18.00 Janez Povše: »Za -plačilo ti prinašam slovo«. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 350 lir, k temu dodati 18% davek IVA. Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici Izdaja Katoliško tiskovno društvo ZAHVALA Zapustil nas je na -dragi -oče in mono MIRKO HMELJAK Pokopali smo ga v ponedeljek 23, septembra. Vsem, ki so z nami sočustvovali, se udeležili pogreba, darovali cvetje ali v dobre namene, najlepša hvala. Posebna zahvala g. župniku Marjanu Komjancu in zdravniku dr. Marjanu Ci-janu. Žalujoči Nada, Vera in Miro z družinami Sovodnje, 24. septembra 1985 :J§g • Knjige • Šolske potrebščine • Nabožni predmeti GORICA Travnik, 25 Tel. 84407 Ročinj pri Kana